Poštnina plačan« v gotovini
Marmonta
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 50
Maribor, torek 3. marca 1931
»JUTRA«
izhaia razun nedelje n praznikov vaak dan ob16.uri Račun pn poštnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.409 t/elja mesečno nreieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dem pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13
Oglasi po tarifu
Oglaee sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
V živo zadela
ie fašiste v Italiji poslanica zagrebške ga nadškofa in hrvatskega metropolita dr. Ante Bauerja, v kateri je opisan težavni položaj Slovencev in Hrvatov, ki so, na podlagi mednarodnih pogodb ostali pod Italijo. To je razvidno iz fašističnega tiska, ki registrira poslanico, jo imenuje »drzno izzivanje« in pavšalno taji v poslanici navedena konkretna dejstva.
Rimska »Tribuna« se zgraža nad tem, da je nadškof dr. Bauer z ozirom na preganjanja slovenske in hr-vatske duhovščine ter slovenskega in hrvatskega učiteljstva v Julijski Krajini in z ozirom na to, da je fašizem onemogočil uporabo materinskega jezika v šoli in cerkvi, odredil za 19. t. m. molitve za preganjane brate po vseh katoliških cerkvah Jugoslavije. List opozarja, da je papež lansko leto baš za ta dan odredil molitve po celem svetu za preganjane kristjane v Rusiji, in smatra za žalitev, da katoliško ljudstvo v Jugoslaviji istega dne moli za svoje preganjane brate v Italiji. »Tribuna« ne more razumeti, kako se fašistična Italija stavlja v isto vrsto s sovjetsko Rusijo, dasi so med obema državama prijateljski odnošaii.
»Giornale d’ Italia« je mnenja, da tej Poslanici nadškofa dr. Bauerja ni primere v zgodovini. Smatra jo za grobo žalitev katoliške cerkve, ki se vpleta v nevarno agitacijo, katero vodijo po blaznih programih politični pustolovci, agitacijo, ki vodi do zločinskih atentatov. List smatra, da poslanica izkrivlja najelementarnejše resnice z namenom, da umetno ustvari v masah duševno razpoloženje za gotove akcije vzdolž italijanske meje, s či-mur se ustvarja v Evropi akutni center duhovnih in političnih nemirov. Poslanico zagrebškega nadškofa morajo vrhovne cerkvene oblasti in vsi oni, ki so odgovorni za mir v Evropi, smatrati za akt premišljene in brezumne provokacije.
Tudi vsi ostali fašistični listi smatra io poslanico za nečuveno izzivanje. Vendar pa niti eden izmed njih ne poskuša pobijati v poslanici navedenih cmjenjc, ampak ponavljajo svoje sta-re.' !n zahtevajo, da se vsi v Julijski Krajini še preostali slovenski in hr-vatski svečeniki zamenjajo z italijanskimi. Pri tem tržaški »Popolo di J rieste« še posebej naglaša. kako so zdaj v vseh samostanih Italije že sami italijanski patri, v čemur je prišla do izraza prirodna pravica Italije, ker
Y	mejah Italije ni prostora za tuje pa-lre-,.rdko bi trebalo napraviti tudi s škofi in duhovniki, ki niso Italijani. List Postavlja trditev, da je nedavni napad na kapucinski samostan v Ajdovščini bil izvršen od »panslovanske« organizacije in na pobudo slovenskih duhovnikov. Dokaza za to trditev Hst ne doprinaša, pač pa povdar-j.a’,da je skrajni čas, da se iz cerkva Julijske Krajine za vedno odstranijo
Konsolidacija miru
BRODOVNA POGODBA MED ANGLIJO, FRANCIJO IN ITALIJO NAJBOLJŠE JAMSTVO ZA OHRANITEV MIRU NA SVETU.
LONDON, 3. marca. Zunanji minister Henderson in prvi lord admi-ralitete Alexander sta prispela s svojim spremstvom v Pariz in Rim zopet v London. V razgovoru z zastopniki tiska je izjavil Henderson, da je z izidom svojih konferenc v Rimu in Parizu zelo zadovoljen. Doseženi bro-dovni sporazum bo znatno ojačil že itak prijateljske odnošaje med Anglijo, Francijo in Italijo.
Ko je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, Dalton, v snodnji zbornici sporočil podpis brodovnega sporazuma s Francijo in Italijo, so se vsi poslanci dvignili in pozdravili to obvestilo z velikim navdušenjem.
RIM, 3. marca. Po vesteh iz Pariza je izzval podpis brodovnega spora-
zuma po vsem svetu največje zadovoljstvo. Časopisje soglasno pozdravlja doseženi sporazum in vidi v njem najboljše iamstvo za ohranitev miru.
