B GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 8 O 19. SEPTEMBER 1977 TEMEUNE LISTINE ORGANIZACIJ SZDL V LJUBLJANI Razvojna prizadevanja v vseh družbenopolitičnih okoljih našega delovanja narekujejo nenehno aktivnost vseh družbenopolitičnih de-J*vnikov, kar seveda še posebej velja za Ljubljano, ki prav zaradi rahlosti odnosov in številnega prebivalstva ob močni razvejanosti gospodarstva zavzema posebno mesto. so posebni pogoji v pre- .osti, so naša prizade-anja usmerjena uveljavitvi nove s ave in njene napredne revolu-onarne družbene vsebine kot j v sedanjem obdobju, ko ure-■cujemo načela zakona o zdru-nem v vsakdanji praksi. narekovali in narekujejo učinkovito družbenopolitično delo in politično akcijo. Prav ob uresničevanju dokumenta Zvezne konference SZDL o mestu in vlogi Socialistične, zveze v družbeni bazi, pa so ta dejstva v danih pogojih dobila še večjo težo in pomen. Vse to (Ta narekuje poglobljeno dejavnost, prisotnost in aktivnost organizacije Socialistične zveze v sleherni krajevni skuprtosti, saj bomo lahko le tako vsi skupaj v okviru SZDL v tej družbeni celici zagotavljali in zadovoljevali potrebe po učinkovitem političnem delu v krajevni skupnosti. Vse to pa bomo lahko uspešno opravili le v primeru, ko bomo zagotovili pogoje za še uspešnejše delovanje Socialistične zveze v občini in • " w ':i: " I.., J;. •y ' •• ;• , — w< - Jr ■; HO-RUK V ZAPOTOKU 300 gojencev šolskega centra Republiškega *tretariuta za notranje zadeve iz Tacna se je v ^®boto in nedeljo (10. in 11. septembra) udele-0 delovne akcije v izgradnji vodovoda Golo ^"Zapotok — Skrilje. Akcija je tokrat potekala '»potoku, kjer so s krampi in lopatami izko- pali še zadnje metre za vodovod, ki bo oskrboval te vasi. S to akcijo so ponovno potrdili (sodelovali so že lani in za svojo prizadevnost prejeli tudi občinsko priznanje) svojo pripravljenost in solidarnost s krajani te krajevne skupnosti, s katerimi so postali že kar pravi prijatelji. mestu. S tem ko mislimo na dane pogoje, imamo v ospredju vsekakor prizadevanja za ustreznejšo organiziranost in konstituiranje notranjih odnosov v organih SZDL kot tudi njihovo čim-boljšo učinkovitost. To pa pomeni, da je potrebno v skladu z novimi potrebami zapisati v temeljnih listinah Socialistične zveze vse tiste in takšne organizacijske ter druge rešitve, ki bodo procese nadaljnjega uveljavljanja te družbenopolitične organizacije kot tudi vseh v tej fronti organiziranih socialističnih sil — še bolj pospeševale. Prav zato so v tem smislu že pripravljeni osnutek’ statutarnega sklepa o pristojnosti, medsebojnih razmerjih in organiziranosti Mestne konference SZDL Ljubljane in vzorčni osnutek pravil občinske organizacije SZDL. Oba dokumenta SZDL v Ljubljani bosta tako v mesecu septembru predmet javnih razprav. Same razprave bodo potekale tako v vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacijah kot tudi v društvih in predvsem v krajevnih konferencah SZDL. Vsi bomo torej v naslednjem obdobju sodelovali v javnih razpravah o dokumentih oziroma listinah Socialistične zveze — organizacije, v okviru katere bomo kot družbenopolitični delavci, občani in delovni ljudje skupno oblikovali poti in metode dela, s kajerimi bomo tako v krajevnih skupnostih, občini in mestu, učinkovito uresničevali družbenopolitične akcije v nadaljnjem razvoju naše družbenopolitične družbene skupnosti. JANJA DOM1TROV1Č OB PRAZNIKU POBRATENE OBČINE LAJKOVAC IN NJEGOVI OBČANI SLAVIJO Občina Lajkovac, ki leži dobrih 60 kilometrov južneje od Beograda, na robu Šumadije ob reki Kolubari, te dni slavi svoj občinski praznik. Lajkovčani so ponosni na svojo zgodovino in bližnjo preteklost, saj so darovali ogromne žrtve za svobodo. Z njihovo usodo v zadnji vojni je bila povezana tudi usoda slovenskih pregnancev, ki so v srbskih družinah našli tople domove. Prav dogodki iz narodnoosvobodilne borbe so pred mesecem dni povezali oziroma prispevali k pobratenju dveh krajevnih skupnosti —Turjaka in Kamenice. Že dlje časa pa sta pobrateni tudi dve osnovni šoli, viška osnovna šola Vlado Miklavc in osnovna šola Dimitrije Tucovič iz Lajkovca. Občani in predstavniki občine Ljakovac so med nami vedno dragi gostje, kar potrjujejo tudi številni obiski in sodelovanja na raznih področjih tako družbenopolitičnega kot ekonomskega življenja. S predstavniki delovnih organizacij v Ljubljani in še predvsem v naši občini, so se lajkovški gospodarstveniki že pred časom pogovarjali o možnostih sodelovanja predvsem na kmetijskem področju. Tu so že zastavljeni prvi programi in razvojne usmeritve. Letos so tudi mladinci iz obeh pobratenih občin poglobili svoje prijateljstvo, saj so se družno udeležili zvezne mladinske delovne akcije »Kozara 77«. Ob njihovem občinskem prazniku 17. septembra se je slovesnosti udeležila tudi delegacija naše občine, v kateri so bili najvišji predstavniki družbenopolitičnih organizacij in nekaterih delovnih kolektivov, vodil pa jo je predsednik občinske skupščine Vili Belič. J SERCERJEVA BRIGADA BO OKTOBRA SLAVILA Borci Šercerjeve brigade (II. SNOUB Ljubo Šercer) bodo skupaj z ostalimi štirimi brigadami v prvih dneh oktobra praznovali 35. obletnico ustanovitve, saj vemo, da je bila ustanovljena leta 1942 v neposredni bližini Ljubljane, na Mokrcu. Praznovanje tega jubileja bodo borci brigade skupaj s krajani obeležili v bližini kraja ustanovitve v začetku meseca oktobra. Točen datum, čas in kraj proslave bo borcem sporočen naknadno. SLAVJE BORCEV IN AKTIVISTOV NOTRANJSKE Tudi tretji zbor aktivistov OF in borcev NOB Notranjske, ka-i^ga gostitelj je bila občina Vrhnika, je izzvenel v prijetnem in frcnem tovariškem vždušju. Slovesnosti ob letošnjem srečanju, l^ija se vsako drugo leto v eni izmed štirih občin Cerknica, Loga-0^C’ Yrhnika in Ljubljana Vič-Rudnik, so se pričele že v petek, z lv°ritvijo razstave akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča in Predvajanjem filma Užiška republika. V soboto, 10. septembra, Pa so že ob 6. uri zjutraj odšle na pot mladinske pohodne enote iz štirih občin, pozno popoldne pa so se zbranim pred domom LA na Vrhniki predstavili na reviji pevski zbori in pihalni zbori, Prav tako iz vseh štirih občin. Osrednja proslava je bila v nedeljo. Po slavnostni seji glavnega odbora srečanja, prihodu pohodnih enot in povork udeležencev zbora po ulicah Vrhnike, se je pričela slovesnost. Poleg večtisočglave množice so se slavja udeležili tudi predsednik CK ZKS France Popit, predsednik ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf, podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah ter številni predstavniki družbenopolitičnega življenja vseh štirih občin. Slavnostni govor je imel narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun. Še posebej je podčrtal pomemben razvoj tega dela naše republike v povojnem obdobju. Združena pevska zbora LIKO in lUV sta zapela nekaj partizanskih pesmi, po knjigi domačina Karla Grabeljška-Gabra pa so recitatorji predstavili Vrhniko in okolico v času narodnoosvobodilne borbe. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo maršalu Titu, Republiški konferenci SZDL in avstrijskemu konzulatu v Ljubljani pa protestni pismi zaradi zadnjih dogodkov na avstrijskem Koroškem. Zbor se je iztekel v prijateljskem srečanju okrog osem tisoč obiskovalcev, ki so s tem proslavili tudi 35. obletnico ustanovitve Notranjskega, Dolomitskega in Krimskega odreda, 35-Ietnico osvobojenega ozemlja ter 30-letnico ustanovitve ZZB NOV r t USTANOVLJENA KOMUNALNA SKUPNOST V OBČINI OBČANI BODO ODLOČALI O KOMUNALI V začetku julija, tik pred .sezono dopustov, seje že delujočim interesnim skupnostim v viški občini pridružila še komunalna samoupravna interesna skupnost. Ta skupnost bo prevzela naloge s področja komunale in bo približala odločanje o komunalni problematiki in nje reševanju neposredno občanu, vsakemu posamezniku. Doslej obsega komunalna interesna skupnost v občini Vič-Rudnik vsa področja komunalne infrastrukture, verjetno pa bo ta razdelitev področij doživela v prihodnosti spremembo. Samostojna skupnost bo verjetno na ravni občine postala cestna skupnost, medtem ko je sedaj področje cest še vedno vključeno v komunalno skupnost. Na ustanovni seji skupščine komunalne skupnosti so že sprejeli statut, izvolili izvršni odbor in opravili vse potrebne formalnosti. Sedaj je torej treba le zagotoviti tej skupnosti življenje v praksi. Že pred samo ustanovitvijo so nastopile nekatere težave, samo ustanavljanje pa je bilo izredno težavno zaradi nedorečenosti pri financiranju teh skupnosti. Točnega sistema razdelitve sredstev v prihodnosti namreč še ni, saj se sedaj sredstva, ki bodo v bodoče last komunalnih skupnosti,zbirajo na različnih računih, v različnih delovnih organizacijah in v okvirih raznih skladov posameznih družbenopolitičnih skupnosti na ravni občine ali mesta. Okoli sistema financiranja bodo zato v bodoče še težave in bo treba precej truda vložiti v izdelavo za vse ustreznega sistema. Predsednik izvršnega odbora komunalne skupnosti inž. SREČO ZORN pravi: »Sistem financiranja oziroma model razdelitve denarja moramo izdelati do novega leta. To smo si zastavili že na naši prvi seji izvršnega odbora v prvih dneh septembra. Zavedamo pa se, da to ne bo lahko, saj je tu še mnogo različnih tez in nedodelanih sistemov, ki jih je treba soočiti z željami porabnikov, torej občanov. Izdelati je treba namreč tak model, da bodo imeli občani od njega največje možne koristi in da bo mogoče narediti s takšno razdelitvijo denarja kar največ. Čim prej moramo organizirati tudi ustrezne strokovne službe skupnosti, da bo mogoče začeti s konkretnim delom. * Ena naših prvenstvenih nalog je, da bomo pregledali programe — tako letne, kot srednjeročne — posameznih komunalnih organizacij v Ljubljani, saj smo vsi skupaj vključeni v enoten’ sistem vodovoda, kanalizacije, cest itd. Naša dolgoročnejša naloga pa je ovrednotenje komunalnega deficita in na tej osnovi bodo morda potrebne posamezne spremembe v programih prej omenjenih komunalnih delovnih organizacij. Vse to pa bomo seveda skušali izvesti čim prej,« pravi inž. Srečo Zorn. Komunalna skupnost se bo na ravni občine povezovala in sodelovala z vsemi drugimi interesnimi skupnostmi kot je npr. stanovanjska skupnost... V okviru Ljubljane pa bo takoj, ko bodo ustanovljene vse občinske komunalne skupnosti, ustanovljena zveza komunalnih skupnosti na ravni mesta Ljubljane. Ta zveza bo imela nalogo koordinirati delo posameznih skupnosti in usklajevati želje in programe. Predsednik izvršnega odbora komunalne skupnosti inž. Srečo Zorn je o delu skupnosti povedal tudi: »Mislimo, da bo nujno pregledati posamezne tarife komunalnih delovnih organizacij in verjetno bo treba nekatere zvišati.« In kdaj bo skupnost začela s praktičnim delom? Inž. Srečo Zorn: »Mi se sedaj lahko itak le pripravljamo na prihodnje leto. Letošnjega leta je že skoraj konec, vsi programi so bili sprejeti za letos že lani, denarje bil razdeljen po občinah in mestu kot je bilo doslej pravilno po obstoječem sistemu in tako letos ne moremo kaj spremeniti. Seveda pa se moramo letos do konca leta temeljito pripraviti na novi sistem in tudi že izdelati model,kako bo prihodnje leto, ko bomo nosili mi vse to breme, vse to delo. Letošnji programi so nam lahko le programska usmeritev za prihodnost.« Kaj bo poslej bolje za občana? »Občan bo lahko neposredneje odločal in to je bistveno,« poudarja inž. Zorn. »Vsak posameznik bo imel vpliv na izdatke in bo lahko odloča^za kaj naj se uporabi denar. Sedaj ko bodo občani sami odločali, bodo tudi videli, koliko denarja manjka in bo tako lažje doseči angažiranje sredstev občanov za posamezne akcije. Verjetno bo treba nekatere komunalne prispevke zvišati, če želimo hitreje napredovati in narediti več. Druga možna rešitev pa je uvajanje posebnih prispevkov za razširjeno reprodukcijo. Ena najbistvenejših nalog nove skupnosti pa bo izenačitev podeželja z Ljubljano. Tisti, ki stanuje na Robu nai b' imel enake ugodnosti kar zadeva komunalne storitve kot tisti, ki stanuje v Murglah ali kje drugje v mestu. Lokalne vaške vodovode naj bi počasi prevzemale od krajevnih skupnosti komunalne organizacije mesta in potem skrbele za dobro vzdrževanje in tudi obnavljanje potrebnega. Sedaj hamreč pri marsika-kem vodovodu ne obstajajo niti osnovni podatki in ko predsednik KS umre, ne ve nihče več točnq kje teče vodovod. To naj bi bilo v bodoče bolje urejeno in tako zagotovljena komunala tudi za prihodnost.« Kako nameravate razdeljevati oziroma vlagati denar v okviru občine? »Denar bomo usmerjali v vse legalno zgrajene soseske in ne le na področja usmerjene gradnje. Seveda bomo skrbeli tudi za sanitarno ogrožena področja. Če bi prišlo namreč do kake epidemije, ne bi bilo to le na področju ene ulice, ampak bi se to razširilo po celotnem mestu,« zaključuje inž. Srečo Zorn. MILOVAN DIMITRIČ V ORGANIZACIJAH ZVEZE KOMUNISTOV AKTIVNE VSEBINSKE IN ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE Volilne konference — vsebinska podlaga za konepes Članstvo Zveze komunistov v Ljubljani se v svojih organizacijah, vse od osnovne do občinske in mestne organizacije, aktivno pripravlja na volilne konference, ki naj bi bile v osnovnih organizacijah opravljene že v oktobru, na ravni občin in mesta pa dober mesec dni kasneje. V veliki večini osnovnih organizacij so uspešno opravili organizacijske priprave, evidentirali so člane za možne odgovorne funkcije v Zvezi komunistov, ponekod pa so pristopili tudi k izdelavi ocen družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer. Zavedati se moramo, da pomenijo volilne konference v osnovnih organizacijah ZKS izčrpno podlago tako za republiški kot zvezni kongres. Vloga Zveze komunistov, akcijska usposobljenost članstva, zavzetost v doseganju vsebinskih premikov položaja delovnega človeka v združenem delu, v razvoju krajevne samouprave in interesnih dejavnosti v splošnem ljudskem odporu, so le tista najvažnejša vprašanja, na katere bomo skušali dati v ocenah in poročilih poudarjajoče odgo- KS. Prav zato mora biti delovanje komunistov prisotno v vseh or8al'1 zacijah, ne pa, da se srečujemo nemalokrat z ugotovitvami, ? sicer dobro deluje, Socialistična zveza ^ ne pa, da si organizacija , ..v.,.!uviuj^, k>vsvit,as„,— ■ — .. frontna družbenopolitična organizacija pa ne. Ob takih ugoto^ibf pa so seveda ocene o delovanju komunistov v krajevnih skupno*1 vse prej kot spodbudne. vore. OBDOBJE POMEMBNIH VSEBINSKIH PREMIKOV V obdobju med dvema volilnima konferencama beležimo vsekakor pomembne vsebinske premike v izgradnji samoupravnega socialističnega sistema, v akciji in vlogi Zveze komunistov. Uresničevanje ustavnih določil, zakona o združenem delu, razvojnih usmeritev ob krepitvi vrst Zveze komunistov so sadovi prizadevanj, ki obvezujejo in zahtevajo trajno akcijo. Sleherna osnovna organizacija ZK v temeljni organizaciji združenega dela mora zato prav na teh konferencah skrbno pretehtati svojo samoupravno organiziranost, kritično oceniti prizadevanja na področju samoupravne zakonodaje in še predvsem dohodkovnih odnosov ter razvoj programskih usmeritev TOZD, prizadevanja za povečanje produktivnosti dela itd. Skratka, volilna konferenca mora jasno odgovoriti na vprašanje, kaj je bilo do sedaj doseženega v preobrazbi družbenoekonomskih odnosov in v organizaciji združenega dela. Kako poteka uresničevanje zakona o združenem delu v krajevnih skupnostih, kakšni so odnosi temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij in drugih samoupravnih skupnosti pri razvoju samoupravnih razvojnih usmeritev krajevnih skupnosti, kako se rešuje problematika družbenih dejavnosti v KS, so le ena izmed vrste vprašanj, na katere bodo iskale odgovor osnovne organizacije v krajevnih skupnostih. Seveda pa bodo morale prav slednje v prvo vrsto postaviti vprašanja, ki se nanašajo na politično aktivnost komunistov v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju krajevne skupnosti in še posebej v organizaciji Socialistične zveze. V prvo vrsto pač zato, ker se ponekod člani ZK kar ne morejo »znebi.i« občutka svojih aktivnosti samo v osnovni organizaciji, aktivnosti v ostalih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah pa se »izogibajo«. Prizadevanja v krajevnih skupnostih pa, kot vemo, lahko obrodijo sadove le takrat, ko tvorno in aktivno delujejo vse družbenopolitične in družbene sile v SESTAVA EVIDENTIRANIH ČLANOV "l ZELO DOBRA .