Izhajajo 1. in 15. TBscega meseca. Cena jim je za Oznanila se plaiSujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K za pol leta 1 K — NaroĚnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejema J. Krajše v Novem mestu. Manjše kakor 10 Qcm obsegajoče se ne sprejme. Prcmemba uredništva, 2 današnjini dnem prevzel sem uredništvo „Dolenjskih Novi«". Pri tej priliki prosim vse velespoštovane gg. sotrudnike, naroenike in podpornike, ki BO podpirali dosedanjega nrednika, da tuđi podpisanemu izkazujejo svojo naklonjenost. Fr. Sal. Watzl, kapiteljski vikar. Zahvala. Ko odstopim od uredništva „Dolenjskih Novic", zahvaljujem se prav toplo vsem p. t. gg. sotrudnikom ter vsem, kteri so na kakoršni koli naÈin k vspehu lista pripomogli. Vsem topla zahvala. J, Krajec. Uospodarsko stvari, Nonnalnii zbirka sort jabolk za Doleujnko. Približal se je zopet čas požlahtnenja ali cepljenja sadnega drevja. Kazun grozdja je za Dolenjsko najvažnejše sadno pleme jablana, ïïruski ne ugaja dolenjsko podnebje tako kakor jablani. Zato vidimo, da se sponasajo le most-nice in v obče bolj navadne sorte brušk, dobre, fine namizne pa ne. Nasi strokovnjaki so se prepričali, da ima Dolenjska med sortami jabolk dosti preveč takili, katere nimajo trgovske vrednosti. Mod take sorte spadajo posebno sladka jabolka. Za to so se strokovnjaki Že pred več leti zedinili o tem, da je potreba za Dolenjsko določiti gotove sorte jabolk, katere naj bi se v prihodnje pomnoževale, slabe domače sorte pa opustile. In tako zbirko, katero hočemo imenovati normalno zbirko, so res sestavili na shodu v Novem mestu leta 1896. V to normalno zbirko sprejetih je malo sort, le osem, pa te so take, da se smejo priporočati. In to vsled tega, ker so v sadni trgovini iskane in ker je dognano, da pri nas na Dolenjskem dobro store, to je, rade rode. V to normalno zbirko jabolk spadajo sledeče sorte: 1.) Dolenjska voscenka. 2.) Angleška zlata zimska parména. 3.) RudeČi štetinec ali čebulinka. 4.) Velika kaselska raineta. 5.) Ceski devičnik ali riideČi iz Lož 6.) Landsberska raineta. 7.) Blenbaimska raineta. 8.) Masanckar ali gambovec. Dolenjska voščenka in pa rudeči štetinec ali po domače čebulinka, ste sorti, kateri ste po Dolenjskem že močno razširjeni. Te opustiti nikakor ne gre, ker ste jako fini, le nekoliko manj rodoviti, nego ostalih šest. Teh osem sort jabolk se je toraj po Dolenjskem sploh poprijeti, te je treba pomnoževati v veliki meri. Potrebno je to zaradi tega, da dospemo prej ko prej do izdatne množine takih jabolk, kakoršne se v veliki sadni trgovini zahtevajo ter dohro plačajo. Kaj nam baene, ako pridelujemo se toliko jaholk, pa k nam došli sadni trgovec zmaja z glavo ter reče: te niso zame. Zato se obračamo danes, tikoma pred Časom za cepljenje ali požlabtnenje pripravnem, do vseh dolenjskih posestnikov drevesnic in sadje-rejcev sploh s sledečo prošnjo. Kadar požlabt-nujete jablane, sezite po cepičih domače voščenke ter čebulinke, in po cepičih ostalih šest sort normalne zbirke, vse druge pa opustite. Osobito pa ne pomnožujte sladkih sort, zmik, in drugih takili za kupčijo nič, in se za domačo porabo le kaj malo vrednih sort. Cepičev sort, tu navedene normalne zbirke jabolk za Dolenjsko, udobiti je lahko. To v drevesnici c. kr, kmetijske družbe v Ljubljani in v oni kmetijske šole na Grmu. Tu so shranjeni cepiči vseh teh sort nalašč, ne le za domačo porabo, ampak pred vsem da se oddajo posestnikom drevesnic in sadjerejeem po Dolenjskem sploh. Da bi se te sorte po Dolenjskem čim hitrejši razširile, svetovali bi: kdor ima že starejse, pa vender še mladično jabolčno drevje slabih sort, jih koj letos že H cepiči sort normalne zbirke prcccpi-Tako pride lahko vsak najhitrejše do izdatne množine jabolk priporočenih sort. Precepi se pa ž« starejse, že rodeče jabolčno in drugo sadno drevje najprimernejše takole. Razun nekaterih slabotnih vejic odžaga se vse druge v primerni dolgosti od vrha, ia cepi se jih po čisto navadnem starem načinu v razklad ali razkol. Nekatere manjše, za cepljeaje neprimerne vejice, pustite zato necepljene na drevesa, da odvajajo preobilni sok od cepičev. Ako bi se takih vejic na drevesu nič ne pustilo, rastli bi pognanki cepičev valed preobilnega redilncga soka tako silno in bujno, da bi se vsi k tlem povesile in pri tem seveda skrivile. Iz takih skrivljeoih pognankov oziroma mladik pa ni lahko drevesu lepo pravilno krono izgojiti. V drugem letu, to je v spomladi sledečega leta, se pa vse na drevesu necepljene pu&čene vejice odstranijo. Najboljše je gotovo, da se za preccpljenje takega drevja namesto ilovice uporablja cepilno sraolo. Ako se je vporabljala cepilna smola, kaže vendar vsako požlahtnitev v jeseni pred zimo z mahom ali pa 8 slamo dobro oviti. To vsled tega, ker iskušnja iiči, da po Dolenjskem s pomočjo cepiine smole zamazane poŽlahtnitve v razklad po zimi rade pozebajo, ako so izvršene na prav debelih podlagali. Vesela prikazen bi bila, ako bi se letošnjo spomlad po Dolenjskem dosti malo-vrednih jablan precepilo. 