Italijanski zunanji minister Grandi je poslal Hendersonu prisrčno brzojavko, v kateri izraža prepričanje svoje vlade, da je med Italijo. Anglijo in Francijo sklenjeni brodovni sporazum največje važnosti za konsohdaci ■ jo miru na svetu. Dbenein zagotavlja Grandi, da je italijanska vlada vedno pripravljena, z vsemi razpoložljivimi sredstvi sodelovati pri mirovnem delu.
Brzojavko podobne vsebine je poslal Grandi tudi francoskemu zunanjemu ministru Briandu.
Veliki viharji na Jadranu
V VIŠKO PRISTANIŠČE SE JE ZATEKLO PRED SILNIM VIHARJEM TUDI VEČ ITALIJANSKIH BOJNIH LADU.
SPLIT, 3. marca. Ob dalmatinski obali divjajo težki viharji, ki so ladijski promet skoro popolnoma onemogočili. Večina ladij ne more iz pristanišč, ker so na odprtem morju tako silni valovi, da je vsak boj proti njim nemogoč. Pristaniške naprave v Spli tu ogrožajo velikanski valovi. V pri-
stanišče na Visu se je zateklo tudi več italijanskih bojnih ladij, ki so bile v nevarnosti, da j5h vihar poškoduje. Jugoslovenske oblasti so vsem skočile na pomoč. Ko je čez nekaj ur vihar nekoliko popustil na srditosti, so italijanske bojne ladje odplule zopet na odprto morje.
Elektrifikacija Uojuodine
BEOGRAD, 3. marca. »Vreme« poroča, da se mude v Beogradu zastopniki velike ameriške finančne skupine, International Public Service Corporation, ki nameravajo izvršiti elektrifikacijo Vojvodine. Dražba je že kupila elektrarno v Novem Sadu. Sedaj se vrše še pogajanja za nakup raznih drugih elektrarn v Vojvodini, da bi bila na ta način omogočena enotna elektrifikacija vsega ozemlja.
vencijo komandant mornarice, ki je Cerru prigovarjal, naj s prostovoljnim odstopom prepreči splošno državljansko vojno. Vpostavljena je začasna vlada, triumvirat, ki ga tvorijo predsednik najvišjega sodišča, poveljnik vojske in poveljnik mornarice. V deželi vlada mir.
Predlog za povišanje uolilne prauice u Nemčiji
BERLIN, 3. marca. Nemška ljudska stranka je izročila državnemu zboru pred log, po katerem naj se volilna pravica za državnozborske in deželnozborske vo litve poviša od 20 na najmanj 25 let. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo predlog gotovo z veliko večino glasov odklonjen.
miren razvoj revolucije v Peruju
LIMA, 3. marca. Revolucija v republiki Peru je prešla v mirne vode. Predsednik Cerro je sklical veliko zborovanje vseh strank in slojev in je lodal izjavo, da odstopi obenem š ce-o vlado. K temu srečnemu preokretu je največ pripomogel s svojo inter-
Sedež mednarodne agrarne banke
PARIZ, 3. marca. Iz poučenih krogov javljajo, da se priprave za organizacijo mednarodnega agrarnega kreditnega zavoda bližajo s polno paro h koncu. Statut banke je že izdelan. Javlja se tudi, da sedež banke najbrže ne bo v Baselu. ampak v Cu-rihu ali Amsterdamu. Banka bo pri-čela^poslovati. čim jo bo odobril Svet Društva narodov.
400 ameriških turistov na naši rivijeri
DUBROVNIK, 3. marca. V nedeljo se je pripeljalo iz Benetk v Dubrovnik na velikem luksuznem parniku »Express of Frače« 400 ameriških turistov. Razgledali so si takoj mesto in okolico in so bili izredno navdušeni nad naravnimi in zgodovinskimi krasotami pokrajine. Obžalovali so, da
slovenski duhovniki, iz cerkvene hierarhije pa slovenski svečeniki, ki ji stoje na čelu.
Takšno pisanje fašističnega tiska je samo Jasen dokaz, da fašistični režim
v Julijski Krajini res tako postopa, ka- j Italiji.
kor je povedal nadškof dr. Bauer v svoji poslanici, in isti tisk bije samega sebe po zobeh če trdi, da so v poslanici »izkrivljene najelementarnejše resnice« o položaju našega naroda v
jim je bil odrejen prekratek čas bivanja v Dubrovniku, v Benetkah pa so ga imeli še preveč. Nadaljevali so včeraj pot preko Kotora v Atene.
Pogreb generala Srazianija
VERONA, 3. marca. Danes se je vršil svečan pogreb generala Grazia-nija, ki je padel med vožnjo iz vlaka in se pri tem ubil. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo tudi češkoslovaško vojaško odposlanstvo, ker je bil pokojni general med vojno komandant češkoslovaških legijonarjev na italijanski fronti. Imenom predsednika Masaryka se je polkovnik Masny s toplimi besedami poslovil od pokojnika in položil na njegovo krsto krasen venec.