{ Volilnim konferencam v osnovnih organizacijah bodo, kot sn?°J omenili, sledile volilne konference v občinah in nato še na niv4 mestne organizacije. Priprave na to konferenco v naši občini potenj za sedaj po predvidevanjih. Zaključena je faza evidentiranja članov možne odgovorne funkcije v organih Zveze komunistov. Zal še vf® šest osnovnih organizacij ni dostavilo popisnih listov, medtem ostale, več kot 120 to svojo nalogo odgovorno opravile. Tako F prvih ocenah od skupno 2500 članov, ki so povezani v občiaskoOfp nizacijo, evidentiranih prek 600. Zelo zadovoljiva je struktura evi® tiranih članov, saj je med njimi tako precej žena, neposrednih proizv da so se te nalof!c jalcev kot tudi mladih članov. To pa pomeni osnovnih organizacijah lotili odgovorno. -} To pa je hkrati tudi potrditev, da so se marsikje lotili uresničevan) načel kadrovske politike z edino pravilnim pristopom. Pravilnim P zato, ker smo zelo radi kadrovali tudi v vrstah Zveze komunistovi' tovariše (tovarišic in mlajših že prej malo), ki so imeli že celo Vb funkcij in zadolžitev, ali pa so, to velja še posebej za delovne organ'2 cije, zasedali vodstvene položaje in potem seveda znali kaj hif011^ lično ocenjevati njihovo aktivnost. S tem je navsezadnje »trpela« tu.( aktivnost same organizacije, čeprav vemo, da je uspešno delova I organizacije rezultat vseh komunistov. Naj ob tem, kot smo že v četnih vrsticah omenili okrepitev vrst Zveze komunistov, na km spregovorimo še o sprejemanju v ZKS. Že sam podatek, da se je stvo občinske organizacije v tem štiriletnem obdobju povečalo z* kot tretjino, pomeni ponovno potrditev in utrditev vloge Zveze . munistov v naši samoupravni socialistični družbi. Ureditev pač v smislu, ker smo uspeli s predhodnim usposabljanjem in zavestniif moodločanjem okrepiti članstvo s precejšnjim številom Pre<*ySjJo mladih tovarišev in tovarišic. S tem pa Zveza komunistov lahko tmjj£ uresničuje kadrovsko politiko na številnih področjih družbenop0*1 nega delovanja. ,-u, Volilne konference bodo torej prinesle obračun nekega obdojT; pomebnih vsebinskih premikov in učvrstitve Zveze komunistov« F nesti pa morajo še nekaj več. Na podlagi kritičnih ugotovitev' , spoznanje, da se akcija nadaljuje in da bosta o njeni vsebini in spregovorila tako republiški kot zvezni kongres SlIPDOM»' KAKO JE Z INDUSTRIJSKO GRADNJO V OBČINI NALOŽBE. KI SE BODO OBRESTOVALE Viška občina, ki je slovela, da nima toliko industrije kot npr. Šiška in da nima takšnih poslovnih središč kot so v občini Center, v zadnjem času ta sloves vedno odločneje demantira. Po vseh predelih občine je mogoče videti, da gradijo delovne organizacije nove tovarniške in industrijske objekte, v samem mestu pa rastejo tudi poslovni prostori in nove trgovine. Spremembe so znatne in očitne na vsakem koraku. Ce bodo vse gradnje dovršene, to je okoli leta 1980, bo struktura viškega gospodarstva temeljito drugačna. Do let; delovne organizacije vložile na področju viške občine čna. Do leta 1980 bodo namreč nove industrijske obrate in hale, nova skladišča, poslovne prostore in trgovine več kot milijardo dinarjev. »V zadnjem letu je velika inteziv-nost gradnje na področju naše občine,« pravi načelnik oddelka občinske skupščine Vič-Rudnik za gospodarstvo JANKO SOLMAJER. »Tu ne gre le za pogovore in priprave ali razmišljanja in načrte brez osnove, tu so že konkretni začetki gradenj in tu ni dvomov o resničnosti načrtov.« Tobačna tovarna Ljubljana gradi nove proizvodne prostore. Ta grad- nja bo veljala kolektiv TFL okoli 300 milijonov. Tovarna Ilirija-Vedrog bo v tem času investirala preko 100 milijonov. S tem denarjem bodo v OZD llirija-Vedrog zgradili nove proizvodne prostore, novo svečarno, nove upravne prostore in prenovili ter modernizirali proizvodno halo TOZD Vedroga na Lavrici. Prišlek v občini je Kartunažna tovarna Ljubljana. Ta tovarna si bo zgradila nove proizvodne in skla- diščne prostore na Brdu. Kartonažna tovarna ima sedaj svoje prostore v občini Center, vendar tam nima več možnosti širjenja, ker ni več prostora. Zato se bo postopno selila iz občine Center na Brdo. Prišlek v občini je tudi Kemofar-macija. Njeni prostori so v katastrofalnem požaru pred časom pogoreli in sedaj bodo zgradili nove modernejše. Odločili so se za lokacijo na Viču. Tam bodo zgradili nove proizvodne, skladiščne in upravne prostore. V Podpeči pripravljajo vse za gradnjo novega obrata IMP. IMP TOZD SKIP seli del svoje dejavnosti oziroma proizvodnje v Podpeč. Zato bodo tam zgradili nove prostore. Na gradnjo novih delovnih prostorov se pripravljata na Viču tudi delovna organizacija Varnost in Meha- nografski center. Trenutno jc lavi tudi idejni dokument za varno, ki jo namerava graditi ^ Liga iz Galjevice, ki dela v .*.vjp ------ - adi»* IMP. Novo livarno bodo gra' dustrijski coni na Viču. V letošnjem letu pa nada) j tudi z investicijami v n°velij I zvodne obrate SGP Grosup'1 gradi centralno skladišče "Vif' park. Ta investicija teče že dve , bo kmalu uspešno zaključena. NOVI TRGOVSKI PROs^/ V občini Ljubljana Vič-R" ^ se pripravljajo in podrobno varjajo in načrtujejo nove P in trgovske prostore Agr0'^, p Novi prostori Agrotehnike f načrtu stali na koncu Tr**®^ Dolgem mostu. S tem bo lahek dostop in parkiranje, bo tudi dovoz po obvoznih strani brez nepotrebnega v“ ( po mestnih ulicah. Tako bo dostopen ne le Ljubljančan« |f več zlahka tudi vsem kupce1" gih slovenskih krajev. LgjjjF Novo veleblagovnico bo S $ Viču tudi kranjski Merk" ^ p. gradnjo se bo ponudba glUUUJO NC IJU puiiuuu«* sedaj ni slaba, še bistveno i c in bo tako za preskrbo ob« zaslugi kranjskega Merkur)^.^' poskrbljeno. Nova blag0 pomembna pridobitev za mrežo na Viču. -a r: V okviru srednjeročne^^ grama bo zgrajenih tudi vr> trgovin. Sedaj v seplembr*>! Murglah odprli novo mA Gradnjo nove trgovine P" .L j!*’ Ijajo tudi na Rudniku, v d' faavita a/ H tffvaraul* in /gornji posnetek je napravil naš sodelavec Lado Čuk z »dolenjske« strani Gruberjevega kanala. Dela na Kaflbvštjem mostu napredujejo facija, v Kozarjah in Notra cah. Načrti za te trgovine so \ Intenzivno tečejo tudi C začetek gradnje novega tfg . k slovitega središča, la!c*n{£vi * srečujemo v velemestih- ^ ^ koj “ sko poslovni center naj b' do leta 1980. Zgradili g" ^ ^ Langusovi ulici. Ta cen.jjjh "rji dvoma eno najpomembnc) .-gfi ; sko poslovnih središč v, dj,1nes y ta poslovni center je že ‘e|jk0 delovnimi organizacijam' ^4 nimanje. . .„,i11sid)y /. gradnjo vseh teh j poslovnih in trgovskih o") .j, |)'f podoba občine vič'K!)|‘t. p" T spremenila, vse te nalozv"'■ j nijo in zagotavljajo (jLldf’ 1^* r OB RAZPRAVAH O MESTNEM. OBČINSKEM IN KRAJEVNEM STATUTU ■_________________— N NAMESTO DOPOLNIL NOVA CELOTA Predsednik občinske statutarne komisije Vinko Kastelic o dopolnilih statutov V občini bomo imeli v kratkem nov statut, čeprav je sedanji star komaj tri leta. Za spremembo statutov smo se odločili v celotni republiki zaradi nekaterih nadvse pomembnih sprememb v našem sistemu od leta 1974, ko so bili sprejeti sedanji statuti. Ker je naš družbeni razvoj izredno dinamičen, je takšna sprememba razumljiva in upravičena. Kaj se je v bistvu spremenilo v treh letih, da je potrebno sprejeti novo občinsko »ustavo«? Sedaj veljavni statuti so bili sprejeti v občinah v letu 1974 istočasno kot ustava. Tedaj še zato ni bilo nikakršnih praktičnih izkušenj,kako bo delo- val novi delegatski sistem. Sedaj takšne izkušnje obstojajo in na osnovi teh izkušenj so grajene spremembe v sistemu samem in uzakonjene v statutih. Druga novost v tem času pa je zakon o združenem delu. Ta je tako korenito posegel na vsa področja družbenoekonomskega življenja, da je nujno potrebno tudi v občinski statut vgraditi elemente, ki jih prinaša v naš sistem novosprejeti zakon o združenem delu. Sprememb pa so se v občini lotili tudi zaradi nekaterih drugih novih zakonov in predpisov. Brez POTEK JAVNIH RAZPRAV 0 OSNUTKIH STATUTOV V NASI OBČINI Smo v času poteka javnih razprav o osnutku statuta občine, mesta Ljubljane in statutov krajevnih skupnosti. V ta namen je v skladu s sklepom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik občinska statutarnopravna komisija pripravila Osnutek statuta občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki ga je obravnavala občinska skupščina na seji dne 14. septembra 1977 in ga posredovala v javno razpravo — prav tako pa je obravnavala Osnutek statuta mesta Ljubljane. Ob tej priliki naj povemo, da je statu-tamo-pravna komisija pri svojem delu posve-lila posebno pozornost novostim, ki jih prinaša zakon o združenem delu, zakon o družbenem planiranju, celotna zakonodaja s področja pravosodja ter še posebej analizam delegatskega sistema. Za uspešno vodenje javne razprave in pravočasno zaključitev le-te je bila imenovana v občini posebna operativna skupina. Kot prvo Pa je občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik organizirala poseben seminar v obliki inštruktaže za vse člane, ki bodo vodili ali spremljali javno razpravo o statutih v KS, ‘o je za člane operativne skupine, predsednike svetov KS, vodje splošnih delegacij, predsednike krajevnih konferenc SZDL,člane občinske in mestne konference SZDL, zadolžene za Posamezne krajevne skupnosti ter seminar za nvodničarje v temeljnih organizacijah združenega dela. Istočasno z razpravami v KS, kamor se vključujejo vsi odločujoči krajevni faktorji in temeljnih organizacijah združenega dela pa potekajo razprave tudi v organih občinskih družbenopolitičnih organizacij in društev ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Celotna razprava o osnutkih statutov bo potekala do 15. oktobra 1977. Tej prvi fazi bo sledila faza zbiranja in sistematiziranja zbranih pripomb iz javne razprave ter proučitev predlogov, pripomb in stališč, za kar sta zadolženi občinska statutarnopravna komisija in komisija za statut mesta Ljubljane. Ocena javne razprave in oblikovanje stališč do predlogov in pripomb iz javne razprave bo podana na razširjeni seji občinske konference SZDL, predvidoma 3. novembra letos. Nato bo občinska statutarno pravna komisija pripravila predloge sprejetih pripomb in jih vgradila v besedilo statutov ter pripravila obrazložitev odklonjenih pripomb — rok do 10. novembra. Mestna komisija za statut pa bo do 15. novembra uskladila predloge pripomb na besedilo statuta mesta z besedili statutov občin. Do 15. decembra letos je predviden sklic seje občinske in mestne skupščine in na njej sprejem predlogov sprememb in dopolnitev statuta občine in mesta, sprejem statutov krajevnih skupnosti na seji Zbora delegatov KS pa je predviden do 31. decembra 1977. V k OSNUTEK PREDLOGA družbenega dogovora d ŠTIPENDIJAH v JAVNI RAZPRAVI *0lslti,n ,€to(n se kaj rado zgodi, da nastopijo teževe, ki priza-štipendiste same, ko sredstva za štipendije postajajo k°S,na 'n ie Potrc^no ukrepati. Priča takšnim težavam smo bili i'^ s° družbenopolitične organizacije storile vse ukrepe, vendar Sljjj^katerih administrativnih težev vsi ukrepi niso bili zadovoljivo n'- Prav sedaj pa prihaja v javno razpravo osnutek družbenega '*1 /e|.<>rM 0 štipendijski politiki, od katerega vsi pričakujemo mnogo, j t*a *** s •‘‘m dogovorom skušali obvezovati vse podpisnike, "K jt| Vr*uiejo v polni meri. Sam družbeni dogovor bo sicer začel ve-' iiT ^escn’ "»slednjega leta, zato pa je treba vse predloge, pomi-■ ' t** do ^r*Pombe v času javne razprave kar najbolj pretehtati. Druž-<‘S,ROv"r ° **'Pen(ttjski politiki mora zagotavljati enake možnosti V- ^e dijake in študente kot tu',: za izvajanje načrtne kadrov- l’T L' i^ih J!lhljani je bilo lani pode- *tj, * sku Hepcii Pn° USI kadrovskih 4/ A H? ^ar sploh ni realen 5*5 kadn n Kfe' «<* Mt. " Premal°- Tako ot tudi mestna konfe- renca ZSMS si zato prizadevajo za kvalitetn jše programe, s katerimi bi tudi kadrovski politiki morali posvečati več pozornosti in navsezadnje tudi štipendiste same bolj vključevati v družbenopolitično delovanje ter hkrati voditi večjo evidenco kadrovskih potreb. V Ljubljani žal ugotav- ljamo, da delovne organizacije še vedno niso pokazale pravega interesa za načrtno kadrovsko politiko in štipendiranje, kar bolj tolažijo se z dejstvom, da mladi radi ostanejo v Ljubljani po končanem šolanju. Na to pa se že vežejo problemi v manj razvitih področjih, kjer so sredstva za štipendiranje na razpolago, ustreznih kadrov pa ne dobijo. To pa seveda povzroča tudi niz nepravilnosti v zvezi s solidarnostnim prelivanjem sredstev. Novi družbeni dogovor o štipendijski politiki v celoti ne bo rešil štipendijske poti tike, saj bi sc moral ustrezno povezovati še s kadrovsko politiko, zakonom o planiranju in družbenim dogovorom o zaposlovanju. Šele s tem hi namreč ustvarili enotnejši sistem štipendiranja. dvoma pa na spremembo vplivajo najnovejše teoretične ugotovitve in dosežki, posebej v študiji tovariša Edvarda Kardelja in pa najnovejši sklepi sprejeti v ZKJ. Kakšne konkretne novosti prinaša novi statut? O tem smo se razgo var jati s predsednikom statutarne komisije občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik VINKOM KASTELICEM. »Nekateri se sprašujejo, čemu sprememb enostavno ne vnesemo kot amandmaje oziroma dopolnitve ali enostavno kot spremembe v statut. Mislim, da je vsega novega preveč in da zato vnašanje in dodajanje ni primerno. Prevladalo je mnenje, da je potrebna nova redakcija, ker je treba vnesti toliko novih določb in zato bomo sprejeli nov statut, ki ga pripravljamo sedaj. Tako bo statut enovita celota.« Kakšne konkretne novosti bodo? »Nove določbe bodo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Statut bo usklajen z novosprejetima zakonoma o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V statut smo vnesli tudi določbe nove pravosodne zakonodaje.« Za kaj gre v novi pravosodni zakonodaji? »Vnesene so določbe o sodiščih združenega dela in njihovih pristojnostih, pa tudi novosti s področja reorganizacij rednih sodišč. Poslej bomo namreč imeli temeljna sodišča in enote temeljnih sodišč. Sedanja občinska sodišča bodo enote, temeljnih sodišč pa bo v republiki le osem. To je v skladu s prenašanjem pravosodja bliže bazi. Vnesti smo morali tudi nove določbe o družbenem varstvu samoupravnih pravic in družbeni lastnini. To so določila, ki pooblaščajo občino, da sprejme posamezne ukrepe v delovnih organizacijah. Pri tem gre za to, da bodo imele občine poslej možnosti ne le uvesti v skrajnem primeru prisilno upravo, temveč že prej poskušati rešiti položaj s posameznimi gospodarskimi ukrepi ali odstranitvijo posameznikov itn. Občine bodo imele poslej tudi nalogo nadzora nad zakonitostjo dela v delovnih organizacijah,« razlaga Vinko Kastelic. Tudi občinski zbori bodo doživeli nekatere spremembe... »Kmetje bodo imeli poslej posebno delegacijo za zbor združenega dela. Samoupravne interesne skupnosti bodo odslej tudi s statutom,ne le po zakonu vključene v občinski skupščinski sistem. Spremembe bodo tudi pri volitvah delegatov za mestno skupščino. Novi sistem bo poudaril in »uzakonil« tudi s statutom koordinativni značaj mesta in ne instančni. Skupin delegatov za mestno skupščino ne bo več. Funkcijo pošiljanja delegatov v mestne zbore bosta imela poslej občinska zbora, torej zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Oba mestna zbora bosta tako voljena iz baze in bosta potem skozi občinska zbora delegirana v mesto. Za sprejem važnejših sklepov bo potrebno v mestni skupščini soglasje vseh občin oziroma njihovih delegacij in ne bo več sistema preglasovanja. V mestu bo tako praktično deloval zbor ljubljanskih občin.