81iod za nstanoriter rinske zadruge T Novem meistD. Kako veliko je zanimanje za ustanovitev te zadruge, to se je prav jasno pokazalo pri shodu interesentov, katerega je sklicala kmetijska podružnica na dan 28. ťebr. t. 1. Z veseljem moramo priznati, da je bila udeležba nepričakovano velika in da so se odzvali vabilu vsi. Prostorna sobana Windischerjeve gostilne v Kandiji je bila popolnoma zasedena, Uđeležnikov našteli smo nad 70, ki so prišli od raznih strani nase Dolenjske, tako da so bili zastopani vinogradniki novomeškega, žužemberškega, trebanjskega, kostanjeviákega in krškega okraja. Shoda so se udeležili tudi vladni svetnik Friedrich, dvorni svetnik Šuklje, deželna poslanca vitez Langer in Ulm, prost dr. Elbert, župan dr. Schegula in mnogo drugih interesentov iz mesta in okolice. Shod je otvoril načelnik kmetijske podružnice, pristav V. Roh rman, ki je pozdravil zborovalce in se se posebej zahvalil za udeležbo vladnemu svetniku Friedrichu in dvornemu svetniku Sukljeju. V svojem nagovoru pojasnil je na kratko pomen shoda in naglašal, da treba po izgledu drugih vinorodnih dežel skrbeti tudi pri nas ne le za prenovitev vinogradov ampak tudi za razvoj in času primeren napredek vinske trgovine, kar se bo še najlaže doseglo potom dobro urejene zadružne trgovine. Za predsednika shodu je predlagal vodjo Dolenca, ki je bil soglasno izvoljen. Predsednik je, zahvalivši se na izvolitvi, poudarjal veliko važnost vinske zadruge za izboljšanje vinske kupčije na Dolenjskem in poživljal vse navzoče k složnem delovanju v prospeh kmetijstva in še posebej te zadruge. Nato je dobil besedo tehnični voditelj Skalický, ki je v daljšem govoru pojasnil položaj današnje vinske trgovine na Kranjskem in prav spretno izvajal potrebo in koristi vinske zadruge. Razložil je dalje v glavnih potezah, kako ima biti zadruga urejena in kako ima poslovati, da bo ustrezala potrebam dolenjskega vinstva. Nazadnje je predlagal, da se skrbi za dobavo potrebnih sredstev z deleži, ki naj so dvojni, namreč po 100 K in po 20 K. Za njim je govoril vinarski popotni učitelj Gombač, ki je toplo priporočal osnovo vinske zadruge, zlasti tudi zaradi tega, da se bi izpodrivala škodljiva konkurenca, katero delajo dolenjskemu vinu tirolska in istrijanska vina, kakor tudi za to, da se ngladi pot za lažjo prodaja dolenjskega vina tndi zanaprej, ko bo vina dosti v deželi. Vladni svetnik Friedrich je obljubil, da bo vlada rada podpirala to podjetje in v istem smislu je potem tudi vitez Langer obljubil podporo od strani naše dežele. Na to se je vnel med vdeležniki živahen razgovor o tem, ali naj so deleži dvojni, namreč po 100 in 20 K, ali naj se določijo le deleži po 20 K. V debato so opetovano posegli Dolenc, dr. Elbert, Grombač, vitez Langer, Rohrman, Skalický, dr. Slane, dvorni svetnik Šuklje, dr. Schegula, svetnik Skerlj i. dr. Sklenilo se je nazaduje, da naj so deleži dvojni in sicer glavni deleži po 100 K in opravilni deleži po 20 K, kakor je predlagal pripravljalni odbor. Udeležniki shoda so začeli potem podpisovati deleže in nabrala se je v kratkem času lepa vsota 5 6 00 K. Na to se je izvolil se osnovalni odbor, ki ima sestaviti pravila in sklicati Čimpreje ustanovni shod. Ker se je poudarjalo. da morajo začasno voljeni odborniki stanovati v Novem mestu ali v bližnji okolici, so bili voljeni v osnovalni odbor; vodja Dolenc, posestnik J. Dnlar iz Vavtevasi, prost dr. Elhert, gostilničar Jakše iz Kandije, vitez Langer iz Hršljina, župan Majzelj iz Belecerkve, pristav Rohrman in teh, voditelj Skalický. S tem je bil dnevni red shoda končan. Predsednik se je zahvalil vsim navzočim za udeležbo in s pozivom, da se udeleže mnogo- Bteviluo tuđi ustanovnega sLoda, zaključil zborovanje ob 5. popoludne. Nnknporanje trt. liliža se Bpomlad in z iato tudi nakupovanje trt. Pri tem so naai gospodarji jako neprevidni. Že navada, trte, drevje i. t. d. na Bejmu kupovati, osobito pa od trgoveev, katerih ne poznamo, je jako slaba. K nam priliajajo vsako leto Spodnjeitajerci B trtami. Trte se po več dni na vozu sušijo, in potem jib pa tukaj prodajajo na pol snbe. In vkljub temu nasi kmetje take trte z veseljem in aa drag denar kupujejo in ne da bi vedeli kaj kupujejo — da so le na sejmu kupili. Da se s tem večkrat hudo varajo, je umevno. Sadite le dobre trte! Kupujte jih le od ljudi, katere poznate in o katerih veste, da so zanesljivi iu vestni, da vam dajo le za vaso zemljo in za vaš kraj sposobnih trt. Potem ste labko uver-jeni, da vam bodo te trte dobro vspevale m Žlahten sad rodile. Osobito ako kupujete cepljene trte, je treba biti previdnim in strogo na to paziti, da je trta dobro zaraščena, t, j., da se je eepič » podlago popolnoma sprijel. Ako tega ni, eepljenka v vinogradu le hira in se čez nekaj časa, namesto da bi rastla in rodila, posuši. Vsaka slabo zaraščena trta — in če je se tako po eeni — je predraga, ker ne uspeva. Ako pa trte kupite, zavijte takoj njib korenine, ki 80 jako nežne in se bitro posuše, v moker mah, cunje ali kaj tacega, da se na vetru in solncu ne suše. Le ako pride sveža korenina v zemljo, potem je upati, da se bode trta hitro prijela in rastla, drugače le slabo raste ali se posuši. Bodite tcraj