4 milijone Kitajcev umrlo gladu
PARIZ, 3. marca. »Agence Indopa-cifique« objavlja iz Šanghaja, da je to zimo v provinci Kuangsi doslej umrlo 4 milijone ljudi gladu in da umira še sedaj dnevno 1000 ljudi.
Smrtna nezgoda.
Kakor smo že poročali, se je v nedeljo popoldne zrušil na 45-letnega uslužbenca okrajnega cestnega odbora Ferdinanda Duha sklad težkih desk in je dobil Duh pri tem težke notranje poškodbe. Kljub takojšnji zdravniški pomoči, je nesrečnež včeraj popoldne podlegel poškodbam. Po kojnik, ki je bil zek> vesten delavec, zapušča v največji revščini vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. —
Nezgoda vsled poledice.
Včeraj popoldne je padla v Smetanovi ulici 46-letna prodajalka z južnim sadjem Verona Kudiš na poledenelem pločniku tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Ponesrečenko so z reševalnim oddelkom odpremili v splošno bolnico.
Sodišču oddana
sta bila včeraj 321etni brezposelni delavec Franc Pešl in 30-letni krojaški pomočnik Bogomir Majer, ki sta tekom februarja deloma izvršila deloma poskušala 8 vlomov v Mariboru. Tri vlome sta priznala in sicer izvršen vlom v trafiko v Strossmajerjevi ulici ter poskušana vloma v trafiko v Marijini ulici in Liud-sko tiskarno. Dva vloma (v trafiko Denel na Betnavski cesti in v gostilno Čolnik v Tvorniški ulici) pa tajita, vendar sta jima po pričah dokazana. Sodišču je bil oddan tudi brezposelni Matija Z., ki je te dni v neki gostilni na Frankopanov! cesti prodajal ukraden reztlnlk.
90.000 vseučUlšklh slušateljev
štejejo univerze, v češkoslovaški republiki. 5400 od njih je v raznih dijaških domih, katerih je za vseučiliščnike v republiki 23, in sicer 2 jugoslovanska, 2 nemška, 2 židovska, 17 pa za Čehoslo-vake. Največji je Masarykov dijaški dom v Pragi, v katerem je 890 akademikov.
Elektrifikacija Čakovca.
Z deli za elektrifikacijo Čakovca se je pričelo in te dni je bilo končano postavljanje drogov do Čakovca. Sedaj je delegat Elektrarne Fala pričel z merjenji notranje mreže, ter se bo že te dni pričelo tudi z montiranjem vodov.
MnrtborsM VEČERNI*. JtifrU
V M A r t b' 5 t n, 'ene 3. ITI. 1931
M—■ ll II' ~	*	—T
t &
’	^	• .	J-Vv :; V
It	* f	fi-
lidave
^ PCSAMfZNSH ULICAH. P \m rtVNA NAČELA.
ZA NE-
Mariborski in dneoni drobiš
,,	.	;	:	!!!J:	«0-	j
. vJraRb#, !,i. i_ns' . i .Vlarihbr ; v k ;. :un ...sa Prva a-,: a. k .10 ■ no uobili !’o pala- j . o:: .11 c!civensKe in Gcspt. ;>e ‘ulice, j !; o ho miireslr. podrte Tegetthp.fiove | rojstne l>i;'e postavila Banovinska hra-niir.ica Stavba bo v Slovenski iilici tri-iinčsfro*jfra, v Gosposki ulici pa bo imela pokrit pločnik (trotoar). kar bo /a Maribor novost. Razen tega bo mestni stavbenik k- Ubald Nassimbeni zgradil tri trinadstropne stanovanjske hiše, za prostor pa še ne vemo. Vprašanje gradnje kolodvorske pošte je zopet nerazrešeno. Po najnove.iših vesteh, o bo gradilo poštno ministrstvo samo. brez sodelovanja občine, a kedaj, vest ne pove. Prav tako še ni rešeno vprašanje zazida južne fronte novega dela Glavnega trga. Gg. Berg in Žiahtič še sedaj nimata dovoljenja za postavitev dveh trinadstropnih poslovnih in stanovanjskih hiš, ker se mestna občina še vedno ni, odločila, kako bi uredila promet ria Glavnem trgu. G. Scherbaum bo preufedi! svoja mlinska poslopja v Kopališki ulici v stanovanja, drugih večjih projektov pa zaenkrat še ni.