« Kako bodo razdeljene pristojnosti zborov? »Manj bo sestajanja vseh skupaj. Družbenopolitični zbor govori o politiki, ostala zbora pa bosta delala samostojneje. O prisilni upravi bo npr. odločal zbor združenega dela sam. Seveda pa, če bi želel kateri od drugih zborov še posebej razpravljati o posameznem vprašanju, bo imel možnosti za to. O planu bodo razpravljali vsi. Le najprej bodo usklajevanja glede želja posameznih KS v okviru zbora KS in potem bodo o tem razpravljali vsi. O upravljanju cest bo npr. razpravljal tudi zbor KS.« Posebno mesto ima brez dvoma plan! » Določila o planiranju upoštevajo zvezni zakon in načelo^naj sodelujejo v planiranju vsi subjekti od krajevne skupnosti naprej. Pomembno bo seveda sporazumevanje. Organi bodo dolžni po novem tudi posredovati odgovore na vse pripombe, izvršni svet pa bo imel stalno nalogo, da tekoče poroča o izpolnjevanju plana, kot tudi o programih. Sklenili smo tudi v bodoče obdržati dvofaz-nost, to pomeni najprej osnutek in potem predlog.« Bo kako določilo o družbenih svetih, ki na ravni republike že obstajajo? »Vnesli smo tudi določila o družbenih svetih, ki imajo posvetovalne pristojnosti namesto dosedanjega neformalnega političnega aktiva. V teh družbenih svetih bodo sodelovale vse strukture od politike in OZD do znanosti, kulture in kmetov, skratka podobno kot v republiki. V statutu nismo določili števila svetov, ki jih občinska skupščina ustanovi z odlokom, mislim p^da bo šlo predvsem za dva: svet za družbenoekonomska vprašanja in politična vprašanja.« In siceršnji novi odnosi do mesta? »Mestni statut bo reševal skupne interese. V mestni pristojnosti bodo tiste dejavnosti, ki so posebnega pomena kot npr. komunala, ki služi mestu kot celoti in tiste gospodarske dejavnosti, ki so važne za vse prebivalce mesta, to je npr. elektrika, trgovina, prometne organizacije itd. Pobude o sodelovanju ali skupnih akcijah, ki so jih doslej dajale KS direktno mestni skupščini oziroma njenim zborom^ bodo pa poslej šle najprej skozi občinske zbore in potem preko njih v mesto,« je dodal še nekaj o novostih v statutu Vinko Kastelic. MILOVAN DIMITRIČ ________________________________________________y OBISK ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Tudi letos je izvršni svet občinske skupščine katerih naših delovnih organizacij, ki uspešno organiziral za predstavnike delovnih kolekti- sodelujejo na tej največji jugoslovanski razstavi vov, predvsem s področja gospodarstva že tradi- že vrsto let. Obisk pa so izkoristili tudi kot tova-cionalni obisk zagrebškega velesejma. Ob tej riško in delovno srečanje, priložnosti so si ogledali razstavne prostore ne- Naš sodelavec Lado Čuk je zgornji posnetek napravil na Rakitni ob praznovanju krajevnega praznika te krajevne skupnosti. Kljub poletni vročini se ga je udeležilo več sto krajanov in obiskovalcev Rakitne. V1 DELA NA ELEKTROENERGETSKEM PRENOSNEM DBJEKTU DV 380 KV LJUBLJANA - DIVAČA V POLNEM RAZMAHU O vsesplošni energetski problematiki v svetu in doma, še zlasti pa v naši republiki, o gradnji velikih in pomembnih elektroenergetskih objektov, ki se gradijo v Sloveniji (neklearna elektrarna Krško, termoelektrarna Šoštanj IV, hidroelektrarna Formin, prenosno omrežje 380kV), n ogromnih naporih celotnega gospodarstva Slovenije, da se ustvari solidna in kakovostna energetska baza za nadaljnji srednjeročni gospodarski razvoj, je moč slišati in brati v sredstvih javnega obveščanja domala vsak dan. Tudi o izgradnji eieKtioenergetskega prenosnega omrežja najvišje napetosti — 380 kilovol-tov, ki bo v obliki zanke preko vse Jugoslavije povezoval vse večje proizvodne in potrošniške centre vseh republik v Jugoslaviji, omogočil priključitev elektrarn z agregati velikih moči, omogočil prenos električne energije iz centralnih in vzhodnih področij Jugoslavije za zahod, tj. v energetsko deficitna področja Slovenije in Hrvatske, kakor tudi o izredno velikih težavah pri realizaciji tega gigantskega projekta, tako kar zadeva zagotovitev zadostnih finančnih sredstev, kot v pogledu precejšnjih kasnitev in rokov za pričetek obratovanja, je informacij kar precej. Le malo občanov naše občine pa ve, da dobršen del slovenske 380 kV mreže poteka prav preko ozemlja naše občine in to na odseku med Orlami in Lavrico preko Ljubljanskega barja in preko Krima ter Rakitne. To je del južnega dela 380 kV zanke Jugoslavije, torej del slovenske 380 kV mreže, ki poteka od Sotle do Krškega, se nadaljuje preko Maribora, Podloga do Ljubljane (Beričcvo) in del 380kV daljnovoda Ljubljana—Divača—slovensko hrvatska meja — (Rijeka), kjer se slovenska trasa Zaključi. To naj bo le nekaj splošnih uvodnih informacij, ki naj skušajo pojasniti mimoidočim ob cesti Ljubljana—Zagreb, voznikom po »Ižanski« in izlet- nikom Iškega Vintgarja, Krima in Rakitne, ' > dn'..................... Preizkusno vrtanje pri Lavrici v avgustu 1976 zakaj že dobro leto dni številni delavci vrtajo in kopljejo v globine »marosta«, zakaj neusmiljeno poje žaga in sekira v krimskih in rakitni-ških gozdovih, zakaj se vozijo tone in tone materiala po dosedaj le gozdarjem, lovečem in ljubiteljem narave poznanih kolovozih in poteh, zakaj od Besnice do Lavrice iri preko barja ter Rakitne in Krima kot gobe po dežju rastejo v višino jekleni kolosi. Naj ne bo odveč še nekaj podrobnejših podatkov o tem, za Slovenijo in Jugoslavijo tako pomembnem elektroenergetskem prenosnem objektu. Do konca junija tega leta so bili objekti severnega dela 380 kV zanke Slovenije dograjeni ter so tehnično pripravljeni in sposobni za obratovanje. Rok izgradnje 380 kV daljnovoda od razdelilne transformatorske postaje Ljubljana v Beričevem do elektroenergetskega vozlišča v Divači ter od tu dalje proti Reki pa konec leta 1977. Trenutno stanje del na tem 120 km dolgem gradbišču zagotavlja, da bodo dela do postavljenega roka zanesljivo končana, odsek daljnovoda med Ljubljano in Divačo, katerega dobršen del poteka po območju naše občine, pa bo nared že prej, tj. oktobra letos. Te dni se zaključujejo dela pri postavljanju stebrov na tehnično najbolj zahtevnem odseku trase, tj. preko ljubljanskega barja. Vseh 196 stebrov med Ljubljano in Divačo, ki so skupaj težki preko 1.800 ton, so pripravljeni za montažo jekloaluminija-stih vodnikov, ki je prav te dni pričela na področju naše občine pri Pikovniku in se nadaljuje preko Rakitne in Krima v ljubljansko kotlino. Celotno investicijskotehnično dokumentacijo za objekt je izdelal Inženirski biro Elektro-projekt iz Ljubljane, vsa dela pa izvaja priznano in specializirano podjetje Dalekovod iz Zagreba. Investitor objekta so Soške elektrarne iz Nove Gorice. Dolžina trase na območju naše občine je 21 km, kar znaša 27 odstotkov dolžine trase med Ljubljano in Divačo, na kateri je vgrajenih 53 stebrov. Delo na terenu se je pričelo v marcu 1976, medtem ko sega pričetek izredno obsežnih in zahtevnih pripravljalnih del že v leto 1973. Prav na področju barjanskih tal smo se srečali z največjimi težavami, saj je bilo potrebno 8 stojnih mest temeljiti na pilotih zaradi izredno slabe nosilnosti tal. Težavnost dela na barju je v tem prispevku nemogoče opisati, saj so se vsi soudeleženi pri tej gradnji, od Geološkega zavoda, Da-lekovoda in investitorja, vsakodnevno srečevali z novimi neznankami in težavami. Pri vsem tem ni manjkalo tudi strpnosti naših občanov — lastnikov zemljišča in vseh temeljnih organizacij, kajti le ob vsesplošenm medsebojenm sodelovanju in razumevanju je bilo moč izvršiti obilico zemeljskih, gradbenih in gradbeno-mon-tažnih del. Posebno uspešno sodelovanje je bilo vzpostavljeno med investitorjem in gozdno gospodarskimi organizacijami na tem odseku trase z GG Ljubljana in Rast, saj je bil prav posek gozda na področju Krima in Rakitne najobsežnejši posel pri pripravljalnih delih. Posekati je bilo treba nič manj kot 35ha gozda. Objekt prehaja v zaključno fazo del — elek-tromontažo, ki bo zahtevala še niz naporov vseh sodelujočih pri pripravi trase za vlačenje vrvi, to je pri prehodu preko cele vrste križanih objektov, ki so prav v okolici Ljubljane najštevilnejši. Uspešnost dosedaj opravljenih del je porok, da bodo tudi še preostala dela kvalitetno opravljena ter bo v jeseni letos objekt pripravljen za obratovanje in kot tak sposoben za prenos prepotrebne električne energije. DIPL. ING. JANEZ KERN Betoniranje pilota na Ljubljanskem barju Sestavljanje jeklene konstrukcije na stebru 50 pri Strahomerju NOVA DELOVNA ZMAGA V HORJULU Potem ko je delo na novem kanalizacijskem omrežju v Hof' julu domala od vsega začetka potekalo neovirano, brez večjih zastojev, so se te dni že pokazali prvi rezultati. V sklopu izgradnje prve faze tega omrežja je bila namreč dograjena nova čistilna naprava, ki po svojih zmogljivostih in kakovosti (vrši namreč avtomatsko in biološko čiščenje), sodi med najmodernejše tovrstne naprave pri nas. Le-ta je — skupaj z druginti deli, ki so bila vključena v prvo fazo — stala ca. 4,5 milijona dinarjev, pri čemer so občani Horjula in Ljubgojne prispevali ca; 1,2 milijona, gospodarske organizacije in družbene skupnosti ca. 1,5 milijona, ostalo pa izvajalec del —- podjetje »Kanalizacija« iz Ljubljane. Tj Seveda pa delež občanov pri gradnji tega projekta ni zajema* zgolj finančnega prispevka; le-ti so z veliko razumevanja odstopili v trenutno uporabo tudi zemljišče, kjer so potekala dela. prostovoljno odklanjali odškodninske zahtevke in tako ali drugače tvorno sodelovali pri reševanju problemov, ki so se porajali ob gradnji. Pričakovati je, da bodo občani tolikšno razumevanje pokazali tudi pri nadaljnji gradnji — pri drugi fazi del na kanalizacijskem sistemu — kajti le tako bo celotno delo oprav' Ijeno uspešno in v predvidenem času. ■ B. VRHOVEC VIŠEK POSOJILA REŠUJE ZAMAŠEK Viški občani lahko sedaj že vidijo del rezultatov svoje obširne in dobro izvedene akcije ob vpisovanju posojila za ceste. Presežek vpisa posojila bo namreč omogočil rešitev nekaterih težav z urejanjem cest, katerih stanje je pereče že dalj časa, sedaj pase nekatera dela financirana iz presežka že izvajajo. Tako se bo položaj bistveno izboljšal, tako na Vicu kot v Ljubljani kot celoti. Zakaj? Dela, financirana iz presežka, so ljubljanskega pomena, saj predstavljajo obvoznice, ki bodo odmašile nekaj najtesnejših ljubljanskih prometnih zamaškov. Kaj bo novega na Viču zgrajenega s presežkom vpisa posojila za ceste? Vič je dobil za izgradnjo cestne strukture, ki ima pomen za celotno mesto in za občino samo, pet starih milijard. Vprašanje Večne poti je aktualno že dolga leta, saj tamkajšnji prebivalci požirajo prah, številni obiskovalci živalskega vrta prav tako, cesta pa je zaradi značaja obvoznice z Viča v Šiško vedno večjega pomena in zato tudi vedno bolj obremenjena, čeprav sploh ni primerna za tako gost promet. Večna pot bo do konca leta končana, taka so vsaj sedanja predvidevanja. Marsikaj je odvisno od vremena, saj so dela že v teku, delno pa se je izvedba projekta zavlekla zaradi dopolnitve projekta glede ureditve parkirišč pred Živalskem vrtom. Izvedba projektov od Rožtje doline do Živalskega vrta. ki jih izvaja Komunalno podjetje Ljubljana bo veljala 2,5 milijona dinarjev. V tej ceni pa ni všteta ureditev parkirnih prostorov pred Živalskim vrtom, ki pa so nujno potrebni v zadostnem številu. Večno pot pa so začeli urejati tudi že v občini Šiška, kjer je drugi del te ceste, ki bo, ko bo rekonstruirana in asfaltirana, postala pomembna obvoznica z Viča v Šiško in obratno in bo tako razbremenjena Prešernova kot tudi Titova cesta. Kmalu most čez Mali graben Iz sredstev viška posojila za ceste urejajo na Viču tudi južno povezavo cest in sicer Jurčkove poti preko Ljubljanice. Most preko Malega grabna je začel graditi Gradis. Most preko Ljubljanice je trenutno šele v začetni fazi, saj pa je pri LUŽ naročena lokacijska dokumentacija. Ta povezava bo pomenila razbremenitev obstoječega cestnega omrežja na južnem delu Ljubljane. In podvoz na Gregorinovi! nul* Rdeča luč za Pralsid most Z nekoliko zamude so iz teh sredstev viška posojila začeli graditi tudi Prulski most. Dela pa sedaj napredujejo izredno hitro, hitreje kot je bilo načrtovano. Predvidevajo, da bodo dela gotova prihodnji mesec in da bo 15. oktobra že stekel promet po mostu. Prulski most bo namenjen prometu z osebnimi in lažjimi vozili. Cestni podvoz v trasi Gregorinove ceste bodo t* urejali iz sredstev viška posojila za ceste. Uresnif'* lega načrta pa je vezana na načrt Tržaške ceste. Pri janju tega se je potrebno dogovoriti tudi z Železnlškjt gospodarstvom in uskladiti istočasno gradnjo tega voza s podvozom v trasi Erjavčeve ceste. To asklajc’'^ nje je nujno zaradi tega, da bo istočasno urejen e smerni železniški promet. Iz sredstev viška posojila bo torej zgrajenega na precej, to pa bo zagotovilo lažji in hitrejši promet sko" mesto v celoti, rešeni pa bodo tudi že dolga leta peret problemi posameznih predelov viške občine. ^ M. DIMI Večna, pot danes. Dela na mostu čez Mali graben Prulski most bo kmalu odprt za promet ZNANI SO ŽE POLLETNI REZULTATI GOSPODARJENJA UGODNO BI LAHKO BILO UGODNEJŠE I EosP0<*ars,vo se lahko v letošnjem prvem pol-f ju pohvali s kar ugodnimi rezultati, čeprav je tudi res, p 80 nekateri pokazatelji slabši kot pa so bili načrtovani. JMebejrazveseljivi so podatki, da je količinska proizvod-/•*.v Primerjavi z lanskim letom oziroma njegovo prvo Novico višja kar za 27,8 odstotka. Ti podatki povedo, da ° gospodarstvo preseglo republiško poprečno po-^ kar za 17,2 indeksne točke oziroma da je rast ake količinske proizvodnje v primerjavi z ljubljansko za ’>0 mdeskne točke večja. ■ rogoji gospodarjenja, ki so značilni za celotno Sloveni-I .pa so v veliki meri značilni tudi za viško gospodarstvo, vitk r n'so ta^° Poreči kot so v slovenskem merilu, saj so stvvf spodbudni porasti so tudi v ostalih večjih delov- i"! veseli so podatki, da je v občini še vedno pet de-Cln' Organizacij, ki poslujejo z izgubo. Izguba je v dru-L. ^hrssečju sicer za četrtino manjša kot v prvem, ven-loart * ke vedno skoraj 13 milijonov dinarjev. Od tega novf-1*'*' delež na Iskro iz Horjula (skoraj osem mili-"•zatiK na H°io — TOZD Galanterija. Ti delovni orga-iru„.i s,» tudi najbolj kritični, saj se je pri njiju izguba v krimesečju znatno povečala, namesto da bi se zmanjšala. V Ljubljanskih opekarnah pa so uspeli izgubo zmanjšati za več kot 70 odstotkov in se tako že približujejo rentabilnosti. V drugem trimesečju pa so izgubo odpravili in sedaj poslujejo rentabilno v 10 delovnih organizacijah. Ti podatki kažejo na izboljševanje položaja, posebej še v primerjavi z lanskim letom, ko je v prvem polletju poslovalo z izgubo kar 40 delovnih organizacij, izguba pa je dosegla 122.695 dinarjev. Viško gospodarstvo se je letos intenzivneje vključilo v blagovno menjavo s tujino. Vrednostni obseg menjave je bil večji za več kot