previdni! Skalický. Politični pregled. Državni zbor se še ni lotil za narode ko-ristnege dela z vso resnobo. Mesto da bi poslanci kaj storili za svoje volivce, tratijo dragi Čas in denar, saj stane državni zbor v tem poldrugem mesecu nad 1 milijon kron. Tam enkrat najbolj zagrizeni nemški poslanci niso imeli druzega dela, ko na tako umazan način blatiti katoliško cerkev, da je morala biti seja tajna pri zaprtih vratih. Velikanska večina poslancev se je z vso silo uprla temu početju. Državni zbor je menda zato tu, da sklepa postave, ne pa đa delajo nekateri za umazane svoje namene. Sploli se pa ti nemški poslanci obnašajo Avstriji tako sovražno, da kar očitno kličejo na pomoč Nemčijo, naj razbije Avstrijo. Tako tudi pišejo njib listi, a živ krst se ne zmeni zanje. Ce se pa slovansko Časopisje le malo gane ali povdarja slovanstvo, to je pa že drugače, precej pride kazen in globa in zapor. — Prišlo je tudi do pravega pravcatega pretepa med najbolj strastnimi češkimi in nemškimi poslanci. Nekaj časa so Ùehi ovirali redno delo, ker je bila žaljena njih narodna čast, a bipoma so se pomirili. Pravijo, da jim je vlada marsikaj obljubila in so zato odnehali. Prav, a da bi vlada le ne naredila kakor Ribničan, kateremu je bilo obljubit in storit preveč „saj je dosti, da sem obljubil", je dejal. Nasi poslanei so stavili dokaj koristnih predlogov in prošenj, omenjamo le onega, ki meri na podporo vinogradnikov in pa prošnjo poslanca Žitnika za Notranjce, katerim jc zima poškodovala sadno drevje. Na nemškega cesarja je v Bremenu vrgel nek delavec kos železa. Cesar se je peljal v odprtem vozu, kar ga zadene kos železa na lice in mu prizadene precejšnjo rano. Cesar mora biti v postelji in ima precejšnje bolečine. Napadalec menda ni pri zdravi pameti in ga večkrat vrže. Saj on trdi tako. Pa kaj to? Ali nc more biti najet? In prav vrjetuo je to. Angleški kralj Edvard Vil. jc obiskal nemškega cesarja, a ga niso nič posebno prijazno sprejeli, Nemei obsojajo krivično vojsko, "s katero hote Angleži ugonobiti liure. Čudne stvari se gode in prijavljajo na Balkanu. Zarotniki so sklenili umoriti bolgarskega kneza Ferdinanda in mu poslali smrtno obsodbo; našel jo je na svoji mizi. Seveda je bila takoj velika preiskava in zaprli so mnogo Bolgarov, tudi veljavnih mož. Našli so pušk, streljiva in bodal. Pripravljen je upor na daleč in široko. Turški vojaki, katere so poslali na mejo, so imeli že dokaj opravka z ustaši. Mnogo jih je padlo v bojih po gorah, koder se ustaši skrivajo. V angle&ki zbornici pripetil se je slučaj, ki je podoben številnim slučajem v avstrijski zbornici. Angleška vlada je hotela, da dovolijo poslanci, da se zadolži za kakih 350 milj kron — za vojsko. 11 poslancev pa ni hotelo glasovati za predlog. liazgrajali in vpili so prav kakor pri nas. Ker niso opomini predsednikovi nič izdali, poklical je stražo in jih velel odnesti iz zborniiie. Pravijo Angleži, da ne sme angleški državni zbor postati tak, kakor je avstrijski. Lepa je ta! — Angleška nima sreče v vojski z Buri, ki žilavo branijo rodno zemljo pred grabljivimi kramarji. V Afriki je bilo ubitih, ran- jenih in pohabljenih v zadnji vojski 107.633 mož. In toliko denarja je že slo v zrak ! Zato 80 pa nekateri govorniki povedali vladi na vsa usta, kar ji gre. V Španiji je vsaj za nekaj časa zavladal mir. Dobili ao nove ministre. Na čelu jim je 74letni Sagaata, ki je že v sedmo minisitcrski predsednik. Isto tako imajo nove ministre na Rumunsicem. Ministri imajo za čudo kratko življenje. Ruskega naučnega ministra je nek človek v vrat ustrelil. Sumi se, da je to maščevanje, ker je minister jako ostro postopal z dijaki-visokošolci, ki 00 se upirali njegovim naredbam. Piše se nam: Iz Orehovice pri Št. Jerneju. 25. svečana obha-jnli anio lepu šolsko slavnost pn otvoritvi nove dvo-razredne ljudske sale. Blizo 30 let se je vlekla ta stvar ter je bilo mnogo pisarij, predno se Je moglo začeti z zidanjem šolskega poslopja. Načrte za šolo je izdelal prav izborno nadinžener goap. T. Valka iz Novega mesta. Otroci so bili |)rej všolani v Št, Jernej. Ker je pa ta župnija silno velika, zato je bilo otrok za eno šolo več ko preveó. Cez 60f) je bilo otrok z» vsakdanjo šolo, do 200 za panavljavno. Zato je ondotni nadučitelj delal na to, da se sezida ena šfda v Ore-hovici, ki spada v okrajno glavarstvo Novo mesto. Veliko sitnosti je imel ondotni nadučitelj zaradi tega in se je morda pri nespametnih ljudeh tudi zameril, pa hvala Bogu, novo šolsko puslopje stoji in že služi svojemu namenu. — Omenjeni dan je bila v podružní cerkvi av, maša, pri kateri je pel moïki zbor šent-jernejski. Poleg šolakih otrok bilo je navzočega mnogo ljudstvu in povabljeni gostje. Po sv. maši je šla du-hovsĚina pevaje litanije vaeb svetnikov med pokanjem topičev do nove šole. Ghtsp, dekan je blagoslovil lepo okinčano poslopje, potem v spodnji šolski sobi podobo Križanega, katero je nato obesil poleg podobe cesarjeve. Po krepkem in spodbudnem nagovom gosp. dekana poslovil se je g. naducitelj Janez Saje v imenu Šentjernej ski h učiteljev od šolske mladine, ki je všolana v šolo v Orebovici, in jo izročil s