Kakor vedno, se tedaj tudi letos v sredini mesta ne bo veliko gradilo, čeprav imamo skoraj povsod na razpolago dovolj prostora za lepe, velike in moderne siavbe, ki bi lahko služile tudi. za trgovske in druge lokale in ne samo za stanovanja. Prav £ato je pa velike važnosti, kje bo g. Nassimbeni gradil svoje tri hiše. Mnenja smo namreč, da bi mestna občina morala pristati na večje olajšave in ugoditi pred vsem tedaj, če bi se te stavbe postavile v mestrri srčdini in ne na periferiji, kjer naj*^bi' se prostor rezerviral za vile, odnosno manjše stanovanjske objekte. Na vsak način bi pa bilo nujno potrebno, da bi' se že enkrat definitivno določil načrt sra zazidavo in prezidavo Maribora, tako, da bi se potem absolutno ne dalo doseči nobenih kompromisov več.
NI pa važen samo gradbeni načrt, ki določa smer in širino ulic, temveč je vsaj enako važno tudi to, da se določi,
Kakšne stavbe se v posameznih ulicah sme.o graditi. Zaradi arhitektonske zaokroženosti bi se moralo prepovedati gra diti poleg hiš s strmimi strehami take z ravnimi, prav tako pa tudi zraven trinadstropnih ali celo štirinadstropnih hiše s samo enim ali dvema nadstropjema.
V	tem oziru naj bi služil za vzgled Beograd, kjer je mestni gradbeni urad v zvezi z ministrstvom za gradnje natanko določil nadstropja stavb po poedinih ulicah.
Po našem mnenju bi se n. pr. na Aleksandrovi cesti, v Slovenski in Gosposki ulici, na Grajskem, Jugoslovanskem in Glavnem trgu, na Trgu kralja Petra in Svobode, v Kopališki, Frančiškanski, Sodni, Cvetlični ulici ter v prečnih ulicah ne smele graditi hiše z manj kakor vsaj tremi nadstropji. Za Koroško cesto in prečne ulice, za nekatere ulice severno od Aleksandrove ceste, za Meljsko cesto, Mlinsko ulico itd., bi smele biti dovol ene kvečjemu najmanj dvonadstrop ne, enonadstropne le v delu določenem za vile, pritlične pa na skrajni periferiji. Mimo tega bi se moralo ugotoviti, kje smejo biti hiše, ki v pritličju nimajo poslovnih prostorov, kajti mešanica ubija estetično harmonijo. Nič manj pa tudi ni važno vprašanje zidave novih industrijskih obratov. Ako hočemo Mariboru ohraniti sloves zdravega mesta, potem se mora vsa industrija koncentrirati samo na vzhodni periferiji, v Melju, na Pobrežju in Teznu. Sredina mesta, Koroško predmestje in Studenci niso za industrijo.
Vse to so problemi, katere je nujno treba rešiti, ako hočemo kdaj izboljšati sedanje skoraj že neznosno stanje, ki ovira ves razvoj prometa in daje mestu izgled razbitosti in neestetičnega videza. Grešilo se je doslej zadosti, pred vojno in še prav posebno po vojni, ko smo dobili nešteto gradbenih nestvorov, katerih še stoletja ne bo mogoče popra viti, nekatere po sploh ne nikdar več. Tu ne smejo priti v poštev posamezni slučaji in privatni interesi, tu mora ve Ijati nespremenljivo načelo!
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 3. marca ob 20. uri »Bela garda«.
Gostovanje Hudožestvenlkov. Izven. Sreda, 4. marca ob 20. uri »Rusija na razpotju«. Gostovanje Hudožestvenl-kov. Izven.
Četrtek, 5. marca ob 20. uri »Čardaška kneginja« ab. B. Kuponi.
Ifudožestveniki bodo gostovali v mariborskem glodallšču še v torek 3. in
•redo, 4. t. m. v torek bodo vprizorili velezanimivo delo sovjetsko-ruskega pi-atelja Bulgakova »Bela garda«, ki je v Zagrebu in v Ljubljani celo še bolj uspela. kakor itak že priznani »Revizor«. Snov tej drami je zadeta iz vzdušja, ki je vladalo v Ukrajini leta 1918. Ob umiku Skoropadskega, Nemcev ter ob nastopu boljševlkov. Vsekakor obeta tudi drugi večer zelo velik umetniški užitek. V sredo, 4. t. m. bodo vprizorili Hudože-stvenikl tragedijo pisatelja Vladimirja Volkenstama »Rusija na razpotju«. Dejanje se godi na Ruskem na časa knež-ilh bojev. Režira g. Pavlov.