polovico, tako na račun uvoza, kije višji za 57,7 odstotka kot izvoza, ki je večji za 52,8 odstotka. To pomeni, da je uvoz naraščal hitreje kot izvoz, vendar Vičani še vedno pokrivajo uvoz z izvozom, še celo presegajo ga za 36,7 odstotka. Lani pa je bilo to preseganje uvoza z izvozom višje in se je torej tudi v viškem gospodarstvu pojavila enaka težnja kot v celotnem slovenskem gospodarstvu: nesorazmeren porast uvoza v primerjavi z izvozom. Največji uvozniki so Igo, Ilirija-Vedrog in Iskra Elekrooptika, ki so uvozili 70 odstotkov vsega, kar so uvozili na Viču. Največji izvoznik pa je Iskra Elektrooptika, ki je sama izvozila polovico vsega izvoza, v dežele v razvoju pa je izvozila 87 odstotkov vsega tja usmerjenega izvoza. Viško gospodarstvo je tudi v letošnji prvi polovici leta ostalo odvisno v veliki meri od uvoza s konvertibilnega področja, saj so s klirinškega področja uvozili le za dva odstotka, iz dežel v razvoju pa nič od skupnega uvoza v vrednosti skoraj sedmih milijonov dolarjev. Izvoz pa je znašal istočasno 9,4 milijona dolarjev. Izvozna usmeritev je ugodna, saj se je izvoz v dežele v razvoju povečal za 2,2-krat in predstavlja več kot polovico vse izvožene vrednosti. Temu sledi izvoz na konvertibilno področje — približno tretjina vsega, ostalo pa odpade na izvoz na klirinško področje. Izvoz na klirinško področje je padel za petino. Največji izvoznik je industrija, nekaj pa še kmetijstvo in trgovina. Zaposlovanje v viškem gospodarstvu zaostaja za načrtovanim, saj je poraslo le za 1,7 odstotka, namesto za 2,1 odstotka. Nove zaposlitve so predvsem posledica povečanega obsega proizvodnje in organizacijskih sprememb. Osebni dohodki v negospodarstvu so v tem času naraščali počasneje — višji so realno le za 2,7 odstotka, vendar je še vedno poprečni osebni dohodek v negospodarskih delovnih organizacijah višji kot v gospodarstvu, saj znaša 5545 dinarjev. Izgube v negospodarstvu so za pol manjše kot lani in znašajo 7,5 milijona din. Celotni prihodek pa je porastel v negospodarstvu za 41 odstotkov in je torej presegel za 12 indeksnih točk doseženo rast v gospodarstvu. Rezultati so nasploh ugodni, vendar z njimi v delovnih organizacijah še ne morejo biti zadovoljni. Zato bo treba dosledneje uresničevati sprejeto resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Slovenije za letos. MILOVAN DIMITR1Č Z' 'N NAŠ OBČAN CIRIL STANIČ 0 STANJU NAŠIH CEST IN UUC CESTNE ZAGATE Cestno prometne težave ostajajo kljub zmernim in pospešenim letnim vlaganjem vedno bolj pereče. Nadaljnji — nesluteni razvoj avtomobilizma, polarizacija oziroma razseljevanje Ljubljane v predmestja, predvsem pa v primestja, hitra mehanizacija kmetijstva, prevoz šolskih otrok in delavstva že skoraj iz vsake večje vasi z avtobusi in osebnimi avtomobili na delovna mesta, vsesplošna želja za ohranitev živega delovnega človeka v zadnjem kmečkem gospodarstvu naše občine, sodobni razvoj gozdarstva in turizma ter kmetijstva, zahtevajo od nas vedno več pozornosti in s tem seveda tudi vedno večja sredstva za obnovitev cest in ulic. Naša občina, ki se v narodnem dohodku uvršča na 33. mesto v naši republiki in ki ima v mestu Ljubljani še vedno relativno »slabe« napovedi razvoja na tem področju, nedvomno potrebuje v eni ali drugačni obliki dodatna sredstva za sorazmerno enak razvoj cestnega omrežja v primerjavi z ostalimi občinami v mestu in republiki. Skica območja dovolj jasno in nedvomno tudi nazorno kaže, za kako veliko oziroma obsežno površino našega mesta mora skrbeti naša občina. Pri tem pa moramo seveda upoštevati tudi ta dejstva, da je naša občina pri vzdrževanju in gradnji cest ter ulic, vodovodov, kanalizacije, električnega, toplovodnega in telefonskega omrežja stroškovno veliko bolj obremenjena kakor ostale strnjene in bolj gosto naseljene mestne občine. V naši občini se srečujemo tudi s problemom črnih gradenj, ki jih je po zadnjih podatkih okrog 1500. Lahko mirno rečemo, da nam prav ti črno-graditelji, ki niso plačali nobenih komunalnih prispevkov (na posameznika bi prišlo od 200 do 300 novih tisočakov) ustvarjajo precejšnji komunalni primanjkljaj, ki po prvih ocenah znaša kar 350 do 400 milijonov novih dinarjev. Ta primanjkljaj pa seveda posredno obremenjuje povprečnega občana, ki v tej ali oni obliki plačuje svoj prihranjeni dinar. Članek sam se nanaša predvsem na naše ceste, ulice in poti. Če bi v skico narisal še druge komunalne napeljave, bi bil nerazumljiv. Menim pa, da so prav komunikacije osnovni pogoj za nadaljnji enakomerni razvoj naše občine, zato jim dajem v tem zapisu časovno pred-J nost. V tej skici nisem označil že asfaltiranih cest in ulic, temveč le gramozne in od teh le najvažnejše, ki jih imenujem osnovna cestna mreža. Med njimi je še nekaj republiških cest, ki so še tudi v gramozu. Občinski, mestni in republiški plani razvoja sicer namenjajo tudi temu področju pomemben razvoj, vendar, žal, ugotavljamo, da bo primanjkljaj obnovitve cestne mreže še vrsto let precejšen. Menim, da je pravilno, da tudi s pomočjo tega orisa skušamo predstaviti širši javnosti, kje smo in kaj želimo, kaj nujno potrebujemo in kaj zmoremo. V skici so s črno debelo črto označene vse ceste, poti in ulice, ki bi jih bilo treba čim prej sanirati. Črte se raztezajo prek vsega našega območja od centra mesta tja do Črnega vrha, Rakitne, Krvave peči, Roba, Karlovice, Lašč, Škofljice itd. Ne oziraje se na petletni plan bi po mojem mnenju morali sestaviti še dodatni prednostni red asfaltiranj in gradenj gramoznih komunikacij ter lesenih mostov, ki ne morejo in ne smejo več čakati na nadaljnje petletne občinske, mestne in republiške plane. Resnici na ljubo, moramo vsi nesporno priznati, da so nekatere naše gramozne ceste in ulice v Krakovem, Trnovem, Gmajni, Mirju, Kolezi-ji. Rožni dolini, Viču, Brdu, Vrhovcih, Kozarjih, Rakovi jelši, Galjevici, Rudniku itd., v povsem neznosnem stanju. Isto velja za večino stranskih poti v vseh naših primestnih in podeželskih vaseh, kjer je le sem in tja asfaltirana le glavna vaška cesta in še ta samo znotraj naselja. Se slabše pa je stanje cest med posameznimi vasmi, kjer moramo vzdrževati vedno več avtobusnega, tovornega, gozdarskega, kmetijskega in turističnega prometa, na gramoznih in ozkih voziščih, nenosilnih lesenih mostovih, nepreglednih ovinkih itd. Ob takšnem stanju in realnih finančnih zmogljivostih naše občine, kljub vpisanemu posojilu za ceste in koriščenju vira viška teh sredstev, je nedvomno potrebno apelirati tudi na širšo družbeno skupnost pri sofinanciranju izgradnje oziroma obnovitve cestnega omrežja v občini Ljubljana Vič-Rudnik. CIRIL STANIČ r Odkritje spomenika Vrbovškim žrtvam O pomenu nove šole je spregovoril Vili Belič VRHOVCI OB Krajevna skupnost Vrhovci, kjer živi skoraj 4000 naših občanov, je pred dnevi praznovala svoj krajevni praznik. Že po tradiciji ga sicer praznuje skupaj s krajevno skupnostjo Brdo, svojo sosedo, vendar so letošnje leto napravili izjemo. Izjemo pač zato, ker so krajani Vrhovcev želeli ta krajevni praznik še posebej slovesno obeležiti. Pomnik revoluciji Še vedno je starejšim občanom te krajevne skupnosti živo v spominu tragičen dogodek iz časa narodnoosvobodilne brobe, ko so tedanjo vas Vrhovci požgali. O tem dogodku priča tudi ohranjena fotografija požganih Vrhovcev iz dne 23. julija 1942. Naj mimogrede omenimo, da sta si prav ta dan kot svoj krajevni praznik izbrali obe krajevni skupnosti. Dan groze in strahu je tamkajšnjim prebivalcem še bolj podžgal gnev proti sovražniku in začeli so silovit in zagrizen boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. Prav iz tega naselja je v času narodnoosvobodilne borbe za večno ugasnilo 14 junaških src. Tem padlim junakom je bil kmalu po vojni postavljen spomenik ob vznožju griča v neposredni bližini sedanje osnovne šole Vlado Miklavc, ki so ga z udarniškim delom oblikovale roke tamkajšnjih ljudi. Vendar je spominsko obeležje ves čas nosilo tudi spomin na ustrelitev dveh pripadnikov, bele garde, ki se je izvršilo prav na tem mestu, kjer je stal spomenik. Krajevni odbor ZZB NOV je zato sklenil preseliti spominsko obeležje. Preseliti tja, kjer bo mladim rodovom, kot tudi kraju samemu v spomin na preteklo zgodovino. To pa je bilo najbolj primerno pred poslopjem prizidka osnovne šole. Spomenik je zasnoval Vlasto Kopač. Rdeče pa so izklesane črke padlih Vrhovčanov. Kot celota se spomenik zelo lepo vključuje v zelenični prostor pred šolo. Novo, mlado naselje na Vrhovcih je sicer leta 1958 dobilo novo osnovno šolo. Toda rast naselja in naselitev novih, mladih družin so bili razlog, da je iz dneva v dan postajala prostorska stiska na tej osnovni šoli prevelika. Sedanjemu poslopju bo potrebno dodati novo, takšno s telovadnico, ki je do sedaj vrhovški šolarji niso poznali. Pred leti tiha želja, se je pred dnevi izpolnila. Obrodili so sadovi prvega samoprispevka, s katerim smo si Ljubljančani zadali nalogo, da skupaj in solidarno zgradimo in s tem omogočimo enakovredne pogoje šolanja vseh otrok v mestu. Zgrajen je prizidek z osmimi učilnicami in veliko, prostorno telovadnico. Več kot 620 šolarjev je z nasmehom in radostjo stopilo novemu šolskemu letu naproti. S solidarnostjo vse Ljubljane pa je to naselje že lani pridobilo tudi novo vzgojnovarstveno ustanovo, kjer uživajo brezskrbno varstvo najmlajši. Prijetno praznovanje Doživeto je bilo v petek, 9. septembra, slavje na Vrhovcih, ko je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Stane Vrhovec odkril spomenik padlim žrtvam, ko je v recitacijah in s pesmijo izzvenel kulturni program v pozdrav novemu delu šole, ki ga je odprl predsednik občinske skupščine Vili Belič. Številni krajani in obiskovalci, med katerimi sta bila tudi Rade Pehaček in Tone Kovič, so si nato z zanimanjem ogledali nove prostore osnovne šole in razstavo likovnih del slikarja Franca Dremlja-Aca. Domačinke pa so ob tej priložnosti pripravile tudi krajšo razstavo svojih ročnih del. Uspehom te krajevne skupnosti pa so botrovala prizadevanja samih krajanov in drugih družbenopolitičnih delavcev, katerim so na priložnostni svečanosti podelili priznanja krajevne skupnosti (teh je bilo podeljenih 100) in osem bronastih znakov Osvobodilne fronte. OB RAZSTAVI FRANCA DREMLJA - ACA ŽIVLJENJE IN DELO POVEZANO Z DOLOMITI France Dremelj-Aco, partizan, prvoborec, grafik, slikar, ljubitelj narave, prijeten tovariš in prijatelj, skratka človek, ki ga rad srečaš, se je nadvse rad odzval na prijetno povabilo osnovne šole Vrhovci in tamkajšnje krajevne skupnosti. Odzval se je na povabilo, da predstavi tudi tem našim občanom svoje delo — svoje slike. Vesel je bil, da lahko hkrati s svojimi deli predstavi del samega sebe, del čudovite pokrajine Polhograjskih Dolomitov in Ljubljanskega barja, torej krajin, s katerima je tesno povezana njegova življenjska pot. Slikar Dremelj oziroma Aco, kakor ga kličejo njegovi tovariši — partizani in soborci ter prijatelji, se je rodil leta 1920 na Vrhniki. Težke razmere v predvojnem obdobju mu niso dopuščale želje po študiju, zato se je odločil za tiskarski poklic. Že leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno borbo v Polhograjskih dolomitih in nadaljeval svojo vojno pot skupaj z borci Šercerjeve brigade. Prav v zadnjem letu vojne je s svojim znanjem pomagal tudi pri grafičnem oblikovanju partizanskega tiska v centralni tehniki CK KPS. V prvih povojnih letih pa se mu je izpolnila davna želja, lahko je vzel v roke čopič in platno, začel je študirati slikarstvo pri profesorju Didku. Vse življenje ga je privlačevala pokrajina, tako v spomladanskem cvetenju kot v svojem jesenskem umiranju, tako kot je gledal s svojimi očmi, jo je upodabljal v svojih številnih slikah. Enkratnost narave in zaselkov, ki so na njem zrasli, mu je uspelo zliti v nepozabno, vedno utripajočo in prisotno krajino, z rahlim prizvokom preteklosti. Svoje motive slikar Dremelj ne išče daleč. Vrača se na Ljubljansko barje in v Polhograjske dolomite, skoraj sleherni dan jih lahko opazuje izpred hišice nad Podpečjo, kjer v svojem ateljeju v dopoldanski tišini, odmaknjen od mestnega trušča, izliva svoje občutke na slikarsko platno. »Zjutraj je človek spočit, svež in pravzaprav tudi neobremenjen z ostalimi tegobami našega vsakdana, takrat se umaknem v to podstrešno sobico in slikam,« nam je povedal, ko smo ga obiskali. Naš obisk je bil pravzaprav namenjen odgovoru na našo zvedavost o ciklu slik, ki jih je predstavil v novi šoli na Vrhovcih pod imenom »Dolomiti v NOB«. »Teh 40 slik, mislim, da jih je natančno toliko, pomeni pravzaprav začetek celotnega ciklusa dolomitske krajine, ki je bila ves čas tesno povezana z mojim življenjem. Tu sem se rodil, boril in danes se pogosto vračam v Polhograjske dolomite. Ta celoten ciklus, ki naj bi obsegal približno 200 slik, naj bi razkril pet let težkega in revolucionarnega boja v tem hribovju, nedaleč od Ljubljane. Prav tu je mnogo pomni-kov-partizanskega življenja. Žal, - pa ostajajo mnogi od njih pozabljeni in nekateri pomembnejši tudi že kar zanemarjeni.« Na vprašanje, zakaj se je šele sedaj dobrih trideset let po svobodi odločil za upodobitev te krajine v NOB, nam je prepričljivo odgovoril, da ničesar, čeprav doživetega in nemalokrat tudi s trpkimi spomini prehojenega na poti življenja, ni moč strniti in obuditi v spomin, dokler v človeku ne dozori moč in želja po ustvarjanju. Dolomiti in njihova preteklost ne bodo ostali pozabljeni. Bogatejši za doživeta spoznanja partizana in slikaija Aca Dremlja bodo postali na platnu dragocen pomnik. JANJA DOMITROV1Č ■WB!wwmiiiiii|i in 11| iip ii in liiMlllUiir 17. IN 18. SEPTEMBRA SLOVESNO NA KARL0VICI IN V DVORSKI VASI PRAZNIK TREH KS Kot vsako leto so se tudi letos zbrali 17. in 18. septembra krajani treh krajevnih skupnosti Koh, Velike Lašče in Turjak, da so skupaj slovesno obeležili svoj skupni krajevni praznik, ki se vsako leto odvija na dan, ko se spominjamo krvavih dogodkov in borbe ob napadu na Turjaški grad, torej na eno izmed zmagovitih borb naše narodnoosvobodilne vojske z okupatorji in domačimi izdajalci. 