primernim nagovorom novemu nadučitelju gosp-Janezu Bene-dičič in njegovej gospej učiteljici Mariji Benedifiič-Franke. Ogledali smo si Se šolsko poslopje v vseh prostorih in se poslovili z željo, naj se novi zavod razcvita, raste in rodi obilnega duSnega sudu za novo srenjo v Orehovici. — I. S. H. DomaČe Testi. (Zlata maša.) PreČ. gospod msgr, Matija Jeriha, kanonik novomeškega kapiteljna, obhajal bo na praznik sv. Jožefa 19, t. m, ob 10. uri svojo zlato mašo. — Rojen v Ljubljani 17, februvarja 1828 prejel je 28. jul. 1S50 dijskonat, ker mu je manjkalo potrebne starosti, bil je v mašnika posvečen še le 16. marca 1851. Prvo sv. mašo je daroval 19. marca v stolnici v Ljubljani ter Sel potem v Trnovo na Notranjsko, a septembra kot drugi kaplan v Uadoljico, ob enem pa je bil mlademu grofu T urn u za učenika. Septembra 1852 poklican je bil za učnega prefekta v Alojzijevišče, 1. 1857. za kaplana k av. Petru v Ljubljani, 1. 1804. junija meseca v âkofjo loko za kateheta na vnanji šoli, avgusta istega leta pa je postal spovednik in katebet v notranji šoli ter tam ostal 30 let, do avgusta 1894, ko je priSel v naše mesto za kanonika. — Ker vemo, da ni g. zlatomaš-nika 1 ubo, da bi naštevali njegova dobra dela in po-pisava i neumorno njegovo delovanje, za katero ga je odlikoval papež z naslovom častnega komorníka, cesar pa z zlatim kriicftm za zasluge, mu želimo — in to prav od srca, — da bi v isti telesni in duševni Čilosti, v kateri mu je Bog dal učakati veselja polni dan zlate maše, živel se prav mnogo let med nami. — (Kat. društvo rok. pomočnikov) imenovalo je v seji varstvenega odseka dne 26. febr. t. i, preč, g. p. Otokar Aleš-a, gvardijana, svOjim Častnim članom. S tem je Iivaleino priznalo tiudoljubivo delovanje imenovanega gospoda, ki je 16 let vodil društveno petje izborno, kakor smo imeli večkrat priliko slišati ob pevskih nastopih tega društva. Zaradi obílena dela doma in v Soli je pa preč. p. gvardijan odložil vodstvo pevskega zbora, (Novi grobovi.) Dne 7. marca zjutraj umrla je gospa Rosina Amalija, mati c. kr. deželno-sodnega svètnika, ter bila 8. pokopana ob obilnem spremstvu sorodnikov, nradništva in meščanstva. — Popoldne ob polu L uri pa je uagloma prominul g. Franc Jelene, posestnik v Bršljinu. N, vm. p. ! (Kostumni v en ček v Novem mestu.*) Kakor vsako teto, tako je tudi letos priredila „Novomeška Čitalnica" trn pustni torek kostumui venček oziroma maskerado. Prireditve se je vdeležd letos tudi „Dol, Sokol". — Še pred osmo uro zvečer začelo se je zbirati občinstvo v krasno razsvitljenili Čitalničnih prostorih, ter je nestrpno čakalo devete ure, to je trenotka, da stopijo maske in kostumovani vdeleženci vendka v dvorano. Točno ob deveti uri so čakajočemu občinstvu naznanjali zvoki godbe, da maske prihajajo. Željno so se vprle oči proti vhodu dvorane, kjer je zdajci vstopilo nekaj našemljenih godcev — za njimi pa paroma kostumirani in maske. Krasen pogled je bil to! Ob čarobnem svitu korakale so tn postave, kukoršne se zamore sestaviti le najbujnejSa fantazija, (Jlovek bi menil, da je na-jedenkrat prestavljen v kraljestvo bajk. Iz raznih kraev, da trdil bi, iz treh delov sveta so se zbrali ude eženci tega večera. V družbi dveh krasnih ple-menitašinj oblečenih v fin rokoko-kostum si videl plemenitaša v jednakem kostumu in ponosnega „kralja Jurija Podjebrada". „Meščanki iz rokoko-dobe" je dvořil ponosen „žlabčič"; draiestni „Margareti" pridružil se je bil dijaboličen duh „Faust". Ponosni „don Carlos" je viteško stopal poleg „črne duSe — Othela". Zastopniki različnih jugoslovanskih plemen „Srbinja", „urnogorka", „Albanec" itd. so zapustili ta dan svoja domovja in prihiteli v karakterističnih narodnih nošah v Novo mesto, kjer so prijatelsko občili z „Velikim vezirjem" tam nekje iz Anatoltje, nastopajočim z bogatimi drakuljami in z zlatom vezano obleko. Priliko proučevati, kako daleČ je že prodrla evrop.ska kultura, je nudil „moderni Mohamedan" iz Kaire. Celo iz južne Afrike je v zadnjem času prihitel „Bur", ki je seveda prinesel svojo puško seboj. Menda je imel namen poiskati si kakega Angleža, toda videl je namesto tega poleg drugih mask dva „domino", Črnega in zelenega, ki sta svoje burke brila po dvorani, „modernega Troubadourja" srčkanega otročička „bebe" *) Zrn c4dDÍo Številka prepoiuo. itd. Na Ěrnih perutih temne noéi sta po dïoram frfotala dva netopirja, dočim je „Požarna hramba" pazila ua priliko, da prihiti na poinofi, kjer treba pogasiti arćni oge^j. - Po prvi kadrilji vprizonla se ,je z izbornim vapeliom Ipavca ml, pantomima „Možióek , pri kateri smo imeli priliko občudovati izvanredno nadarjenost igralk, osobito drestne „Kolombiue" ter burkastega „Pierota" in „Harlekina". Po pantomimi začel se je zopet animiran ples, ki je trajal pozno v jutro. - Da sklenem! Tako lep, sijajen, ter zabaven Tečer se nam ni nudil že dolgo ; zategadelj jia srčna hvala požrtvovalnim rediteljem in vsem onim, ki so pripomogli k krasnemu vspehu kostumnega vencka. 1 s. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu febr. 190L je 370 strank vložilo 9l>.