Prui uečer Hudožeetuenifeou
Beograjska skupina Hudožestvenikov pod vodstvom g. Pavlova so naši stari ijub! znancL Sinoči so nastopili po daljšem odmoru zopet v našem gledališču in so zopet pokazali svoje velike sposobnosti, da^i seveda že niso več to, kar je pomenil Moskovski Hudožestveni Teater nekoč, v dneh svoje velike slave. Izmed nekdanjih svetovnoznanih imen srečamo danes kot močne igralce še gosp. Pavlova, gospo Orečevo in še morda Tokar-sko In Levičko, dočim so ostali zvečine že aove moči, (ki ne dosezajo več svojih
vzorov iz nekdanje enotne skupine. Najmočnejši med njimi je še vsekakor g. Alekin, ki je sinoči v Gogoljevem »Revizorju« ustvaril "sijajni tip Hlestakova, z1 virtuozno, lahko in prijetno-simpatično stilizirano igro. Visoko nad vsemi stojita s svojo naravnost sugestivno učinkujočo igro g. Pavlov in ga. Grečeva. Pavlov je podal v ulogi mestnega poglavarja izredno mojstrsko delo, ga Grečeva pa je vlila polno in sveže življenje v lik njegove žene. O ostalih ulogah podrobno govoriti nima smisla, po vda riti pa je treba zlasti še živahno in učinkovito, skoraj še vedno nedosežno realistiko in pestro barvnost, ki se preliva iz prizora v prizor in te objame tako, da ne čutiš več. da si v teatru, ampak se ti zazdi, da si sredi živega vsakdanjega življenja. Le maske in uniforme te od časa do časa iztrgajo iz te iluzije. Sijajna je bila skupinska igra zlasti ob čitanju pisma in pa, ko orožnik javi prihod pravega revizorja. Skratka: videli in poslušali smo silno in globotko slovansko umetnost.
Občinstvo, ki sicer sinoči ni docela napolnilo gledališča, je pokazalo globoko razumevanje za izredni umetniški užitek, Po vsakem dejanju je priklicalo umetnike pred zastor, koncem predstave pa je opsulo oder s cvetjem in burnega aplavza skoro ni hotelo biti konec. Upamo, da bo današnja predstava tudi v obisku pokazala polno razumevanje naše publike
V.	S
Mariborsko žensko druStvo
naznanja, da so došle knjige redne izda je »Belo-modre knjižnice«. Dobe se drnštveni sobi v dekliški meščanski šoli, Cankarjeva ulica, v sredo, dne 4. t. m. o( 9—12. in od 15.—17. ure. Obenem dobijo knjige lanske izdaje oni naročniki, ki jih doslej še niso dvignflir
Aerodrom v Mariboru.
Kakor doznavamo z merodajne strani, e vojaška oblast določila za zgraditev aerodroma v Mariboru komisijo, ki naj lavi predloge radi načrtov in pregleda v poštev prihajajočega prostora. V interesu raz vitka našega lepega mesta moramo zanimanje vojaške oblasti za Maribor kar najtopleje pozdraviti ter že-imo obenem našemu marljivemu Aeroklubu, ki se je že mnogo potrudil za pridobitev aerodroma, da končno doseže svoj cilj. Samoobsebi je razumljivo, da io z graditvijo vojaške letalske postaje tudi civilna avijatika v Mariboru mnogo pridobila.
Pregled vojnih obveznikov 1881-1905. Mestno načelstvo v Mariboru razglaša da bo naborna komisija tudi ob priliki etošnjega glavnega nabora pregledala vojne obveznike starejših letnikov, ki se čutijo za vojaško službo nesposobne, ^adi tega se pozivajo vsi v mestu stanu-oči vojaški obvezniki rojstvenih letnikov 1881 do ,1905, ki so bolni in se čutijo za vojaško , službo nesposobne, da se javijo od 2,—7.. marca pri mestnem vojaš' kem uradu Slomškov trg 11, med uradnimi urami. Vsak obveznik .naj prinese s seboj voiaško ispravo in domovnico, da se zamore za vsakega točno ugotoviti pristojnost. Invalidom in stalno nesposobnim se ni treba javiti.
Odličen gost v »Ljudski knjižnici«. Minulo nedeljo je obiskal »Ljudsko njižnico« v Narodnem domu general Stevan K n e ž e v i č, ko je prišel na občni zbor mariborske Sokolske župe. G. general je obiskal knjižnico ravno med uradno uro, ko je bila polna izposojevalcev. G. generala je sprejel in mu razkazal knjižnico dr. Avg. Reisman. Odlični gost se je čudil ogromneu razmahu, ki ga je knjižnica dosegla iz neznatnega po-četka tekom zadnjih 10 let. General Kne-ževič ,se je syo.ječasno pečal z urejevanjem gener.al-štabne knjižnice in ga je lepa javna »Ljudska knjižnica«, kot je Beograd še nima, izredno-veselite ter je povd^ial njeno važno nalogo v kulturnem ™ nacijonalnem oziru za obmejni Maribor. —
Smrtna kosa.
Danes zjutraj sta umrla: Ob bregni 12 bivši trgovec Edvard Kahn, star 78 let, v Strmi ulici 15 pa Ivan Rajšp, prev-žitkar, star 86 let.