17. SEPTEMBRA JE BILO V KARLOVICI OB 16. URI POPOLDNE ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM ŽRTVAM NOB. Na pročelju šole v Karlovici je predsednik ZZB NOV Stane Vrhovec na krajši slovesnosti odkril spominsko ploščo 47 padlim borcem in žrtvam NOB iz tega kraja in ožje okolice, ki so darovali svoja življenja za svobodo in mir. 18. SEPTEMBRA OB 9. URI DOPOLDAN PA JE BILA OSREDNJA PROSLAVA V DVORSKI VASI. Slavnostni govornik na proslavi skupnega krajevnega praznika teh treh krajevnih skupnosti je bil predsednik izvršnega sveta skupščine občine France Martinec. Ob tej priložnosti je narodni heroj in prvoborec Stane Semič-Daki odkril spomenik padlim borcem in žrtvam NOB. Podelili so tudi priznanja krajevnih konferenc SZDL, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Primož Trubar iz Velikih Lašč in godbe na pihala. V nedeljo je bilo v Dvorski vasi tudi tovariško srečanje in vrtna veselica ob sodelovanju tamkajšnjega gasilskega druSjlJ Posebej pa velja omeniti še partizanski miting ob11 sovanju, ki ga je priredila pohodna enota Ljubo Se večer prej, se pravi v soboto na Karlovici. ^ __ Širši zapis o tem pa si lahko preberete v nasledn Dvorska vas, gostitelj krajevnega praznika ■ Turjak in Velike Lašče SPOMINSKA SVEČANOST NA BRDU Svet krajevne skupnosti in krajevna konferenca SZDL na Brdu sta ob proslavi krajevnega praznika ter počastitvi jubilejev tov. Tita pripravili 21. julija spominsko slovesnost ob 35. obletnici pokola in požiga na Brdu in na Vrhovcih. Ob navzočnosti predsednika Skupščine občine Ljubljana Vič-Kudnik Vilija Beliča, vrste predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine, predstavnikov in krajanov krajevne skupnosti Brdo, Vrhovci, Rožna dolina, učiteljev osnovne šole Vrhovci z ravnateljico šole Ivanko Milovanovičev© ter svojcev padlih žrtev in ogromnega števila domačinov-krajanov, je pred spominsko ploščo žrtvam na Domu družbenih organizacij na Brdu na žalni komemoraciji spregovoril domačin, podpredsednik ljubljanske mestne skupščine in predsednik Združenja zveze borcev občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Vrhovec. sprejet tudi sklep, da se Na svečani seji je bil dravno pismo Občinskem*1 Zveze borcev Ljubljana Vič' Občinski konferenci SZDL/jjuil V slavnostnem govoru je orisal zgodovinski razvoj tega področja Dolomitov, bojev in naporov prebivalcev, dotaknil pa se je tudi uspehov, ki jih dosegajo delovni ljudje v naši samoupravni družbi. Govoru so sledile kulturne točke z recitacijami DPD Svobode na Brdu ter pevskimi točkami zbora Dolomiti. Prisotni so z enominutnim molkom počastili spomin padlih za svobodo. Poleg KS, Zveze borcev in družbenopolitičnih organizacij na Brdu so položili vence in cvetje na skupni grob žrtvam fašizma na viškem pokopališču in pred spominsko ploščo na Domu družbenih organizacij tudi krajevna skupnost Rožna dolina, krajevna skupnost Vrhovci ter Zveza vojaških vojnih invalidov terena Vič, Vrhovci, Kozarje in Brdo. Po spominski svečanosti in žalni komemoraciji ob spominu na 35. obletnico, ko so italijanski fašisti 23. julija 1942 na Brdu in na Vrhovcih zverinsko pobili 16 domačinov in požgali 13 domačij ter izropali večino hiš na Brdu, je bila razširjena svečana seja sveta krajevne skupnosti Brdo. Po uvodnem poročilu predsednika krajevne skupnosti Brdo je predsednik krajevne konference SZDL Lado Snoj, na predlog družbenopolitičnih organizacij in društev, podelil 6 bronastih priznanj OF, in sicer: Ivanki Živec, Srečku Kavčiču, Alenki Pristov, Franju Lončariču, Zvonetu Strletu in Jožetu Zde-žarju, starejšemu. V imenu terenske organizacije Zveze borcev na Brdu je Lado Janežič st. zaslužnim krajanom podelil 40 knjižnih nagrad — kroniko NOB. miteju ZKS Ljubljana Vič-Ru' naslednjo vsebino: »Ob priliki, ko sc spontih^SjjilJ obletnice požiga in pokola a' 0\)t Vrhovcih ter praznujemo ^'pj, ^ nico ustanovnega kongres® obletnico prihoda tovariš® ^ čelo komunistične partije J J5 in njegovo 85-letnico, v® Brda in Vrhovcev, zbran* ‘ jo*’', seji Sveta KS Brdo, pošilja1" ^ ti ške pozdrave. Vsi mi žel***} aivv* pvsiAJiuvv. v •’» »»»» —v - igS*1 bodoče naše sodelovanje s in plodnejše. Prepričan* aj c1, bomo s skupnimi močm* d ^ d®’ ki so začrtani v kongres mentih in v ustavi.« Svečano sejo je zaključi* etč pesem KUD — Dolomit**'' sfU solnih. Sledilo je še nje, na katerem so ob Ppl ^ položenju obujali spon’1" jJ r f1 kle dni, pa tudi na *'sPcl,„<, lj®y osvoboditvi doseglo dclov" f>r Slovenije in Jugoslavije J pravni socialistični druA^gV’ ■ V POLHOVEM GRADCU Ena večjih in še vedno značilnih podeželskih krajevnih skupnosti, ki skupno meri več kot 4674 hektarov, je krajevna skupnost Polhov Gradec. O mnogih problemih, ki mučijo krajane, smo se pogovarjali s tajnikom te skupnosti — Pavlom Setničarjem. — Koliko je v krajevni skupnosti še »čistih« kmetov? Svojčas je bilo območje krajevne skupnosti izrazito kmečko, po osvoboditvi pa postopoma postaja delav-sko-kmečko s primestnim značajem. Po nedavnem statističnem štetju prebivalstva živi v skupnosti več kot 1820 prebivalcev in sicer v 16 naseljih. Gotovo največja je naseljenost v Polhovem Gradcu, kjer živi 414 prebivalcev v 95 hišah. V zadnjem času pa naseljevanje celo narašča, saj je kraj primestni in vse več zidajo tukaj svoje domove Ljubljančani. Najmanj pa je naseljen zaselek Belo, kjer živi le še 7 prebivalcev v treh hišah. Vse manj pa je v krajevni skupnosti kmečkih gospodarstev. Danes je kmetij le še približno 490, pa še te niso čiste kmetije. Prevladujejo predvsem mešane kmetije, kjer je vsaj en član družine zaposlen v združenem delu. Teh je v krajevni skupnosti približno TEŽAVE V ZDRUŽEVANJU 128, še več pa je takih, ki so postale popolnoma delavske in njihovi gospodarji nimajo več statusa kmeta. — Kje pa v skupnosti še žive »čisti« kmetje? Pravih kmetov je razmeroma zelo malo. Lahko bi rekli, da je od skupno 480 kmetij le še 62 kmetov, ki niso nikjer zaposleni. Na občini so sicer predlagali, da bi zaščitili 82 gospodarstev, pa žal nekaterih ni več mogoče rešiti. Kot sem že rekel, pravi kmetje žive le še v hribovitih predelih. Značilno kmetijsko območje je vsekakor vas Selnica, kjer domala še vsi kmetje niso zaposleni. Vas ima sicer komaj 17 hišnih številk in še te domačije so tako razmetane po Polhograjskih Dolomitih, da so posamezni oddaljeni med seboj tudi več ur hoda. — Ali kmetije v krajevni skupnosti propadajo? Na našem območju je predvsem dvoje kmečkih gospodarstev. Zelo velike kmetije s tudi več kot 70 hektari in pa skromna posestva z nekaj hektari ali celo ari. Medtem ko velike kmetije propadajo, se male kmetije celo razvijajo. Seveda ti mali kmetje zve-činoma niso več čisti kmetje. Največkrat so to delavci, ki v prostem času obdelujejo zemljo. Dvojna zaposlitev pa je mogoča le za malega kmeta, ki si z zasluženim denarjem v organizaciji združenega dela lahko kupi kmetijske stroje, pa tudi še nekako utegne, da po napornem delu v tovarni lahko še obdela tisto malo zemlje, ki jo pos eduje. Veliki »gruntarji« pa žal to le težko zmorejo. — Kako pa je z združevanjem kmetov v vaši krajevni skupnosti? Tajnik KS Polhov Gradec Pavle Setničar V tem pa smo pri nas še zelo daleč. Kmetje sami so večinoma tradicionalisti in se niti med seboj ne dogovarjajo za kakršnokoli združeno delo. Problematično pa je tudi, da v krajevni skupnosti pravzaprav ni neke učinkovite kmetijske organizacije, ki bi organizirano razvijala združevanje zemlje, dela in delovnih sredstev. Naše območje je večinoma živinorejsko in sicer z mlečno usmeritvijo. Zato večina kmetov sodeluje, če sploh sodeluje, s TOZD kooperacijo Ljubljanskih mlekarn. Žal pa ta povezava nikakor ni tesna, saj so kmetje povezani le z odkupnimi postajami in ne z bazo organizacije. Nujno bi bilo zato potrebno, da bi prišlo do reorganizacije na področju kmetijstva v naši krajevni skupnosti. Zato že dalj časa skušamo formirati KIT (združevanje kmetijstva, industrije in trgovine). V tem sklopu naj bi bile predvsem Ljubljanske mlekarne in KZ Ljubljana. Tako naj bi se v bodoče organizirali kmetijski obrati na samem območju krajevne skupnosti, predvsem pa močna pospeševalna služba, saj nam prav tega primanjkuje. Tekst in foto: RADO RADEŠČEK 1 fl A OBISK NA SAMOTNI DOMAČIJI Na zapuščenih domačijah širom Slovenje ostajajo ostareli ljudje sami in otroci iih le redkokdaj ali pa nikoli ne obiščejo. Domovi upokojencev so za marsikoga Predragi in tako pogosto ostajajo prepuščeni na milost in nemilost bližnjim sosedom, da jih vsaj tu pa tam obiskujejo in jim Postore najnujnejša opravila. Pa sem se pred dnevi podal med horjul-sko gričevje, prav do visoke vasice Šentjošt. Na viškem zavodu za socialno delo so mi namreč povedali, da tu gori živi popol-norna sama 76-letna Marija Nartnik. Otroci so se raztepli po svetu in zanjo skrbi odinole bližnja soseda Frančiška Bastarda. Zvedel pa sem kmalu, da ženica biva v ža*11?1'’ *ta*ce P°* ure nižje v dolini, blizu prcf Dutajnove. Le nekaj hiš si je našlo Zat St°-r °b lomnem gorskem potoku in čij^ n'Sem s,ežka našel Frančiškine doma-" (j ’ kIer sem se nameraval najprej oglasi- UePosP0dinja je bila doma, pa je bila ^^"^evoljna, saj sem jo zmotil sredi opravil. »Veste,« je začela kar km ' .!lvoda’ »precej dela imam, čeprav prav )a n' velika, saj moram vse pravza-in sama. Že vrsto let sem vdova ^etalt«S*n’ k' je ostal doma, je zaposlen pri delavk *V Liuk*iam- Pa me je naša socialna k0v Jj Pr°sila, da poskrbim za Nartni-p0p \ arii°' ker pač nima nikogar in živi Soeia|l,.0ma sama v stari hiši tu blizu. Viški n zavod mi sicer plačuje mesečno ti- LEK JE TOPLA BESEDA stih tristo dinarjev. To pa je malo in tudi ne utegnem, da bi vsak dan obiskovala ženico. Pozimi se sicer pogostokrat oglašam, poleti pa le dvakrat ali trikrat tedensko. In sem se napotil še tistih dobrih dvesto metrov naprej, kjer stoji stara Marijina domačija. Hiša je gotovo stara vsaj nekaj sto let in je, kot pripovedujejo, najstarejša hiša v okolici. Starodavna legenda navaja, da so jo zgradili »ravbarji«, ki so strahovali okolico in pred katerimi je menda trepetal celo sam graščak Polhograjski. Domačija, ki je bila svojčas lepa, je danes napol razpadla. Pa je bilo staro leseno poslopje prazno. Le kam je odšla ženica, saj mi je Frančiška dejala, da le-ta težko hodi. Tedaj sem zaslišal za počrnelimi deskami glas, ki me je veselo pozdravil. In naposled sem le odkril skrit prostor, kjer je Marija Nartnik ob slabi razsvetljavi gole žarnice klekljala čipke. »Glejte, kako so lepe,« se je nasmehnila ženička ter me zvedavo opazovala iznad naočnikov. »Že od desetega leta jih klekljam, pa to delo še vedno opravljam z največjim veseljem.« Marija me sploh ni vprašala, kdo sem in kaj iščem. Na njenem obrazu sem razbral le nepopisno veselje, da jo je vendarle spet nekdo obiskal, četudi tujec. »Dvanajst otrok sem imela,« je nadaljevala mamka, »pa so mi trije fantje padli med vojno. To me je v življenju gotovo najbolj prizadejalo, pa vendar nisem zgubila poguma. Sicer pa žalost in jok prav nič ne pomoreta.« »Noge so zanič,« seje trpko nasmehnila. »Kaj hočete, moja leta in bolezen. Sicer sem kar zdrava, le noge in oči mi pešajo. Pa ne veste, kako rada bi, še posebno spomladi, ko se narava prebuja, delala na poljih... Pa kaj hočem in ostala sem dobre volje in vesela, saj mi čipke nadomeščajo skoraj vse, za kar sem nekoč živela. Denar zame ni pomembno vprašanje, saj ne potrebujem mnogo. Viški zavod mi vsak mesec pošlje tri stotake, pa tudi čipke dobro prodam. Ljubljanski Dom mi za enodnevno delo plača 15 dinarjev oziroma toliko dobim za en prtiček.« Pri njenih besedah me je nekako stisnilo pri srcu, ko sem pomislil, koliko takšen prtiček stane v ljubljanskih trgovinah. Nisem pa rekel ničesar, da ne bi Mariji skalil prešernega veselja. »Najbolj vesela pa sem, ko me obiščejo otroci,« se je vzradostila moja sogovornica. »Večkrat pridejo in mi kaj prinesejo ter pomorejo. Tudi drva in vse potrebno za zimo so mi že pripravili.« In potem mi je na dolgo in široko pripovedovala vse o svoji družini, razkrivala mi je mladostne spomine... in tako sva se pogovarjala gotovo dobro uro, kot bi bila stara prijatelja. Kako silno malo je pravzaprav potrebno osamelemu človeku za popolno srečo. Le prisrčen stisk roke ter topla beseda, mnogo bolj kot materialne dobrine ali kaj drugega- Da, star človek, ki je navajen skromnosti, potrebuje zelo malo. Pa vendar mnogi niti tega nimajo. Tekst in foto: RADO RADEŠČEK. To je Marijin dom kotiček za potrošnike NOVE ODREDBE 0 POTROŠNIŠKIH ARTIKLIH Kljub praktičnim težavam si danes povsod v svetu prizadevajo zavarovati interese uporabnikov (potrošnikov), njihov vpliv na organizacije, ki jim posredujejo storitve in jih oskrbujejo s proizvodi, pa okrepiti. Tako tudi pri nas vse bolj čutimo potrebo po razvijanju in poglabljanju gibanja, katerega namen je zavarovati interese potrošnikov: sklepajo se sporazumi med krajevno skupnostjo kot predstavnikom potrošnikov ter raznimi trgovskimi, komunalnimi in drugimi organizacijami, država sprejema predpise o varstvu potrošnikov, mimo tega pa obstaja tudi institucija dobrih poslovnih običajev in poslovne morale, ki jo varujejo posebna častna razsodišča pri gospodarskih zbornicah. Nanje se lahko obrnejo uporabniki, kadar jim je potrebna pomoč ali kadar žele drugače uveljaviti svoje pravice. Ker postaja poraba vse zahtevnejši družbenoekonomski proces, hkrati pa tudi nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja, velja temu vprašanju posvetiti nekoliko več pozornosti. Odslej vas bomo, dragi bralci, seznanjali s pomembnejšimi novostmi na tem področju in novimi odredbami, ki bodo zadevale določene vidike potrošniške dejavnosti. Tokrat vam posredujemo odredbo (ur. 1. SFRJ št. 48-75) o izdelkih, ki smejo v promet le z garancijskim listom in tehničnim navodilom, in o izdelkih, za katere mora biti med garancijskim rokom zagotovljeno servisno vzdrževanje in potrebni nadomestni deli, ter o najmanjšem trajanju garancijskega roka zanje. 6) 7) 8) 9) 1. Izdelki, ki jih smejo organizacije združenega dela dati v promet po 1. odstavku 50. člena zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov le, če imajo garancijski list in tehnično navodilo so: 1) akustični aparati in optični akustični aparati (radijski sprejemniki, televizijski sprejemniki, magnetofoni, diktafoni, magnetoskopi, gramofoni, ojačevalci idr.); 2) električni aparati (bojlerji, štedilniki, radiatorji, likalniki, grelniki idr.); 3) aparati oziroma naprave za hlajenje, ogrevanje in klimatizacijo (hladilniki, oljne in plinske peči, termoakumulacijske peči, trajnožareče peči, sobni ventilatorji idr.); 4) drugi električni aparati (sesalniki za prah, aparati za glajenje in skoblanje parketa, aparati za pranje, ožemanje in sušenje perila, aparati za pranje posode, mešalniki, sokovniki in drugi podobni gospodinjski aparati ter aparati za britje in striženje, aparati za sušenje las idr.); 5) električni akumulatorji in stabilizatorji; šivalni in pletilni stroji; pisalni in računski stroji ter kopirni aparati; telefonski aparati; osebni in tovorni avtomobili, kombiji in avtomobilski priklopniki; 10) kmetijski traktorji in njihovi priklopniki, motorna kolesa, mopedi, skuterji in kolesa; 11) kmetijski stroji in naprave (kombajni, mlatilnice, čistilniki, elevatorji, samovozni in priključni stroji za gnojenje, sajenje, okopavanje, košnjo, spravljanje pridelkov idr.); 12) izgorevalni motorji; 13) gume za vsa vozila in kmetijske stroje; 14) fotografski aparati, povečevalni aparati in merilniki svetlobe; 15) kinematografske in fotografske kamere; 16) medicinski in podobni aparati (aparati za izboljšanje sluha, aparati za masažo idr.); 17) ure, katerih prodajna cena presega 100 dinarjev; 18) športni rekviziti, katerih prodajna cena presega 100 dinarjev, športni motorni čolni in motorji za čolne; 19) športno in lovsko orožje; 20) glasbila, katerih prodajna cena presega 250 dinarjev; 21) hišno, pisarniško in šolsko pohištvo; 22) gospodinjske tehtnice; 23) otroški vozički. 