^34 K 95 11, 125 strank vzdignilo K 56 h, toraj več vložilii 65 600 K 39 b. 12 strankam se je izplačalo posojil 19.740 K. Stanje vlog 1,599.803 K 82 h, denar-»i promet 242.836 K 63 h, (V bolnišnico usmlj. bratov) v Kan-•diji pri Novem mestu se je sprejelo meseca februarja 122 bolnikov, koncem januarja jih je ostalo 71, skupaj 193. Od teh jih je ozdravilo 87, zboljšalo 22, neozdravljena bila sta dva. Umrla sta d a vsled je-tike, med temi eden umirajoč v bolnico pripeljan. V oskrbovanji oitalo jih je 80. Oskrbovalnih dni se }e iiabralo tekom preteklega meseca 2056. (Katoliško društvo rokodelskih podočnikov) v Novem mestu ponovi sv. Joíefa dan 19. t. m. ob 8. uri zvečer prekrasno igro „ťi>(l-lemski mlini". Vstopnina bode precej niža nego zad-6. januarja. Ker se bode içra predstavljala zlasti iz namena, da se pridobi nekaj novcev za napravo glasovira, ki ga društvo jako potrebuje, pričakujemo •obilne vdeležbe ter mnozih uadplačil pri vstopnini. (Društvo „Mestna godba v Kudolfo-▼em") ima svoj redni občni zbor 28. t. m. v gostilni Pfi Miilerju ob polu 7 uri zvečer, ako bi pa tedaj ne bil sklepčen, ob 7. uri zvečer istega dtie. — Zboro-valni red obsega: Poročilo odborovo, volitev odbora in računskih preglednikov, slučajni predlogi. Društveni odbor. (Interesentom vinske zadruge) na-Tinanjamo s tem, da je pola za podpisavanje deležev odprta iri oanovalnem odboru do Velike noči. Kdor že i pristopiti a podpisom enega ali več deležev k zadrugi, naj se zglasi pri enem ali drugam odborniku do Vel. noči. Pri ustanovnem ahodu imajo pravico voliti ali voljeni biti le priglašeni deležniki, ^pravilni deleži po 20 K átejejo po 1 glas, glavni deleži po 100 kron štejejo po 6 glasov. Več ko pet glasoy ne more imeti nobeden deležnik. Pri ustanovnem shodu, ki bo ob enem prvi občni zbor vinske zadruge, bo voliti več odborov, namreč načelstvo, nadzorstvo, razsodišče iu presojevalno komisijo. (Deleži vinarske zadruge) znašajo že naa eooo kron. To je najlepši dokaz, kako se zave-ça)o nasi Dolenjci in koliko jim je mari na napredku m izboljšanju vinske trgovine. (Ustanovni shod vinarske zadruge) se DO vrsil v pričetku meseca maja. Načrt zadružnih pravu se bo objavil v „Dol. Novicah" in v „Kmetovalcu" m sicer v številkah ki izidejo dné 15. aprila t 1. (Posojilnica pri sv. Križu pri Kostanjevici) ima v fietrtek 2. maja t. 1. ob 9. uri -dopoldne T posojUniski pisarni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. račun za I 1900; 2. volitev na-ČeUtva in nadzorstva; 3. nasveti. (Sejm) bo Brusnicah v pondeljek. pred sv. Jožefom t. j. 18 t, m. (Bazstava krompirja v Barceloni.) C. kr. trgo^finsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo od 1. maja d» 30. junija t. 1. v Barceloni vršila razstava krompirj^ ki bo obsegala vse, kar se tiče opisovanja, sajenja in uporabljenja krompirja ter k temu spadajočih strojnih priprav, kakor tudi onih industrij, ki se kakorkoli pečajo s krompirjem. Potrebni prostor se bode dal vsakemu razstavljavcu brezplačno na razpolaganje in bode le-ta imel stroške le za vitrine, instalacijo, prevoz itd. R'tzstavljene reči se smejo prodati, toda se ne smejr) pred zaključkom razstave odstraniti. Eaz-stavljeae predmete bode sodila jury ia se bo vršilo premiranie. Predmete, ki se bodo razstavili, je treba najkesueje do 1. aprtla zglasiti in jih pred 20. aprilom postaviti v razstavo — Zglasilni obrazci se dobivaj» pod naslovom: „Institnto Agricole Catalàn^de Saa Isidoro, Barcelona, Puertaferrisa 21. principal-Spanya." (Današnji list) obsega deset strani. Bazne vesti. • (Eazpisujejo se) izpraznjena mesta okrai-nih babic v Prečni, Stopičah, Beli cerkvi in Dol. Karteljevo, oziroma kot drugod ; v občini Mirna peč z letno plačo 104 K, in na Dvoru z letno plačo lOO K in 80 h. — Prošnje s potrebnimi prilogami imajo ss vposlati do 25. marca 1901 okrajnenin glavarstvu v Novem mestu. * (Mojster tatov.) V Parizu vjeli so tatn, po vsem mestu znanega in ga tirali v ječo. Milo je prosil, naj ga puste k policijskemu ministru. Dovolijo mu. Ko pride pred ministra, pade na ktdena in proai milosti. Minister je izprva neizpmsen a slednjič ga ganejo mile prošnje in pravi: „Dobro, za enkrat pri-zanesem, toda zadnjič. G-orje U, ako te Se zasačijo pri tatvini." — „Gotovo ekselenca" pravi tat, „poboljšal se bom. In da spoznate mojo resno vol o, vrnem Vam takoj srebrne zaponke, ki sem Vam jih ravno kar vzel raz čevelj, ko sem se Vaših nog oklenil." Darovi za novomeiko dijaško kuhinjo. G. inpnik J. WevdniS 10 K, g. prof. H. Skopal 10 K, n. Naš 4 K, g. župuik M Poljsk 4 K, NeimeaoTan goatilniĚor 10 K, g, kftpelMi ZoimiiÈiS 2 K, Vojsk» 10 K, g. prof. Vwiujal 10 K, g. P. Sale»g Pire, benediktiner, 10 K, đobrotuiki ii meat» in Kftiiilije 88 K iu Biuen za mesec mweij : g. Bergmatia 2 K, g. ioilui tftjuik Buěht 1 K. (Ç. dr. P. DefranoPBclii 2 K,'g. avetnit •it Fr. Dđtela 10 K, K- vodja K. Dolenc 1 K, g. iodni svetnik (iandim 2 K, pridsetnik J. GerdeálĚ 4 K, gospa Pavlu HmÍo-var 60 h, e. dri. pravinik» naweatnik Kemslet 1 K, g. J. Krajec 1 K g. aodui svetfflili Lavee 1 K, g. sodni nadsvetnik J. Loger 4 K, g. J. MikoliĚ 1 K, g. dr. Pamer 1 K, gogpa Pamcr 1 