Dobava mesa za vojaštvo.
Po razpisu mariborskega vojaškega okrožja se bo vršila dne 5. t. m. v pisar ni tega okrožja druga javna ustmena licitacija za dobavo mesa v dnevni mnO' žini do 750 kg. Pogoji so razvidni v pisarni omenjenega okrožja med uradnimi urami. .
Iz obrtniških krogov.
Tudi, letos se bo slavil obrtniški dan na dan sv. Jožefa kot obrtnega patrona. Ta dan hoče obrtništvo na svojem se Stanku razpravljati o nujnih zadevah o-brtniškega stanu, ustanavljati svoje organizacije v različnih krajih, ustanovljene obrtniške organizacije pa poživiti, da jim tako da manjkajoči impulz za na-daljno uspešno in koristno delo za dobrobit obrtniškega stanu. —
Krasne literarne zbirke v »Ljudski knjižnici«.
»Ljudska knjižnica« v Narodnem domu je pravkar prejela iz vezave lanski letnik leposlovnega mesečnika »Ljubljanskega Zvona«. S tem je. »Ljudska knjižnica« dopolnila zbirko »Ljubljanskih Zvonov« s 50. letnikom. Knjižnica ima vseh 50 letnikov »Zvona«, večino tudi v večih izvodih. Ravno tako ima knjižnica vseh 63 letnikov »Dom in Sveta«, vse letnike »Slovana« iti drugih slovenskih revij Zaloga slovenske literature v »Ljudski knjižnici« predstavlja toraj neprecenljivo vrednost, in je res kulturni ponos Maribora. —
10	stopinj pod ničlo!
Davi je toplomer zabeležil najnižjo le tošnjo jutranjo temperaturo: 10 stopin pod ničlo... Je to prvi občutnejši mraz v letošnji zimski sezoni. Ljudje z dežele so bili odeti v srebrno ivje,. okna pa je poslikal čez noč skrivnostni slikar z ekso tičnimi cvetlicami. Najbolj zanimivo pa je, da je mraz pritisnil tik pred solnčnim tadiodar
KINO
... gr-- Orafskf:	.st
Saino še danes sreda zadnjikrat GOSPOD PO NAROČILU
100% nemška govoreča in zvočna opereta.
Radi mnogoštevilnega obiska se podaljša film
VIHAR NAD MONT BLANKOM
do četrtka 5. marca.
Ob 3. uri pop. šolske predstave po
znižanih cenah.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	19..	21.	uri:	ob	nedeliah
in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. 'iri. Predprodala dnevno: od 10. do 12.
ure na blaj-alni. XXVI
APOLO KINO s
7. 8. marca Douglas Fairbank. ŽELEZNA MASKA
Zgodovinsko društvo v Mariboru.
VI.	večer zgodovinarjev, ki bo v sredo ob 20. uri v mali sobi restavracije »Narodni dom«, bo posvečen modemi svetovni zgodovini. Na dnevnem redu je predavanje: Zedinjene države Severne Amerike, njih nastoj in razmah do svetovne velesile. Ker je predavanje v najožji zvezi s sodobnimi mednarodnimi vpra sanji, pričakuje odbor, da posetijo večer res vsi prijatelji zgodovine in Zgodovinskega društva. —
Šaljiva štafetna tekma pri Mariborski koči.	,
Zimskošportni odsek SPD Maribor sporoča, da bo vozil v soboto dne 7. tm. ob 14. uri izpred Velike kavarne mestni autobus Smučarje do Reke — gostilne Lebe, —^ od koder bo tudi v nedeljo, 8. tm. ob 18. uri odpeljal smučarje nazaj v Maribor. — Cena za vsako turo 10 Din na osebo. Nadaljne informacije se dobijo v športni trgovini B. Divjak, Glavni trg.
Miss Pohorje se bo volila o priliki zabavnega večera dne 7. tm. pri Mariborski koči, na kar že sedaj opozarjamo vse konkurentinje. — Pogrebno društvo na Pobrežju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 8. marca, ob 2. pop. v dvorani gostilne gospe Simonič.
Učiteljski upokojenci In upokojen*® iz Maribora In okolice. Prihodnji družabni sestanek bo v Četr-tek, 5. marca, v gostilni ge. Koštomaj v Mlinski ulici. Na zdravo snidenje! — Gasilno društvo delavnice drž. železnice v Mariboru je od čistega dobička letošnje maškera-de darovalo sokolskemu društvu v Studencih znesek 100 Din, za kar se društvo najiskreneie zahvaljuje.
Odsek upokojencev UJNŽB.
Upokojenci, provizijonistl itd. ter njih rodbinski Člani, ki še nimajo rdečih že prolongiranih legitimacij, naj takoj zaprosijo pri pristojnih postajnih uradih za nove legitimacije.