2. Za izdelke iz 1. točke te odredbe, razen za hišno, pisarniško in šolsko pohištvo ter gume, morajo organizacije združenega dela med njihovim garancijskim rokom poskrbeti za servisno vzdrževanje in za potrebne nadomestne dele. 3. Trajanje garancijskega roka za izdelke iz L točke te odredbe določa organizacija združenega dela, ki izda garancijski list, s pristavkom, da ta rok ne sme biti krajši, in sicer: 1) za izdelke, navedene v določbah pod 10), 12) in 20) —od šest mesecev; 2) za izdelke, navedene v določbah pod 9) in 13) — od 6 mesecev ali prevoženih 10.000 kilometrov; 3) za izdelke, navedene v določbah pod 1),2), 3), 4), 5), 11), 14), 15), 16), 17), 18), 21), 22), in 23) — od 12 mesecev; 4) za izdelke, navedene v določbah pod 6) in 8) — od 24 me- SČCCV. Pripravil: BRANKO VRHOVEC ŽULJI ZA POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA sgtf Ljubljanski mladinci v 14 dneh zgradili 635 metrov spominske poti Pot spominov in tovarištva ali aleja, pod tem imenom je poznamo že nekaj let, je v letošnjem letu dograjena kar za 635 metrov dolžine več. Mladinci brigadirji iz vseh petih ljubljanskih občin, skupaj jih je bilo 92, so na tej delovni akciji, ki je potekala od 22. avgusta do 4. septembra, izgotovili nov del te edinstvene poti v mestu heroju — Ljubljani. Kot je znano, smo se prebivalci vseh petih ljubljanskih občin odločili, da v spomin na težke in tragične dogodke, ki jih je doživljala Ljubljana in njeni ljudje v času narodnoosvobodilne borbe, uredimo okrog mesta, natanko tam, kjer je med NOB stala bodeča žica, spominsko pešpot, ki bo široka od 12 do 16 metrov in obdana z zelenjem in ponekod tudi simbolično z bodečo žico ter izogibališči, namenjenimi krajšim počitkom. Spominska obeležja, ki pa bodo ostala kot nem spomin na tragične dneve herojske Ljubljane. Omenjeni dpi aleje spominov in tovarištva, ki poteka po južni strani naselja Murgle, so zgradile tri brigade, brigada Ljubo Šercer iz občine Ljub- ljana Vič-Rudnik, brigada mladih iz občine Center in Moste-Polje ter brigada, ki so jo sestavljali mladi iz Šiške in Bežigrada. Življenje teh brigadirjev, ki so imeli svoj tabor na igrišču Mercatorja ob Gerbičevi ulici, je potekalo prav tako kot poteka delo v vseh delovnih akcijah. Čeprav so jim močno nagajale vremenske neprilike in čeprav so se sleherni dan srečevali z zahtevnimi barjanskimi tlemi, so delovno normo izpolnjevali v povprečju kar 150-odstotno. Ob trdem delu jim ni zmanjkovalo časa za športne, kulturne in družbenopolitične aktivnosti. Želeli pa so si brigadirji ob vsem tem, da bi jih bilo še več, da bi zgradili še večji del poti, to je dolg vseh nas mladih do krute polpretekle zgodovine. Ko smo jih obiskali, so nam povedali, da naj nikakor ne pozabimo v tem našem zapisu na pomoč in prizadevnost delovnih tovarišev iz nekaterih delovnih organizacij, posebno pohvalo in razumevanje pa so našli xa TOZD komunalne gradnje Komunalnega podjetja Ljubljana. Predstavniki skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Ljubljana-Vič-Rudnik so obiskali gradbišče in tabor delovne akcije OB VSTOPU V NOVO ŠOLSKO LETO NA POTI K NADALJNJIM UČNIM USPEHOM Počitnice so za nami in šole so ponovno zaživele. Prenekateri naš učenec oziroma dijak se ni ravno lahko znova navadil na strogi šolski red in disciplino — marsikdo se v mislih tu pa tam še vedno vrača k zibajoči opojnosti morskih valov ali k vabljivim goram, kjer je preživel svoje počitnice. Vendar pa za dobršen del učencev tudi življenje v šolskih klopeh ni tako neznansko pusto. To tem manj ob dejstvu, da jih le-to usmerja k njihovemu bodočemu poklicu in jim hkrati z znanjem nudi tudi možnost, da se razvijejo ne le v intelektualne, ampak tudi v vsestransko razvite osebnosti, ki bodo kos nalogam, ki nam jih nalaga naša samoupravna družba. Seveda pa je za druge to tudi prvo srečanje s šolskimi klopmi. Mislimo predvsem na učence, ki vstopajo v prvi razred osnovne šole in deloma tudi na dijake prvih letnikov srednjih šol, ki jim je novo šolsko okolje v začetku vsekakor neko- i. i Dejan Goršek, učenec 3. letnika Srednje tehnične šole v Ljubljani: »V novo šolsko leto vstopam dokaj dobro pripravljen. Knjig za zdaj sicer še nimam, vendar pa si jih mislim kar najhitreje nabaviti. Kakšne in koliko jih bom potreboval, bodo povedali učitelji, tako da v tem pogledu ne bo težav. Sicer pa sem prejšnji letnik izdelal z dobrim uspehom. Upam, da bo šlo tako tudi naprej, pa čeprav bo snov v tretjem letniku nedvomno nekoliko težja. Za zdaj se bojim samo matematike, kajti za ta predmet smo dobili novega profesorja.« Oton Jurko, v. d. ravnatelj Srednje tehnične šole v Ljubljani: »V smislu stališč ZK in programa Zavoda za šolstvo SRS poteka letošnji učni program na naši šoli v tesni povezavi z industrijo oziroma v skladu s potrebami in zahtevami organizacij združenega dela. Za uresničitev programa imamo letos na voljo še kar dobro kadrovsko zasedbo in upamo, da ga bomo lahko uspešno izpeljali. Pri tem pa je zelo pomembno tudi to, da smo z dijaki dosegli tesno povezavo, saj iz leta v leto aktivneje sodelujejo v samoupravnih organih na šoli. Sicer pa je naš največji problem za zdaj adaptacija šolskega poslopja.« Borka Kos-Graber, učiteljica telesne vzgoje na gimnaziji Vič: »Glede na to, da se dobro počutim, sem na delo v novem šolskem letu kar dobro pripravljena. Prav zaradi tega, kakor tudi spričo dejstva, da smo na šoli končno dobili tudi nove tuše, upam da bo delo potekalo uspešno. Novi tuši bodo namreč koristili učencem po urah telesne vzgoje, saj so morali učenci poprej oditi v razred kar prepoteni. To pa je bilo pogosto mučno ne le za njih, temveč tudi za profesorje. Sicer pa kot profesorica telesne vzgoje treniram predvsem odbojko.« Marija Funtek, učenka 8. razreda OŠ Horjul: »Mislim, da sem za pouk v novem šolskem letu dovolj dobro pripravljena. Med počitnicami sem si namreč lepo pripravila vse šolske potrebščine, ki jih potrebujem, pa tudi znanje, ki sem ga dobila prejšnje leto, še ni povsem ušlo. Dosedanje znanje bom v osmem razredu vsekakor s pridom uporabila, saj je to končno le najvišja stopnja v osnovni šoli. Sicer pa se med predmeti, ki me čakajo, najbolj bojim kemije. Ta se mi zdi namreč med vsemi še najtežja.« Gregor Miklavčič, učenec 1. razreda v osnovni šoli Horjul: »Šole se zelo veselim. Tu imamo veliko telovadnico, kjer se lahko žogam in igram ter kup drugih stvari, ki jih doma nisem imel. Imamo seveda tudi dobro tovarišico, ki nas dobro uči in s katero se tudi drugače lepo razumemo. Nadvse sem vesel tudi risanja, kajti v šoli imam za to stvar veliko več možnosti, kot prej doma. A še bolj kot tega sem vesel družbe, v kateri se lahko igranj kadar se mi zljubi in v kateri mi prav nikoli ni dolgčas. Knjige za v šolo pa sta mi seveda kupila očka in mamica.« Mitja Bricelj, učenec 4. letnika gimnazije Vič: »Glede na to, da me ob koncu šolskega leta čaka matura, se bo treba pri učenju nedvomno malo bolj potruditi kot prejšnja leta. Vendar pa s tem ne rečem, da se učenja bojim, kajti s prizadevnim in marljivim delom se da vse doseči. To v nekem smislu velja tudi za nabavo učbenikov, ki sem jih letos nabavil deloma na sejmu rabljenih šolskih potrebščin v Križankah, nekaj — predvsem tiste, ki še niso izšle in ki jih bom prav tako potreboval — pa bom kupil med šolskim letom. Martina Fogec, učenka 4. letnika gimnazije Vič: »V novo šolsko leto vstopam še kar dobro pripravljena. Resda se med počitnicami nisem ravno veliko učila, vendar kljub temu upam, da bo šlo. Seveda pa se pri tem dobro zavedam, da je to zadnji, najtežji letnik, ki se konča z maturo, ki najbrž ne bo tako lahka, saj bo — kolikor vem — precej natrpana s predmeti. Med temi se najbolj bojim angleščine, kajti ta predmet mi nikoli ni šel ravno najbolje.« Metka Hudolin, učiteljica-pri-pravnica v OŠ Horjul: »Mislim, da imam dovolj teoretične podlage za pričetek svojega učiteljskega dela. Resda nisem še dovolj vpeljana v praktični del pouka, vendar bom sčasoma prav gotovo tudi tu pridobila potrebne izkušnje. Sicer pa me delo z otroki veseli že od nekdaj. Morda zdaj še vse preveč idealiziram poklic, kajti delo bo nedvomno dokaj naporno in bo zahtevalo tudi nemalo dodatnega dela doma.« BRANKO VRHOVEC A NAČRTI IN TEŽAVE TOZD RAŠICA HORJUL liko tuje. Seveda zgolj in predvsem samo v začetku, kajti slejkoprej bodo spoznali, da šola le ni »bavbav«, od katerega je treba bežati, temveč drugi dom, kjer bodo dobivali dragoceno znanje. Sicer pa o tem, kako so se oziroma se bodo vpeljali v novo šolsko leto in kako je stekel pouk na šolah, prepustimo besedo učencem in učiteljem samim. POTREBA PO NOVIH PROSTORIH Tovarna pletenin Rašica—Horjul tudi ob prehodu k sodobnejši tehnolog in organizacijskim izboljšavam, potem ko je več let obratovala ob zastareli teD* nologiji in neurejenih prostorih, še vedno ne izpolnjuje v celoti proizvodnih htev. To se kaže zlasti pri realizaciji letnega proizvodnega plana (lani je bil, nimo realiziran precej pod pričakovanji), kakor tudi pri nekaterih drugih obP* kah dela v tej delovni organizaciji. Seveda za te težave ne gre kriviti 65 deIaT*| ki sestavljajo delovno silo tega obrata, niti ne celotne organizacijske struktur* Rašice—Horjul, pač pa je problem še vedno v hudem pomanjkanju prostoru • menjamo približno na vsakih pe, ®J* šest let, kolikor pač znaša amort>za' cijska doba. Doslej smo jih uvaža večidel iz ZRN. zadnie čase pa Ca »Računamo, da bomo okrog leta 1980 končno dobili novo proizvodno halo,« je povedala Marija Jandrešič, mlada, toda prizadevna obratovod-kinja, ki ima posluh za težave, ki tarejo ta kolektiv. »Stala bo v neposredni bližini sedanjega obrata, tega pa mislimo izkoristiti za pomožni prostor. Nove prostore nujno potrebujemo, kajti zdaj prav zaradi pomanjkanja teh obratujemo s premajhno delovno silo. Da bi proizvodnja stekla v skladu z našimi načrti, bi potrebovali vsaj 80 ljudi. Za zdaj postopoma sprejemamo ljudi preko plana (60 ljudi), vendar pa to spričo tesnih prostorov prav gotovo ne more trajati v nedogled.« Marija Jandrešič je v tem smislu zatem orisala tudi proizvodne zmogljivosti Rašice Horjul in delež, ki ga ima le-ta nasproti ostalim TOZD Rašice. »Glede na to, da je naš TOZD najmanjši, je temu primerno tudi naš delež sorazmerno majhen. Le-ta zavoljo čakanja uvažamo iz Nj?Jj Seveda pa nam skromno odm* ' J jeni prostori za zdaj žal še ne dovoljU" jejo, da bi v večji meri uporabljali*®'-dobnejšo tehnologijo. Tako še ved®® nimamo tekočega traku, zaradi čes** imajo naše delavke 5% dodatek ** normo, ki je v veljavi tudi v ost*®' TOZD Rašice (kar se pozna zlasti p® transportu).« ^ Kar zadeva proizvodnjo — moupravno organiziranje v L°' vu, pa je Rašica Horjul nedvo®1® lahko vzor prenekateri drugi naši ® lovni organizaciji. Od leta 1976 i®? namreč svoj delavski svet (s sed®’ člani) in več komisij ter odbor0. Med drugim odbor za SLO, za samoupravno delavsko konlojj* in stanovanjske zadeve, člane pa1 ■ tudi v centralni komisiji kakoV ^ dela, v komisiji za vrednotenje d Utesnjena zgradba Rašice Horjul že lep čas ni več kos proizv0 zahtevam znaša 10 odstotkov celotne proizvodnje, vendar pa je na posameznega zaposlenega na ravni z drugimi delovnimi organizacijami. Lani je naš delež znašal 213.000 pletenih izdelkov, kar je bilo sicer pod predvidenim planom, vendar pa računamo, da bomo letos s planiranimi 233.000 kosi vendarle dosegli stoodstotno realizacijo. Ob koncu maja smo na kumulativi resda realizirali 93 odstotkov plana, toda upamo, da se bo do konca leta proizvodnost še izboljšala. Sicer pa je letni proizvodni plan za nas tudi sicer izrednega pomena — kadar je ta dosežen, ni težav, toda ko ni, pride do težav za nas vse.« Glede na veliko povpraševanje na tržišču Rašica—Horjul za zdaj še nima težav s prodajo svojih izdelkov. Težave so le, čp zamudijo rok, kajti tedaj jim izdelke vrnejo. Sicer pa izvaža predvsem na tuje tržišče. Med drugim zelo veliko v NDR, Češkoslovaško, ZRN in tudi v dežele EGS. »Pomemben dejavnik našega dela so vsekakor tudi delovni stroji,« je nadalje povedala Marija Jandrešič. »Sprva smo imeli samo stare, nepri-pravne pletilne stroje, potem pa smo dobili nove. Po letu 1971 smo prešli na konfekcioniranjc. Zdaj stroje za- in še v nekdaterih drugih. Tudi kat je vzorno organiziran, maloštevilnosti (je namreč sat^ravljil jen) že vseskozi uspešno oP svoje delo. Predvsem skrbi za ^gl). jevanje in dopolnjevanje sar„;1iii' pravne zakonodaje v delovnil’ • •• . • • rta U*v ,a zaciji z ustavnimi določili, za .v 0 čevanje samoupravnih sporaz®..^} delitvi dohodka in rešuje ■. Ji' vprašanja medsebojnih razn^Jk*1 lavk v delovni organizaciji-se sestaja predvsem pred dopu 1a*ai. aav i a a% a^ r\ f 1 litvami in pa seveda pred Pr\0 f ,i vsako leto organizira tudi 1 *)i'»,n z“s,aVi,nti so se pod in K Lp0 ra»einif' voiaških starešin KiNiniH N,h P',tch P°mika,e toinV Udele] Na P0" s<' nam vodje. C1 in Ljif skrl>eli za zvezo med p V i.'i un i,'1 K'tT' Prve enote so že j|i Si.”! je hi| PrisPelc na Planini-il* Nil /''i;,,.-M,,b' ambulanta in ku- ro ri*Zrk-,i - ne,n Pasulju smo i ^PPlozeni vrnili v dolino Obrambni dan je uspel. Vsi udeleženci so menili, da bi bilo potrebnih še več takih akcij. Pionirji osnovne šole Krimski odred Preserje VIII. se je zvrstilo v treh izmenah šole v naravi 627 otrok, ki so se pod strokovnim vodstvom plavalnih učiteljev skoraj vsi naučili plavati. S plavalnimi veščinami so se letos prvič spoprijeli tudi predšolski otroci v naših 4 vrtcih. Za šolo v naravi pa so se zvrstile štiri izmene letovanj, ki so zajele 760 otrok. Pridružilo se Zveza prijateljev mladine Vič-Rudnik je skušala v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci na letovanju pritegniti čim večje število otrok iz socialno šibkih družin. Prednost so imeli tudi otroci iz podeželskih družin, ki še niso bili na morju. Pri teh naporih so na ZPM v veliki meri uspeli, vendar se zavedajo, da bi bilo ob večjem sodelovanju s posameznimi KS moč pritegniti še večje število otrok, ki jim je to edini način, da preživijo 14 dni na morju. Otroci so se v času, ko niso bili z vzgojitelji na urah plavanja, seznanjali z zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi Pirana, Fiese in Strunjana ter s floro in favno v okolici. Krajši izleti z ladjico v Izolo ali Portorož pa so vse skupaj še popestrili. Zanimiva so bila tudi športna tekmovanja. V vsaki izmeni so se pomerili med seboj v košarki, nogometu, rokometu in plavanju. Najboljše ekipe in posamezniki so za dosežene uspehe prejeli lična priznanja in nagrade. Vsem učencem, ki so se naučili plavati, pa je S1TKS Vič-Rudnik podelila bronastega delfinčka. Najmlajši so ob državnih praznikih v sodelovanju s svojimi tovariši pripravili proslavo, na kateri so pokazali, kaj znajo oziroma, kaj se lahko naučijo v tako kratkem času. Na družabnih večerih ali kar ob tabornem ognju so preizkušali tudi svoje plesne sposobnosti. Dobra organizacija je torej 1387 otrokom naše občine orno- VARUJMO OTROKE NA POTI V ŠOLO Starši lahko za varnost otrok na poti v šolo in domov storimo zelo veliko. Predvsem moramo izkoristiti vsako primerno priložnost, da otroku ra- Začelo se je novo šolsko leto. Začele so se nove nemajhne skrbi za starše, za šolo, za otroke. Lotimo se ene, ki sodi med najpomembnejše, to je ZAGOTOVITI OTROKU VARNO POT V ŠOLO IN DOMOV. Poskrbeti, da bo otrok ostal živ in zdrav, je najbolj važno. Nekoč nas to vprašanje ni toliko skrbelo. Prav gotovo ne, saj tedaj cestni promet ni predstavljal tega, kar predstavlja danes, ko je skoraj vse na kolesih, ko so ceste prepolne vseh vrst motorizacije, ko prav cestni promet zahteva vsak dan nove žrtve, tako med odraslimi kot otroci. Prvi šolski dnevi in tedni, tako govore izkušnje iz preteklosti, so za otroke najbolj nevarni. Za to je več razlogov. Otrokove skrbi na poti v šolo so usmerjene predvsem v šolske obveznosti. Hoja po cesti postane tako bolj ali manj običajno preprosto gibanje, brez razumevanja in presoje nevarnostne situacije. To pripelje otroka do nepričakovanih, kritičnih trenutkov, ko v delčku sekunde ne vedo več, kako bi se rešili izpred avtomobilskih koles. Taka je običajno pot do nesreče. zložimo zakonitosti, tiste, ki nastanejo predvsem v odnosu voznik — pešec — kolesar. Obravnavajmo vse, kar utegne zaplesti nevarnostno stanje, od enostavnega pravila hoje po cesti, do prečkanja ceste v vseh mogočih situacijah, vožnje s kolesom in tako naprej. Zelo pomembno je, da se otrok odpravlja na dnevno pot v šolo pravočasno, tako da ne bo hodil v časovni stiski, ko ga bo skrbelo samo to, da ne bi zamudil pouka in nič drugega. Če smo tako ali drugače zvedeli za otrokovo nevarno vedenje v prometu, ne smemo mimo tega, da ne bi skupaj z njim na primeren način obravnavali ta »prometni greh«. Posebno