K, goipodiěaa Fani Pollak 1 K, g. noUr Alb. Poenik 2 K, g. Sta-dovič Ji Sladeovift 2 K, g BTetnik Riïioli 1 K, g. aod. svetnik Ivan Škerlj 1 K 40 h g. dr J Vanpotič 2 K, goipa Tuiek 1 ^ K piof A Virbnik 2 K, g dr. VI. Žitek 4 E, k. Josip Ziirc 1 K, g priif Wester a K, g. Jakac gostilničar 1 K, g. Fr. Potoêar 2 K Za mesec niarc in april g- vladni svetnik Friedrich 4 K, sa mesece marc — jnlij g. kan. J. Jakliě 10 K, monsignor g. kan. Jeriha 10 K. e. kan. Fr. Povêe 10 K, g. Ad. Panser jna. (vžo febr.) 5 K. V Cernonilja se je nabralo 14 mernikov pšenica. Loterijske itsvilka. Trst 9. febiTiarja 33 13 39 23 74 Gradec 2. marca 67 49 83 14 Ifi Oklic. Firm, lfi/1. Gen, L—81. V tusoduein udružneni registru se ja iivrSil vpis tïrdke: ^Hruiilnic« in poRojtlnica t 2agradca, regiittrovana zadruga ■ neomejeno larezo", ktera ima «voj aetlež v Zagrađen, ter vpis dotiînih pravil i dne la. februarja 1901, nadalje vpis Élano* prrega nafelctva gg. Franc ČeĚarek, žnpnik t Za^adcu, Ivan Perko, uiitelj v Zagrađen, Janei Zarodnik, posestnik v Grintovcu št. 2, Ij^nacij KoŠak, poieBtnik v Gibrovki it. V, Frani; Kube, poíestcik t Zagradcu St 5, Franc Huetar, poaestnik na Kitnem rrbu St. 9, Franc Skufca, poaeitaik v Priraâivaei št. 5. Zadruga, ki ima btoj sedež v Zagrađen, ima lamen, razmero svojih ćtanoT v gmotnem aziru ïbaljsati, ztaiiti «podbujat) tarěnoet íd s avojim «adrnžnim kreditom preskrbovati svojim adom V gospodarstvn potrebna densrna sredstva. Ta aamen dosega zadrnga s tem, da a) sprejema in obrestuje branilce vloge, ter vloge v tekoâem računu ř b) «i pridobiva nadaljna denarna sredstva, kolikor so za dosego zadražnega smotra potrebna, s svojim zadružaini kreditom ; c) osje svojim 6lanom posojila; d) oskrbnje svojim ilanom inkaso. Keilni obĚni zbor se sklicuje enhrat v letn in sicer do ioQca meseca maja in se razglasa njega dan, ura, kraj in dnevni red vsaj osem daij prej po v uradnici nabitem naznanilu in po mpisu v Ljubljani izhajajočem glasilu gospodarske zveze ,Na-lodni gospodar" ; íe načelitvo odnosno nadzorstvo to kot potrebno aLi iimestno spozna, pa sme občni zbor razglasiti po BTOji previdnosti še v drugih listih in po oklicu pred cerkvijo 7 ZagTadi;u. — Na isti naiiin se vriijo tudi vsa druga razj^laslla sa&uge pr.). Naielstvo zastopa zadrngo z v.semi pravicami, katere mu določuje postava od 9. aprila 18i3 in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda potí zadružno tvrdko, ktera bodi pisana ali s peJïatnikom odtisnjena, C. kr. okroïna sodnija v Rudolfovem oddelek I., dne 23. februRrja laOl, Kuiidinacliiiiig. Oklic. Firm. U/l. Gen. 1,—83. V tnsodnem zadružnem registru se je izvršil vpis tvrdke: „Hranilnica in posojilnica v Leekuvcu pri Krnkeni, registrovaná ■adruga z neomejeno zaveao", ktera ima evoj sedež v Leskovca pri KjSkem, tir vpis dotičnih pravil z dne 20. februarja 1901, nadalje vpis članov prvega načelstva g^.i Fran Sohweîger, župnik v Leskovcu, Franc Pacek, poaestnik v Maleiu Mraáevem št, 13, Franc Strgar, posestnik v Leskovcu st. 72, Jakob Augustin, posestnik v VeniSah St. 7, Janez UcaLjSek, posestnik v Šenuáah it. 17, Jožef Bostobar, po-•estnik y Kregali ât. ti, Franc Petrič, ućitel) v Leskovcu, Alibael Pacek, posestnik v Velikem Podlogu St. 20, Jožef Herzog, posestnik v Voluvoiku št, 1, Zadruga, ki ima svoj sedež v Ijeskovcu pri KrSkem, ima namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru «holjSavuti; zlasti spodbujati varčnost in s svojim zadružaim kreditom [Teskrbovati •vojim udom v gospodarstvu potrebna denarna srtrdstva. Ta namen dosega zadruga s tem, da aj sprejema in obrestuje hranilne vloge, ter vloge v tekočem računu ; b) si pridobiva undaljtta denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom i e) raje svojim Članom posojila; d) oskrbuje svojim članom inkaso. Bedni občni zbor se sklicuje enkrat v letn in sicer do konca meseca maja in se razglaša njega dan, ura krio in dnevni led vsaj osem dnij prej po v uradnici nabitem naznanilu iu po razpisu v Ljubljani izhajajočem glasihi gospodarske zveze „Narodni gospodar" ; če načelstvo odnosno nadzorstvo to kot po~ trebno ali umestno spozna, pa sme občni zbor razglasiti po ■voji previdnosti Se v drngib listih in po oklicn pred cerkvijo v Leekavcu. — Na isti način se vršijo tudi vsa druga razglasila madnige. (§ 43 . pr.) Načelatvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje postava od 9. aprila 1H73 in podpisuje v imenu zadruge la t« način, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvidko, kteia bodi pisana ali i pečatnikom odtisnjena. C kr. ■krtïaa lodnlla v Ridolfovem oddelek I,, dne 23. februara 1901- Firm, 16/1. Gen, I—1/e. Vom gefertigten KreisiiericLte als Handelsgeriobte wild bekannt gegeben, dass bel der bastehenden Firma Unter~ krainer Vorschusst asse, regiestrirte Genoesenschaft mit unbe-schránkter Ilaftung in MHttling,« sloveniscb; „Prva dolenjska posojilnica, registrovaná zudruga s neomejenim poroStYom v He-tliki" im diesgfrichtlichen GenoijsenschKťtsregister 1. die Eluttagnng der.hei (Ur Generalversainmlung am 2d. febr. IWl ani^t-ni^mnifneu Andcning folgender liestimmungeti