Samo par dni! 1	Dnevno 1»
Zlati iudež“
v Veliki kavarn)
«V<
Noč na Jadranu
obeta biti najlepši pendant nekdanje Japonske noči, ki jo je priredil svoječasno pri nas klub »Grohar« pod vodstvom naših priznanih umetnikov, katerih imen? ■ nam garantirajo, da bo tudi ta prireditev ostala vsem posetnlkom v najlep šem spominu. Iz Improviziranega par nika bomo zamogli občudovati slike na šega odrešenega in neodrešenega Pri morja. Noč bodo rasvetljevali reflektorji Za okrepčevanje bo vsestransko dobi t preskrbljeno. Za prireditev se že intere-sirajo tudi zunanji obiskovalci, kateriir je odbor dovolil polovični popust ni vstopnini, ako se izkažejo z društvem legitimacijo ali pa z legitimacijo sokol-, »kegft društva. —
V	M a 'r ■! b 'o r 11, drle 3. IT!. T93i?
Odkod iloveku
Ko je Bog ustvaril svet, je najprej določil, da bo živel človek samo trideset iet. »Ti boš krona vsega stvarstva«, reče Bog, »vedno boš mlad, zdrav, lep, močan, razumen, a živel boš samo trideset let!« Človeku je bilo zelo všeč, da je dobil carstvo sveta, ni mu pa bilo po volji, da mu je prisodil Bog tako kratko življensko dobo. Ne reče pa ničesar in se odstrani.
Za človekom ustvari Bog osla in mu reče: »Ti boš živel ob najslabši hrani, pa še te ne boš nikoli imel toliko, da bi se nasitil. S tvojim imenom bodo ljudje psovali drug drugega, čeprav boš ravno ljudem vlačil in nosil najtežje tovore. Delal jim boš usluge, kakoršne bi jim nihče drugi ne delal, a za nagrado boš od ljudi dobival batine. Živel boš trideset let!« »Gospod,« odgovori osel, »ker bom moral prenašati takšne muke, ali bi ne mogel spremeniti, da živim samo deset let?« »Lahko,« reče Bog, »naj se zgo di po tvoji volji!« Nato se od nekod prikrade človek, se odkašlja in reče: »Gospod, daj meni onih dvajset let, katerih noče osel.« »Vzemi jih,« reče Bog, »takšna kakor so.« Človek se je v srcu tiho radoval, ker si je pridobil še dvajset let.
Nato ustvari Bog psa in mu reče: »Karkoli boš imel, boš branil do zadnjega diha; lajal boš za vsako nevarnost, čim jo zaslutiš, a zaslutil jo boš vedno že od daleč. Ne boš imel niti sna niti počitka; nikdar ne boš utegnil v miru pokositi, niti povečerjati. Vse to boš pa delal več za druge kakor za sebe. Tudi 'ci boš živel trideset let.« »Gospod,« reče nato pes, »ker mi bo življenje tako nemirno, ali bi lahko spremenil, da bi živel samo deset let?« »Naj se zgodi po tvoji volji,« reče Bog, »ker že hočeš tako!« Človek se malo odkašlja, pristopi in spre
5mrtni stre! skozi luknjo
ključaunice
Te dni se je po dveh in pol letih razjasnila zagonetna kriminalna afera, ki je bila ves čas trd oreh za kriminaliste v San Frančišku. Pred poltretjim letom so našli v San Frančišku inženirja Edvarda Basseta, starega 50 let, samca, mrtvega v njegovi vili Sluga, ki ga je prišel ob 10. budit, je našel sobo zaprto, toda ključa v ključavnici ni bilo. Ko so ob asistenci policije spalnico odprli, so našli ključ na tleh. V sobi je bil strupen vonj in policisti so se morali takoj umakniti iz sobe. Eden izmed njih je celo zbolel ua zastrupljenju. Ko so sobo prezračili in jo skrbno pregledali, so našli patrono. kakoršne se izstreljava iz pištole z naboji, ki vsebujejo strupeni plin. Kriminalisti so stali pred uganko: Ali je inženir izvršil samomor ali ne? Ali je bil žrtev zločina? Kako je bil ta izvršen, če je soba bila od znotraj zaklenjena?