poglavje so naši prvošolčki. Teh ne puščajmo z doma kar tako, kot smo jih puščali npr. k babici ali na bližnje otroško igrišče. Zanje pomeni začetek šole neko življenjsko pomembno prelomnico. Zanje je pot od doma do šole nekaj drugega kot doslej znane poti. Zanje so prometne nevarnosti v raznih oblikah še nedojemljive, ker jih še ne razumejo. Vse to nalaga staršem še večje odgovornosti do sistematične prometne vzgoje in skrbi za varnost njihovih otrok. Vsaj nekaj prvih dni šolskega pouka je priporočljivo, da otroka spremljamo na svoji poti do šole in domov. Ob tej priložnosti jih spoznavajmo z nevarnostmi, s katerimi se srečujemo in jim razložimo, kako se jih obvarujemo. Navadimo jih na najvarnejšo pot, posebno, ko je treba izbirati mesto prečkanja druge ceste. Obvezno naj nosijo rumeno rutico. Ne bi še naprej naštevali podrobnosti o tem, kako zavarovati otroke v prometu. Tega je toliko, da se v tako kratkem sestavku ne da opisati, odvisno pač od tega kdaj, kje in kako se znajdemo sredi pometnega vrveža. Starši imamo najbrž tudi nekaj lastnih izkušenj, da bomo znali ukrepati tako, kot je potrebno in prav, da bomo obvarovali naše najmlajše pred najhujšim, pred prometno nesrečo, prav sedaj, ko pomagamo otroku na prvih stopnicah njegove življenjske poti. MARJAN METLJAK ČEMU TAKO? KOPANJE V SEDANJIH RAZMERAH »NA JEZU« NI VARNO Edino naravno kopališče, ki ga imamo v viški občini, se imenuje »Na jezu«. Sem prihajajo na osvežitev krajani Vrhovcev, Brda in Kozarij, pa tudi iz širšega področja mesta Ljubljane. Obiskovalci kopališča so predvsem občani, ki si ne morejo privoščiti dopusta na morju in otroci, ki izkoriščajo tako prosti čas med Šolskimi počitnicami. Na področju »jeza« so se tudi večkrat prirejajo razni pikniki, ki jih organizirajo delovne organizacije, šole in posamezne družbice. »Jez« je bil pred nekaj leti obnovljen. Popravljena so bila tla, na prehodih pa so bile zamenjane deske. Izvršena je bila tudi regulacija Gradaščice. Danes pa je stanje povsem drugačno. Prehodi so brez desk, tako, da hodijo obiskovalci preko zapornic samo po dveh nosilnih profilih, iz katerih štrlijo vijaki, s katerimi so bile včasih pritrjene deske. Vse to se dogaja v višini tri do štiri metre, kar pa je seveda v slučaju padca lahko že kar smrtno nevarno. V sredini meseca junija smo lahko videli mladince iz Vrhovcev in Brda, kako so samovoljno odpirali zapornice in z lopatami čistili blato iz prostora pred zapornicami, vendar jih je od tega dela kmalu odgnal nek ribič, češ, da delajo škodo. Urediti pa so hoteli le prostor, kjer bi lahko preživeli prosti čas, nekaj prijetnih uric. Upravičeno se lahko vprašamo, kdo je odgovoren za tako stanje? Ali se mora resnično najprej zgoditi nesreča, ki ima lahko tragične posledice in šele temu sledi ukrepanje? AH mora res nekdo delati škodo zato, da bi sebi in drugim priskrbel varen rekreacijski prostor? Verjetno cena nekaj kvadratnih metrov desk, ki so potrebne za obnovitev prehodov in stroški mehaniziranega čiščenja prostora pred zapornicami ni primerljiva z življenjem otroka, ki lahko nesrečno pade na beton in se lahko pri tem huje ali celo tragično poškoduje. ANTON STERLE DORE KLEMENČIČ-MAJ SLIKAR, KI NE UPORABLJA ČRNE BARVE Dore Klemenčič — maj, rojen 16. junija 1911 v Galiciji pri Celju v učiteljski družini. Diplomiral na Umjetničkoj akademiji v Zagrebu. Že pred vojno razstavljal v Celju, Mariboru in Ljubljani. Marca 1943, po ustaški ječi in po pobegu od četnikov se je vključil v partizanske enote na Kozari... V Kočevju .pripravljal dvorano za I. zbor narodnih poslancev. Po kongresu partizanov kulturnikov v Semiču poslan v štab IX. korpusa v propagandni oddelek. V juniju izdal mapo 10 linorezov »V imenu Kristusovih ran«. I. 1946 postal član Komiteja za kulturo, poslan v partijsko šolo. Leta 1947 sodeluje z grafiko na razstavah v Moskvi, Leningradu in Kijevu, Varšavi in Pragi. Leta 1949 dobil za skico slike »Koliščarji« I. nagrado Ljubljane, 1957 razstavlja skupaj s Šubicem in Ciuho v Parizu, sodeluje na razstavi v New Delhiju in Pekingu, do leta 1963, ko sodeluje z grafiko na razstavah po Latinski Ameriki, razstavlja v številnih krajih doma in v tujini: Leningradu, Moskvi, Minsku. Od leta 1965 sodeluje na razstavah: v Bologni in Torinu, Caracasu, Moskvi, Minsku, Leningradu, Berlinu, Varšavi, Dresde-nu, Havani, na Dunaju, Gradcu, New Delhiju, Pekingu... in ima številne razstave doma. V katalogu, ki ga je ob njegovi pregledni razstavi leta 1976 izdala Moderna galerija v Ljubljani in iz katerega smo povzeli te podatke, je omenjenih še 21 naslovov avtorjevih spisov. Velikodušna in fes prijazna je bila slikarjeva gesta, ko nam je ljubeznivo posodil magnetofonska trakova, na katera je posnel naš razgovor ... Pa nam ni naloge prav nič olajšal, čeprav smo rokopis popravili potem dvakrat, skrbnb pretehtali vsako zapisano besedo in marsikaj izpustili, pa dopisali. Tako smo se odpovedali čisti improvizaciji osebnega vtisa do slikarja in njegovega dela, saj nam bo komajda uspelo posredovati nekaj njegovih misli, ki nam jih je magnetofon žuboreče reproduciral v založenem prav do visokega stropa natrpanem prostoru — ateljeju, kjer so le redke s slikami nezakrite ploskve izdajale temen opaž meščanskega salona, dve goli žarnici, prosto bingljajoči s stropa pa ta opaž zanikale, skupaj s papirjem, ki oblep-Ija meščansko stilno okno. In vendar na polici razvrščena vrsta vaz vseh velikosti ohranja sled časov, ko se je med vonj oljnih barv mešal vonj cvetja in najbrž tudi parfumov; pred zaveso velikanski šop suhega cvetja, cvetja tudi pri omari z ogledalom, kjer skrbno razvrščene škatlice razkrivajo rabo sodobne tehnike: fotoaparat, magnetofoni, kamere. V tej nakopičenosti vlada skrben red: pod stropom skrbno zapakirane slike, na zvrhano založeni mizi cvetijo v lončkih čopiči, v drugi škatli svinčniki in pisala vseh vrst, škatlice z zdravili in papir na mizi počečkan z labirinti vijug. Na slikah barve toplih tonov — dominantni »mostiščarji«, akti, slap dolgih dekliških las, pejsaži, »Konec vojne« v povečani varianti s svetlobo, ki izhaja iz fantkove glave, krajine, cvetje in cvetje. Za obiskovalce sredi sobe en sam neudoben stol brez naslanjala, galantno prekrit z blagom s cvetličnim vzorcem. Nagrada ga ni presenetila, vajen jih pa ni. Prvo je dobil in ni dobil, ko je bil star šestnajst let in je delal kot risar v tiskarni (niso mu je izplačali, ker je bil premlad), v ujetniškem lagerju je dobil svojo drugo nagrado — tri zavojčke cigaret, nagrada Ljubljane za razpis Mestnega muzeja na temo »Mostiščarjev«, letos pa nagrada vstaje slovenskega naroda. O Doretu Kleinenčiču-Maju so vendar toliko govorili, učili smo se o vas v šoli? Tako je. To je prva nagrada te vrste. Ali ste brali mojo knjigo »Izgubljeni zapiski?« Tri leta prej sem dobil nagrado za literaturo kot za slikarstvo. Pri nas je tako — kot te nekdo predlaga. Neki slikar je dobil to isto nagrado za eno samo razstavo, jaz pa sem jih imel preko štirideset po vsej Sloveniji. Nikogar ni bilo, da bi me predlagal. Tistega objektivnega organa krat-komalo ni. Morali bi imeti komisijo strokovnjakov, poznavalcev, naj bo v likovni umetnosti, literaturi ali glasbi. Vse gre na hitro. To je naše povojno obdobje, strašno razgibano in polno zmot. To bi bilo moč slišati kot pritoževanje. Na vaših slikah svetloba kar žari... Delam samo pri dnevni svetlobi. Ta soba pa je skrajno slab prostor. Zaradi tega prostora sem desetkrat manj naslikal. O tem se mislim na občini malo pogovoriti. Preprosto nimam slik in risb več kam dati. Literatu je dosti lažje, za pisa- nje ne rabi velikega prostora, a pisati je mogoče tudi pri sveči. Bevk je pisal samo ponoči, kot mi je pripovedoval. In se lotiva teme: komunikativnost umetnosti. ZKO ima le neko možnost, da posreduje umetniška dela. Zdaj ne apeliramo na to, da ste slučajno predsednik kulturne skupnosti. Ali ste že kdaj sami razmišljali, kako bi pri ljudeh vzbudili željo in potrebo po umetnosti. Če hočemo reči kaj za današnji čas, nebo prav nič škodovalo, če pogledamo malo v našo zgodovino, seveda ne glede na to, kakšna je bila vsebina te umetnosti. Vsaka vas ali vsaj pet vasi skupaj je imelo cerkev, ta cerkev je bila opremljena s petjem, z ideologijo, se pravi krščansko pridigo in z likovno umetnostjo. Pri nas imate tu čudovite stvari. Stele je napisal Gotiko, pa imaš tudi pred gotiko zares dobre slike in zares dobre kipe. In kmetje so naročali — na primer svojega patrona in še koga iz nebeške hierarhije. Zgodovinarji pravijo, da so ženske slikale na steklo. Akademski slikar Dore Klemen-čič-Maj, naš občan in družbenopolitični delavec je ob obletnici vstaje slovenskega naroda prejel visoko priznanje »Nagrado vstaje slovenskega naroda«. Čestitamo! potem panjske končnice; in obleke, ki so jih kreirali. To vse je neko merilo, ki bi se ga dalo uveljaviti, pa ga še nismo našli in da bo človek tudi v posestvi umetnine, ne da bi samo razstave gledal. To je zdaj vprašanje, kako? Ali se to da preko kulturnih skupnosti realizirati? Življenje ustvarja praksa. Verjamete, da bi se dalo oživiti nekaj analognega kot so cerkve? Seveda (je pribil s tonom samoumevnosti in prepričanjem, očitno porojenim v dolgoletnih premišljevanjih o tej temi). KULTURNI DOMOVI. Drugega za sedaj ne vidim. Postaviti je treba kulturne domove, da bodo ljudje, ki tam živijo, imeli to za nekakšen svoj center, kjer bi bile različne prireditve: gledališke, recitacije, knjižnice, prostori za likovne razstave in da bi si lahko človek sliko tudi kupil, da bi dejal, to je moje, skoraj z občutkom, da je sliko sam naslikal. Seveda, vprašanje je, ali si zasebnik lahko privošči oljne slike, ki ne morejo biti poceni. Grafika se danes uveljavlja samo iz komercialnih razlogov. Vprašanje pa je, ali si ljudje tako grafiko res želijo. Glejte, včasih so žebrali litanije in niso razumeli, kaj pomeni na primer »stol slonokoščeni, prosi za nas«. Zdaj po isti poti umetnosti ne razumejo in ji kratkomalo verjamejo. Menite, da ljudje o umetnosti sploh dovolj razmišljajo, da bi se odzivali nanjo kritično, pa še to: se res da umetnost primerjati z religijo? Lahko se primerja, samo treba je dobro premisliti, kako. Umetnost je takoimenovano duhovno življenje in to je velika sfera. Tam potekajo vse tiste bitke, ki se dogajajo v življenju. Življenje je temelj vsega drugega. Saj že marksizem pravi, da je duhovno življenje nadgradnja fizičnega življenja. Se zmeraj nas vznemirja formiranje kulturnih središč, ki marsikje dobesedno mrzlo bobnijo. Kako to duhovno središče »Posvetiti, mu dati toploto in privlačnost?« Pri tem smo slikarja pozabili vprašati, če bi bil voljan za katero od golih sten naših kulturnih domov prispevati svojo sliko, sicer nam je pa povedal, da slik ne prodaja). Tisto cerkveno sva sicer omenila, pa ne bova več uporabljala. Zdaj smo v današnjem času, zdaj gre za pojem samoupravljanja. To se pravi izražati in upoštevati voljo ljudi, takšno, kakršno imajo, upoštevati njihove želje. Pa če ljudje nočejo kulture? PA JO HOČEJO. (Rdeča iskrica na magnetofonu je kar poskočila.) Vprašanje je le, ali jim nudiš tisto kulturo, ki jo želijo, ali ljudem ponujaš nekaj tujega. Opažam, da se marsikaj vzame z nerazumevanjem, da se vulgarizira. Tudi samoupravljanje ne more biti sinonim za samovoljnost, površnost in neodgovornost. Prosili smo ga, naj precizira namig, ki je bil o kulturnem amaterizmu izrečen v »Delu«; posebej ker praksa kaže, da je za profesionalno kulturo veliko večje zanimanje, če ljudje sami ustvarjajo, se izpovedujejo, izražajo, naj si bo na gledališkem, glasbenem ali likovnem področju. Govoril sem o džingiskanskem zavzemanju, silna osvajalnost nepismenosti (to reče nekam zadovoljno, očitno mu je formulacija všeč.). Da ne bi forsirali neke netalentiranosti, neumetno-sti, grobe konjunkutre. Ste videli razstavo naive na Gospodarskem razstavišču? Škoda. Videli bi, kaj so neprimerno privzdignjeni umetniki z vprašljivim talentom »Talenteki«, kot je dejal nekoč Jakopič. Če skrenemo s prave amaterske poti, lahko strašno zaidemo. Kako bi opredelili KIČ? Dostikrat je to samo stvar občutja. Moderna muzika, ki je po mojem občutju silno živčna, na drugi strani imaš pa SLAKE in AVSENIKA, ki »lajnajo« tiste stare »viže važe«, ki so tudi kič. Kič in plitkost korakata skupaj. Ostrih meja ni. Tako daleč bi lahko šel, da bi kdo celo Rafaelu očital »Tvoje slike so sladkobne, mejijo že na kič.« To je namreč večen problem, kot je večen problem življenje. Neprestano moramo čistiti stanovanje, se umivati, neprestano moramo vzdrževati samega sebe. Tako je treba vzdrževati in čistiti tudi duhovno področje. Seveda, to je pa težje, kot z milom in ščetko. Umetnik izven družbe ne bi nič naredil. Če še tako pravi »delam zase«, ne dela zase, dela za ljudi, pa če se tega zaveda ali ne. V renesansi so bili naprimer že zelo hudi nesporazumi med umetniki in oblastniki, pri enem, na primer Michelangelu so naročali papeži, prepričan pa sem, da je bil še kdo, ki je bil prav tak talent, pa ni dobil opore v družbi. Tako je tudi danes. Sam sem se vedno izogibal naročilom. Tale slika je pa poškodovana? Ko boste brali mojo knjigo, seveda če boste imeli čas, boste videli, kaj se je zgodilo z mojimi slikami v Banjaluki. Pri pisateljici Mari Husovi sem spravil okrog sto slik. Med borbo za Banjaluko se je skrilo prav v tisto sobo dvanajst ljudi, večinoma ženske in otroci. Podivjan Švaba je vse postrelil, to so pa sledovi tistih krogel, ki so se odbijale po stenah sobe, no na tej drugi sliki, ki je padla na tla, pa je še kri pomorjenih ljudi. Ti sledovi so tudi v duševnosti generacije, ki je preživela vojno. Dore Klemenčič-Maj pavi, da je še vrsto let sanjal, da je obkoljen, da ga preganjajo Nemci, morebiti je zato njegov znameniti »Konec vojne« edini motiv, ki ga je naslikal še enkrat. Močno se bojim, da prihajamo v novo obdobje barbarizmov. Nisem za nasilje, nisem za razkroj, kakršnega prikazujejo dela nekaterih sodobnikov. Veste, kultura ni samo umetnost. Kultura je brez meja, obsega vse življenje: tudi kultura politike, kultura politikov, sodišč. To sem že večkrat povedal, nekoč v intervjuju novinarki za radio, pa so mi te misli brisali. Umetnost pa je lahko celo zelo nekulturna. To sem omenil nekemu našemu mlajšemu politiku. Dal mi je prav. Kaj je človeku danes najbolj sovražno? NEZAUPANJE V ČLOVEKA. Nezaupanje v človeka, stremuštvo, življenje na tuj račun, največji sovražnik človeštva pa je človekova neumnost, kot je rekel Cankar. (Morebitnega bralca opozarjamo, da lahko resnično obžaluje, da ne more z nami poslušati tega magnetofonskega zapisa, kjer slikar zavzeto s prijetnim in prijaznim glasom, vajenim vseh vrst pogovorov, modruje o življenju in umetnosti. O stilih. Sam izrazito zanika, da bi sledil nekemu določenemu stilu, celo tako pravi, da stila nima, ampak se vsake slike loteva na novo. Zaveda se tudi, da mora vsaka generacija iskati svojo izvirno pot). Umetnik naj bi bil vezan z družbo tako kot umetnik in kot človek, a vendarle naj bi bilo težišče udejstvovanja na umetniškem področju. Dejstvo, da je po vojni v primerjavi s predvojnim obdobjem tako malo naslikal, Dore Klemenčič pripisuje različnimčiniteljem: aktivizem — mislil sem, da se moram žrtvovati, slikarstvo za nekaj časa pustiti, pa celo leto nisem prijel čopiča v roko, potem je tega kriv tale delovni prostor, poglejte zdaj je oblačno, tale soba je povsem mračna in ne morem slikati. Po celih šest zimskih mesecev je to temno, pa »udruži-njenost«, kot pravi pesnica Svetlana Makarovič, ki jo v razgovoru še večkrat omeni. Tako nekako je tekel razgovor 