der Statuten uud zwar des I. Absntzes des § 14, der §§ -19, 13, 32, 38 und des 1. Abflatzes rJes § 'i.) die Li)scliung der bislierigen Vorstandsmitglieder alsi Director Leopold (tsngi, Cassier Otniar Sturm, Controlar Johann Požek und AusscbUssu Frniiz Jutraž uud Franz Schonhrunn; 3,) die Eiiitragung der bei der obigen Generalversammhtng auf Qrund des geiindert.ne statut. Btatimmnng dt-s § 19 fllr die Dauer von drei Jahrcn gewiihlten Vorstacdsmitgîieder kIb: Director Leopold Gangl, Gassier Otuiar Sturm, Oontrolor Anton Bajmer und Autiscbiisse Fraiiz Jutraž uiid Lei puid Fleischmaun vollzogen woiden ist. K. k. Krelsgerloht Rudolfswert Abth, I, am9. Mitrz 1901. " HAZaiiAS. Iz gozdne drevesnice v BrSllnu pri Novem mestu se bodo oddalo letoi sponiladi sledeče sadike: 900,000 .... 3letnlh krepkih sKrek; 10.000. ... I „ hrastov; 20.000 .... 2 , irnih borovcev. Sadike se bodo prud«jale v drevesnici aLi pa primerno zavite in postavljene na puëto ali železuiško postajo in sicer 31etne smreke in brasti po tri krone, in črni borovci po 2 krone 40 vinarjev za tisoč (1000) komadov. Pismena ali ustmeaa naroČila tia te sadike sprejema o. kr okrajno glavarstvo v Novem mestu. Krškem in Ůniomlju, c, kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu, in pa c, kr. gozdar T Novem mestu. Křikem In Crnumlju do ^0. marca 1901, pri kterih se morajo naročena drevesca proti potrdiln takoj plačati. C. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Novem mestu, due 24. jauuarja 1901, (24—4) Prebilo. Kar Kem proti Rudolf Zupancu iz Toplic napačnega govoril, obžalujem ter tu javno preklicem. TOPLICP:, 2S. februarja 1901. (67) Jožef Honlgman, tesar. Oklic. Prostovoljno se prodajajo k grajsčini Kleviše pri Polinlku spadajoča posljopja iu zemljišča, ob vozni cesti od postaje Sava proti Folúnikn na šolnini strani v zatišju. Njive, traTniki, vrti, vinogradi in pašniki merijo blizu 80 oral, gozdovje okoli 120 oral. Grajšćina a 6 prostornimi sobami v T. nadstnipju itd. ter gospodarska poslfipja so v narboljšem stanju. Prodaja se skupno nli pa na deJe — po dogovoru. Skujma vrednost sínaňa 16.000 gld. Natančneja pojHsnila daje f70—1) Dr. Janko Jamâek, adrokat v Litiji. U^Cfivrn kapiteljskem marofu mej staro in ESjJjHwI« novo oesto, je takoj v najem oddati. Sme SH tudi z deteljo obsejati. - Vefi pove lastnica v Arkotnvi ulici h, ňt. 112. (78—1> Hiša s koTainico dobro obstoječa, se da v najem. Zraven spada tudi njiva in hlev, vse n» lepem kraju v Dol, Straži. V«4 pove Jožef Sail, poaestnik v Dol, Straži pri Novetn-mestu. (54-2) Hazglas. OskrbniStyo n. v. r, komende v Metliki daje na znanje, da bode oddajalo potom zmaiyševalDe dražbe popravek hpDišča r, v Semiču. Naprava in poprava dela: zidarsko, tesnrsko in mizarsko, — proraćunala se je na okolo 6000 kron. Zmanjaevalna dražba vrSila se bode dne 23 marca 1901 ob 10. url dopoludne na licu mesta v SemiĚu. — Podjetnikom, ki imajo vloiiti 10"/o varMine, predloiil fle bode stroSkovnik in naznanili pogoji. Ostcrbniàtvo n. v. r. komende v Metliki, dne 10. marca 1901. (80)__H. Vuksinlč, oBkrbnik. Hiša na prodaj. Na Brodu poleg Novega mesta, tik okrajne ceste Toplice in Žužemberk na jirodaj je nova liiša z TSemi potrebnimi prostori in gospodarski in i poslopji, ter 60 arov zemljiška. — Več pove lastnik Ludovîk jjilač. Brod ět. 4 po^ta Novomesto_(62—2) Na prodaj je posestvo! Zidana hiša, lepi zidani obokani hlevi, oboje z opeko pokrito, noyi 8viiijnki z opeko pokriti in dvojnat kozolc z desetimi stanti, vse v dobrem stann. Poleg tega od 10 do 20 oralov prav dobřili njiv, ravno toliko izvrstnih travnikov in 20 oralov ali več lepega gozda. Vsa zemljišča leže v ravnini okoli Iiise. Dalje je ua proda) sedem oralov prav izvrstnega travnika, kteri leiii pri vnsi Hudeje, blizo okrajne ceste iz Novega mesta v Škocijnn. , Končno je na prodaj ve6 gozdnih parcel blizo Skocijana. — Več se izve (33—4) pri oskrbništvu grajáčine v Radelci ____pošta Bučka na Polenjskam.__ in potrebne podrobnosti (zvonec 2 gld. in več, žice [drat] kilo 2 gld. 50 kr. in već). '"íi^ U a> ■ n* >■ .—4 bi gd Bđ o ka O. e O, 13 OD e o. > o g CO 13 j-á o (» o Cu o tO « a 11 M e ■O •o o Id n o •tí £ CM o Su _bivši ravnatelj tdvarne za are v Parizu, Grostilna in žaga se pod jako ugodnimi pogoji proda. (79— Ista j« y najlepšem kraji, pod gojzdom, obdana od travnikov in sadnih vrtov, pol me hoda od Litije ali četrt ure od Smartna. Hiša obsega: v parterji 3 gostilniške sobe, 3 kleti, eno kuhinjo, 3 sobe za stanovanje, en kravji in en svinski hlev. V I. nadatn»pji 7 prostornih sob» 3 kuhinje, kjer stanuje 6 rodbin. Zraven hine je lep vrt za gostilno, s kustanjevim nasadom, en velik vrt za soiivje s Siidnim drevjem. Žaga je v dobrem stanu, zraven iste je prostor za cirkulaitio žago in rezlanje, drakslnrija s transmisijo z velikim todnim kolesom in s precej prostorno M-šico. Okrog je lep travnik in njiva lastnikova Nahaja se v bližini mnogo le»a, tako da imft žaga vedno dovolj dela. Cena celemu pose.i3tvu je 6500 gld, in zadostuje pri prevzetji vplačilo 500 gld. Ostanek plaćuje se ▼ letnih obrokih in sicer od dohodkov najemnine in žapre. — Vpraša se pri lastniku g. Ivanu Wakoniggii v šmartnem pri Litiji. Istotam se jako pod ceno proda: 1 zaprta kočija, 1 lep vagerl, 2 voza «a težo, I lepe sanke^ ť^omara za led, 1 biljard in razna gospodarska orodja. ______ - ..... ...If . Šivalni stro raznih vrst po najnižji ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji. h 1 1 * 7 PP jI L 01 a vsakovrstnega oblačilnega blaga po najnižji ceni! pri Jos. Ogoreotz-a t RaMoTem. '83—11 a ; Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovaná zaArnga z neomejeno zavezo, pisaxa&a aa -^xgu bi» št. tils om^'hr^^ v lAju^bljaxd, sprejema in izplačuje hranilno vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi, HranilniČno knjižice se nprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. ^ss-es) i i i M' i i i Posestvo na prodaj. v Vidmu na Stajsrskem, pol ure od železniSne postaje Videm, na prodaj je lepo posestvo t obsegu 64 oralov, in sicer obsega poslopje 1525 □ sežnjev, travniki 20 oralov 855 □sežnjey, njive 9 oralov 630 □ sežnjev, hoste 12 oralov 1375 □ sežnjev, gozda 16 oral 1407 □ sežnjev, vinogradov neobdelanih 4 orale 1296 □sežnjev. Dalje hiša 8 ttetni sobami, velik nov hlev, 2 krave, voliček, 300 centov sena, vozovi, pingi, mlin na dva tečaja z vsim orodjem. Posestvo je brez dolga, ter iz proste roke ceno na prodaj. Več o tem pove Janez Novak, poster na Vidmu, Štajersko, Apnenica, která se nahaja bliz« Trebnjega, pol ure od kolodvora, se odda v najem, ali pa se tudi proda. Kurjava za apnenico ni dniga, ker ae kuri s premogom iz Št. Janža. — Vei se izvé pn lastniku Jožefu Lavriha, Dol. Nemška VHfi, posta Trebenj. (62-2) Slasovir in dva bamonija po n zki ceni na prodaj v Novem mestu hié. it. 82. jeklene plnge z I, 2, 3 in 4 lemeži, 1 travniške in za mah, klepne in Drane, dijagonalne, . za polje iz jeklene ploščevine, gladke valjarje in mbate, sejalne stroje „Agricola*S stroje za k<)i^n,jo trave, detelje in žita, grablje za seno in žito, priprava za obračanje sena, patentOVane SUi^ilnice za sadje in aočivje, stisknlnice za vino iii moât in sploh za vse namene, mr- mline za grozdje In sadje, stroje za robijanje, lamodelnjoie patentovane brizgalníce za traje, zelenjad in pokoiičavanje uài „Sypboitla", premićne ítedilne peči, (74~i) priprave za parjenje živinske krme, Najbolj izvrstne, priznano najboljše nilatilnioe, žitočistilnicp. z obroiastf» pripravo za mazanje, rotne, na ge-pel in na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 do 6 živalij, najnovejše trijerje, robljače za kornzo, stroje za napravo krm(-rczanice, car stroje za mečkanje žita in rezanje repe. -ki stiskalnice /a »eno in Nlnmo, ročne, premične in nepremične, Ustanovljeno 1. 1871. kakor sploh vse poljedelske stroje iideluje in razpošilja po naJnove]&l sestavi Plb,. SiCayiŠaixrt St dr-vkg. 0. kr. edino priv. tovarna kmet. strojev, livarna In fužina na par DUNAJ, 1111, Taborstrasse št, 71. 760 delavcev. •dltk«T» ■ MiKtImI, «rpItrnliBl In bronnntlml kolajnami nit vn^li V«oroůa la dulio^fiCiM v izdelovanj» v^mko vi'HtTie oblekc^f podebtiO JCř"" tnlarje, površnike itd. po najokotnejSem in nainovejSeTr krojn. — ladeiujem vsako, t 1o Btroko flpftdftjoie deio ostančno po meri, PripOTOiara se preč. duhovSiini, da me blajfovoli MÉastiti s cenje-nitni naroSili, zngotnTljajoi, da bodem vedno sluitel, u kročim nako narosilo t največjo ladOTOljaott pTftiaítitih naroinikOT. Slav. p. n. obiinitTu priporoíam htojo dobro nrojeno krojaáko delavnico, t kateri delajo najboljie delavske moSi; Mtorej m Jamil m eleifantoo, _ Ui« Id modfsrno iKvrlitev naroi^il, kakor tudi Eato, da M vuka t moji đalavmci narejena obleka lepo prilega, ) Grof Margherljevo oskrbništvo grajičine Otočce prodalo bo i® a é iz znnno dobrih travnikov v Draškovcu. Zglasiti se _ je y gradu Qt^ěce.__(28-4) Hiša na prodaj! Nova hiša J z opeko krita, v Novem mestu na trfçu 8v. Katarine, mej hišami gosp, SttifiinoviÍH in Pintarja ležeča, katera obsega 2 sobi, Kuhinjo, 2 kleti je taknj iz [irosle roke prodati, — Več pove liistnik Ludwig Ferllć, u» glavnem trga Št 61. (60—S) Dupavski oves. (49-3) Kmetijska šola na Grmu prodaja krasen dn-pavijki oves za seme po 16 vinarjev kilo. Ores je najboljše oóiáéen ter sortiran. — HekUiliter tehta 56 kilogr., ali stfirnietnik 18 kilogr. Oves se oddaja le proti takojšnjemu pJnéilu, oziroma proti povzetju, Potrebne vreĚe mora vsak knpec sam preskrbeti. Stanovanje (65-3) obstoječe iz treh sob, kabineta, kuhinje, ĆuinnHte in drvarnice je z dne l.maja za oddati Glavni trg hiš. Bt 67, II. nadstropje. — Veé se izve ravno tam, S^' II. odprto pismo, OoBpod Jo6. Medved, Novo mesto. Jednako kakor se Vam je lansko leto zahvalil krojač Janez Kovacič iz Podboršta pri Mirni peči v „Dolenjskih Novieah" za živalnl stro), ki ste mn ga prodali, zahvalim se tudi jaz za moj šivalni stroj. Res, veselje z njím àivati. Poznam različne stroje mojih prijateljic, ali takih le prav malo, kakoršni bo iz Vase zaloge. Toraj že enkrat hvala Vam tepal S pozdravom 01-2) Marija MarCf SrehmSe B. IS. Noto mejto: Odgovorni uradnik Fr. Sal, Watzl, — Isdajate^, lutnik in tifkai JI KraJiO;