12. avgusta 1977, tiste, ki jim ta okrnjena inačica razgovora ne bo zadostovala in tiste, ki niso imeli sreče, da bi Doretu Klemenčiču-Maju osebno čestitali za visoko priznanje — NAGRADO VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA, vabimo, da si ogledajo razstavo v avli občinske skupščine. J. T. »Oče« Bert Sotlar in »gospodinja« Majda Potokar z »gadi« v »stanovanju« Konjušnice NOV SLOVENSKI FILM POSNET »TO SO GADI« »Konjušnica« v Trnovem glavni kraj dogajanja Režiser Jože Bevc, naš občan s Tržaške Sla, je po lastnem scenariju posnel celovečerni igrani barvni film »To so gadi«; Gadi so peterica fantov, ki so ostali brez matere in s katerim1 ima oče, ki ga igra Bert Sotlar, goro skrbi, saj so polni vragolij, tako da končno tudi potrpežljiva gospodinja (Majda Potokar) ne zdrži več. . S sosesko v trnovski »Konjušnici« prihajajo v spore, ki papd malih ljudeh, ki v srcu le niso hudobni, kot bi kdo sklepal po hudih besedah, nimajo hujših posledic. Bevc, ki je za številne filme prejel vrsto nagrad na domačih in tujih festivalih, je ža svoj film izbral vrsto znanih igralcev — poleg omenjenih s® Radka Poliča, Borisa Cavazzo, Dareta Valiča, Milo Kačičevo, Maksa Bajca — da jih naštejemo samo nekaj (v filmu je 64 vlog), v pomembnih vlogah pa nastopa tudi nekaj mladin novincev — Andrej Prevc, Bogdan Sajovic in Tatjana Pugelj. ^ fotografiji Ivana Marinčka bomo videli film jeseni. F. S. Jože Bevc s »šoferjem« Borisom Cavazzo KUD BARJE Obnavljajo Saše Vuge »Stezo do polnoči« STOP Z igro bodo še gostovali STOP Pišejo poročilo o dejavnosti društva STOP Sestavljajo program za novo sezono STOP KUD SVOBODA BRDO Republiškega gledališkega seminarja v Piranu sta se udeležila Cvetka Bufolin in Tone Ažman STOP Društvo je tako pridobilo dva strokovno usposobljena sodelavca STOP V novi sezoni bo delo steklo STOP Poročilo STOP lVr| val na reviji pevskih zborov niki v okviru proslave aktiv’ ^01 in borcev NOB Notranjske KUD IG je|0v' Moški pevski zbor Ig b<’ s‘yrt,iiJ na reviji pevskih zborov na STOP KUD BREZOVICA Knjižnica obdržala tretje častno mesto STOP Kaj dela pevski zbor? STOP PD HORJUL Po republiškem odlikovanju »Zlati maski« bodo Horjulci pred odhodom v Maribor na Borštnikovo srečanje ponovili Javorškove »Manevre« za domače občinstvo STOP Dramatik Peter Božič je za horjulsko skupino napisal svojo novo dramo STOP Ženski pevski zbor bo sodelo- KLD LAVRICA x r,,0 Pripravljajo celovečem STOP ^ KUD ROB NA DOLENJ^gd^ V kratkem bo prentie ‘^ve1 kapice« v režiji Romana STOP TOV kud Škofljica . Knjižnica je po zas jTgnil*" : Gratove spet zaslužno on mesto STOP PLAVANJE TEČAJ TUDI V SOBOTO Letošnja črna kopalna sezona se bliža koncu. Zakaj črna? Žalostne statistike kažejo, da se je letošnje poletje utopilo izjemno veliko šte-Vll° kopalcev. Nesreče v vodi in ob njej so vedno bile in preprečiti jih Popolnoma ne moremo. Toda vsak se lahko vsaj preventivno zavaruje pred morebitno nesrečo. ' Preiskave kažejo, da so se utopitve zgodile zaradi neznanja plava-n)&, precenjevanja lastnih zmogljivosti in zaradi vinjenosti. Vse tri glavne vzroke nesreč pa lahko z zdravim razmišljanjem preprečimo. Kot se lahko odrečemo pretiranemu uživanju alkohola pred vožnjo z avtomobilom in ne precenjujemo svojih zmogljivosti ob delu, tako smo lahko zmerni tudi pri kopanju in plavanju, tako v bazenu kot v odprtih vodah. Tudi plavalna nepismenost ne sme biti vzrok za nesreče, saj skoraj v vsakem večjem kraju v Sloveniji deluje občasna ali celo redna plavalna šola za otroke in za odrasle. V naši občini pod okriljem Plavalnega kluba Ljubljana že vrsto let redno deluje plavalna sola za odrasle in za otroke ter Nadino. Že tradicija zahteva, da se ob koncu pouka odpro vrata kopališča Kolezija in pričnejo se Plavalni tečaji. Tudi letošnje leto ot bilo nič drugače. V dveh teča-J'h za otroke se je v dopoldanskih Urah zbralo na kopališču 257 0,rok. Razdeljeni so bili v vrste 8'ede na starost in glede na nji-?ov° plavalno predznanje, "saka skupina, ki je štela pri- bližno 14 otrok, je pod vodstvom vaditeljev hitro spoznavala osnovne elemente gibanja v vodi. Letošnje leto so vpisovali tudi predšolskeotroke, ki pa niso dosegli tako vidnih uspehov kot njihovi starejši vrstniki. Tečajniki se ob koncu pomerijo tudi na pravem tekmovanju, kjer najboljši prejmejo skromna priznanja za voljo in vložen trud. Vodji obeh tečajev M. Potočnik in M. Švegelj sta bila z razme- rami na kopališču in pri delu z otroki zelo zadovoljna. Ponagajalo pa jim je vreme, ki je večkrat onemogočilo redno vadbo v vodi. Tako so bili prisiljeni imeti tečaj tudi v soboto, čeprav tega ni bilo v programu. Prvi tečaj pa je bilo kljub slabši udeležbi potrebno podaljšati za dva dni. Tako se je večina tečajnikov v dvajsetih dneh naučila plavati. Tudi odrasli so v dveh tečajih imeli možnost odpraviti plavalno nepismenost. Pod vodstvom J. Cimpermana in dveh pomočnikov so se odrasli v večernih urah, tako kot mladina dopoldan, učili plavalnih veščin. Prenekateri so že pred koncem tečaja z veseljem v očeh odhajali s kopališča proti domu, saj so postali plavalci. Več kot dve tretjini tečajnikov od 81 vpisanih neplavalcev je ob koncu uspešno prestalo zaključni test plavanja. Vsekakor so športni delavci PK Ljubljane, poleg uspehov z KOLEDAR TRIM AKCIJ V LJUBLJANI ZA JESEN 1977 mladimi tekmovalci, dosegli zavidljive uspehe tudi pri odpravljanju plavalne nepismenosti. S tem večletnim delom preko poletja na kopališču Kolezija in z rednim delom na pokritih kopališčih v Ljubljani so mnogo pripomogli pri preprečevanju še vedno prepogostih nesreč v vodi. L TRIM tek rIXEDNO MLADI tečemo četrtek, 15. sept. 1977. jjPPerjev test na stadionu ■k k®-Ljubljana, Vič-Mercator. crebanje 10 + 10 TRIM majic. 2. TRIM KOLO »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO« Kodeljevo. Nedelja 2. oktober 1977 od 8.30 do 12. ure. Žrebanje 10 TRIM majic ter športno kolo ROG. »pot,rI ho,a PlMrTNOGE, KRE->ober , CE « Nedelja 16. ok-Cn 1977 od 8. do 12. ure Utaj: "a 8°ra. Žrebanje K)TRIM ),c ter nahrbtnik. himček JlTi vfsSF- 4. TRIM PLAVANJE »ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PRAVO.« 5. november, od 9. do 12. ure ali od 16. do 20. ure. Kopališče Štern in Tivoli. Žrebanje 10+10 TRIM majic. Vstopnina 5 + 10 din. ŠPORTNE NOVICE IZ PARTIZANA VELIKE LAŠČE NOGOMET Na nogometnem turnirju, ki ga je organiziral domači Partizan so sodelovale Štiri ekipe: Karlo-vica, Retje, Velike Lašče in Turjak. Rezultati: Velike Lašče : Turjak 9:7, Karlovica : Retje 3:1, Turjak : Retje 3:0, Karlovica : Velike Lašče 5:3. Najboljši strelec turnirja je bil Dolšina s petimi goli, najboljši vratar pa iz domače ekipe Peter Žagar. BALINANJE Ob priliki otvoritve novega igrišča za balinanje v Dvorski vasi je bil turnir v balinanju. Nastopilo je osem ekip iz Velikih Lašč, Turjaka, Male Slevice, Retij in Dvorske vasi. Zmagala je ekipa iz Male Slevice pred Velikimi Laščami in Dvorsko vasjo. - . METOD ŽUŽEK S ČOLNOM SKOZI LJUBLJANO Mnogo naših občanov redno hodi v službo, v šolo in po vsakdanjih opravkih po bregovih zelene Ljubljanice. Navajeni so te reke, njenih strmih betonskih bregov in hiš stare Ljubljane, ki stisnjene stojijo na bregu. Starejši v mislih kdaj pa kdaj osvežijo spomin na kopanje na Špici, na veslanje po reki in na premnoge mirne kotičke na njenih bregovih. Kljub temu, da se svet vrti naprej in to vedno hitreje in hitreje, se ti časi vračajo. Vrnila se bodo leta, ko je bila Ljubljanica, posebno pa še okolica Špice, zbirališče športnikov in rekreativcev. Ponovno lahko po mili volji veslamo tako s kajakom in kanujem, kot tudi z velikim rumeno obarvanim čolnom, ki sprejme na varno vožnjo tudi pet oseb. V načrtu je tudi izgradnja športno rekreacijskih površin, kjer si bodo naši občani in vsi Ljubljančani s športom zapolnili urice oddiha. Z večjo skrbjo za naše okolje in z novimi čistilnimi napravami so reki, ki teče skozi naše mesto, ponovno vrnili tisto zeleno lepoto vode, ki že sedaj mnoge premami, da se kopajo v nje j. Pobudo za razvijanje športno rekreacijskega centra ob njenih bregovih pa so dali delavci ZTKO občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki so storili že prve korake. Občanom so v Rekreacijskem centru Ljubljana, Čolnarska 20 na razpolago veliki Elanovi plastični čolni za 4 do 5 oseb. Sposojevalnina znaša 20 din. Na drugi strani reke, kjer ima svoje prostore Kajak kanu klub^ pa si lahko sposodite enosedežne kajake in kanuje. Na razpolago je 6 čolnov, katerih najem stane 10 din na uro. Z otvoritvijo dveh čolnarn smo popestrili izbiro rekreacije, saj nudi veslanje proti toku obilo možnosti za krepitev in vzdrževanje telesne kondicije. Poleg čolnov, ki so namenjeni iz-posojanju. pa delavci ZTKO viške občine pričakujejo tudi večje število čolnov, ki so v zasebni lasti in preko jeseni in pomladi počivajo v garažah in kleteh. Vsekakor pa jih je treba pri njihovih naporih podpreti in jim z lastnimi močmi pomagati za oživitev Ljubljanice. TRIM OBVESTILA RAZPIS ŠPORTNO-REKREATIV- NEGA TEKMOVANJA V TENISU TVD Partizan Vič razpisuje športno rekreativno tekmovanje v tenisu. Pravico udeležbe imajo vsi občani občine Ljubljana Vič-Rudnik, člani OOS v občini in člani OTKO. Tekmovanje, ki bo po turnirskem izločilnem sistemu na osem dobljenih gemov, se bo začelo v petek, 23. septembra 1977 ob 15. uri ter nadaljevalo v soboto in nedeljo ob 8. uri na igrišču TVD Partizan Vič, Tržaška 76. Prijavljeni FOTO VEST IZ DVORSKE VASI Enaki in podobni prizori so v Dvorski vasi vsakdanjost. Novo balinišče v Dvorski vasi postaja pomemben športnorekreacijski objekt za starejše in mlajše občane. bodo razdeljeni v dve starostni skupini in sicer do 45 let in starejši, ženske pa se bodo pomerile v eni skupini. Ob zaključku tekmovanja prejmejo najboljši trije priznanja. Žrebanje parov za prvo kolo bo v petek, 16. 9. 1977 v klubskih prostorih. Zato je treba pismene prijave, ki vsebuje ime in priimek, letnico rojstva in stanovanje oziroma delovno organizacijo poslati na naslov TVD Partizan Vič, Tržaška 76, najkasneje do 15. septembra 1977. Stroške tekmovanja nosi organizator, prijavnina pa znaša 30 din, ki se plača v pisarni društva vsak dan od 8. do 12. ure, v ponedeljek in četrtek pa tudi od 17. do 18. ure. Vabljeni! RAZPIS ŠPORTNO-REKREACIJ- SKEGA TEKMOVANJA V NAMIZNEM TENISU ZTKO občine Ljubljana Vič-Rudnik razpisuje rekreativno tekmovanje v namiznem tenisu. Nov tekmovalni sistem v letu 1977 velja tudi za to športno panogo. Zaradi redne rekreativne vadbe skupin, ki vadijo v tej športni panogi, bodo lahko tekmovali v občinskem merilu. Pravico udeležbe imajo športniki starejši od 16 let, ki ne vadijo v selekcijah. Tekmovanje se bo začelo 3. oktobra 1977 v obstoječih telovadnicah v naši šoli. Tekmovalo se bo po liga sistemu, enkrat tedensko v popoldanskem ali večernem času. Igra se po pravilih NTZ Slovenije. Ekipa šteje tri igralce oziroma igralke. Prvouvrščena ekipa v moški in ženski konkurenci prejme pokal, naslednji dve pa priznanja. Pismene prijave sprejemajo do četrtka, 15. septembra 1977 na naslov: ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14. Prijavnina za ekipo znaša 30 din. Vse morebitne informacije dobite po telefonu številka 23-381 (90). Vabljeni! športne drobtinice ..— Ob zadnji letošnji plavalni prireditvi v Ljubljani se je na državnem prvenstvu za starejše pionirje in pionirke, ki je bilo sredi avgusta na kopališču Kolezija, zbralo kar 188 športnikov iz 25 klubov iz cele države. Domači plavalci so v hudi konkurenci dosegli nekaj vidnih rezultatov, ekipno pa so zasedli četrto mesto. Čestitamo! Prvo soboto in nedeljo v septembru so se v športni dvorani na Kodeljevem na mednarodnem košarkarskem turnirju pomerili tudi igralci KK Trnovo. Z ne ravno briljantno igro so ob enem porazu in eni zmagi zasedli tretje mesto. Turnir je pokazal mnoge napake v igri, ki bi jih bilo treba do začetka ligaških tekmovanj odpraviti. Boljši vtis je zapustil Jurij Šager, ki je na tekmah dosegel 50 košev. Čeprav star šele 12 let, je plavalec PK Ljubljana Andrej Drnač zopet dosegel nov republiški rekord na 200 metrov mešano za svojo kategorijo. Na drugem mednarodnem prvenstvu Ljubljane je ob odlični organizaciji s tem rezultatom zasedel tudi prvo mesto. Perspektiven plavalec. V poletnih mesecih, ko so sc zaključila ligaška tekmovanja, smo bili na kopališču Kolezija pogosto priče kvalitetnim igrani tako v košarki kot v malem nogometu. Športniki iz Ljubljane so se kot po dogovora ob lepem vremenu zbrali na kopališču in za zabavo pomerili svoje sile. Tudi v času počitnic ne gre brez športa. \_______________________________y NAŠA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VlC-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI ODBOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-TRIČ, JANJA DOMITROVIČ (glavna in odgovorna urednica), ing. ALOJZ HABJAN -JANEZ JAGODIC, STANE FLORJANČIČ, IVO ZALAR — Tehnični urednik IVAN ŽITKO — UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE — LJUBLJANA, TRG MDB 7 — TELEFON 23-381, int. 26 ali 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Tiskarna Ljudska pravica — Ljubljana — GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO — GLASILO NAŠA KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBROVA PRI LJUBLJANI PRIJETEN IZLET Društvo upokojencev Dor brova pri Ljubljani, ki obsega področje krajevnih skupnosti Dobrova, Horjul in Polhov Gradec, ima 300 članov. Teren je zelo obsežen in samo po zaslugi aktivnosti članov odbora društvo dobro deluje. Predvsem imajo člani odbora težko delo na področju Horjula in Polhovega Gradca. vega prihoda na čelo partije in 40-letnico 'ustanovitve KP Slovenije. Udeležba na tej konfe- V mesecu maju letos smo imeli letno konferenco in obenem praznovali 25-letnico Društva upokojencev Dobrova. Na tej slovesnosti smo šestim članom, ki so v društvu že 25 let, podelili priložnostne diplome. Konferenca je bila povezana tudi s praznovanjem 85. rojstnega dne maršala Tita, 40-letnico njego- POJASNILO V peti številki našega glasila (16. maj 1977) nam je v članku Leto slavnih obletnic na Karlovici malo zagodel tiskarski škrat. Pravilno se bi moralo glasiti: zapeli narodne pesmi pod vodstvom Ivane Jaklič-Anice in ne tako, kot je bilo pomotoma objavljeno. UREDNIŠTVO renči je bila zelo dobra, člani pa zadovoljni z izvedbo. V začetku julija smo organizirali izlet na Pohorje, ki se ga je udeležilo 100 članov. S Pohorja smo se vrnili v Maribor, kjer so nam pripravili kosilo v okrepčevalnici DU, kjer smo bili lepo postreženi. Upravniku in ostalemu osebju se ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo za prijaznost. Po kosilu smo si ogledali mesto in nadaljevali pot v Velenje, kjer smo si ogledali nedavno odkrit spomenik predsednika Tita. Vsi udeleženci izleta so bili zelo zadovoljni in več Članov je izrazilo željo, da bi po možnosti še v letošnjem letu organizirali podoben izlet. V. F. ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNlK V DRUGI POLOVICI MESECA OKTOBRA Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Javna higiena, bo v bru in oktobru organiziralo jesensko akcijo odvoza odpadneg* nega materiala po krajevnih skupnostih. RAZPORED ODVOZA ZA OBČINO LJUBLJANA VIČ-11^ NIK JE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NASLEDNJI: ^ KS KRIM-RUDNIK, LAVRICA 17. OKTOBER ^ KS ROŽNA DOLINA KS VIČ KS KOZARJE KS BRDO, VRHOVCI KS MALČI BELIČ, KOLEZIJA KS MILAN ČESNIK KS TRNOVO OBČANI MORAJO PRIPRAVITI VES KOSOVNI MATERIAL DO 6. URE ZJUTRAJ 18. OKTOBER V 19. OKTOBEj* 20. OKTOBEB ^ 21. OKTOBER 22. OKTOBEB 24. OKTOBER ^ 25. OKTOBEB *—