Te dni pa so zaprli v Dacklandu moža, ki je prodajal dragocen prstan z velikim briljantom. Mož s tako dragocenim prstanom je bil sumljiv, in preiskava je ugotovila, da je bil ta prstan last inž. Basseta, ki je pred leti umrl na zagoneten način. Ko so pregledovali stanovanje moža, ki je prstan prodajal, nekega D. G. Mayera, so našli pištolo, s katero se oddajajo streli s strupenimi plini. V ostrem zasliševanju je Mayer končno priznal, da je oddal strupeni stre! skozi luknjo ključavnice, nato pa se spla zil neopaženo v sosedno sobo in oropal inženirjevo zakladnico. Nato je izginil iz San Frančiška. Roka pravice pa ga je vseeno dosegla.
rajinstuena moč uode v rekf 6anges
Znano je, da romajo stotisoči pobožnih Hindustancev k sveti reki Ganges, da se v njej okopljejo in »operejo grehov« in se je tudi napijejo. Pri tem jih nič ne moti, da je reka polna nesnage, smrada in blata, pa tudi razpadlih trupel. Po našem pojmovanju je to idealno raz-množevališče kolere in drugih kug. Vendar v Benaresu ni nikoli niti sledu o kaki e|/jderriji Na to desno obrača svojo Dažnjo tudi profesor dr. Dieudome, ki nravi med ostalim; pred tremi Čečeniji se jo bavil angleški bakterijolog itaukiu
osemdeset leti
govori: »Gospod, daj meni onih dvajset let, katerih noče sprejeti pes.« »Dam ti jih taka kakor so,« reče Bog, in človek se v srcu zopet tiho raduje, ker si je tako zopet podaljšal življenje.
Nazadnje ustvari Bog opioo in ji reče: »Zelo boš sličila človeku, pa ne boš človek temveč samo opica. Plezala boš po drevesih in skakala z veje na vejo; kar boš videla, da delajo drugi, boš delala tudi ti, sama pa ne boš znala, zakaj to delaš. Tudi ti boš živela trideset let.« »Gospod,« reče opica, »takšnega življenja mi je dovolj dvajset let; trideset mi ga je preveč!« »Naj bo po tvoji volji!« reče Bog. Človek se popraska za ušesom, odkašljuje se in oblizuje pa naposled reče: »Gospod, daj meni tudi teh deset let, katere je opica odklonila!« »Dam ti jih takšna kakor so!« reče Bog. In veselil se je človek kot majhen otrok, ker si je nabral celih osemdeset let življenja.
Tako je tudi sedaj. Ko je človek v svojih letih, od rojstva pa do tridesetih, ie mlad, zdrav, lep, močan; on je v resnici car v božjem carstvu na zemlji. Med tridesetim in petdesetim letom se oženi; dobi otroke, mora mnogo delati in mučiti se, da si kaj zasluži in živi zato tako kakor oni, katerega leta je pograbil. Od petdesetega do sedemdesetega leta dela manje, zato pa tembolj čuva ono, kar si je prislužil, zato laja po pasje na vsako nevarnost, katera mu preti — in nevarnost vidi povsod. Zato živi tudi tako, kakor živi oni, ki se je teh let osvobodil. Od sedemdesetega do osemdesetega leta se mu začnejo tresti roke in noge; ne vidi in ne sliši več dobro ter razum mu začne pešati. Človek se v teh letih navadno pootroči, in takrat sliči v resnici na ono žival, od katere si je nazadnje prisvojil deset let.
z raziskovanjem indijskih rek in je ugotovil, da je voda mnogih rek v Indiji tako sestavljena, da ubija bakterije, posebno bacile kolere. Najjačje svojstvo v tem pogledu imata reki Ganges m Jumna. Filtrirana voda teh rek je usmrtila vibrone kolere v štirih urah. Ko je vodo zagrel, je izgubila svojo moč. Ilankin misli, da je v vodi Gangesa in Jumna neka posebna substanca, katere sicer ni mogel raziskati, ki pa ubija bakterije. Z istim vprašanjem se je bavil tudi francoski bakterijolog d’ Herelle, ki pripisuje antiseptično svojstvo teh rek množici bakterijofagov, ki živijo v teh vodah. Temu mišljenju se priključujejo tudi drugi znanstveniki. - So pa tudi taki. si trde, da so postali Hindustanci, ki se hodijo skozi cele generacije kopat v Ganges, proti vsaki okužbi imuni. Profesor Dieudome pobija to ozkogrudno trditev, dokazujoč, da ne more biti govora o kakem kritem ali podedovanem imuni-ziranju, ker prihajajo romarji v Benares iz vseh, tudi najbolj oddaljenih krajev Indije, mnogi pa iz krajev, v katerih se epidemija kolere vobče ne pojavlja. Kakor vidimo, v podrobnostih to vprašanje še ni raziskano. Vendar pa je nekaj na stvari, in pridemo tako do zaključka, da ima vendar svoj smisel, če imenujejo reko Ganges »sveto« vodo,
..Omnibus premaga! hudiča1*
V	vasi Duffield v angleški grofiji Der-byshire je cerkev zelo daleč od naselbine. Mnogi verniki so se posluževali te oddaljenosti v svrho izgovora, da jim ni trebalo hoditi v cerkev. Cela stoletja so se razni duffieldski dušni pastirji borili proti tej malomarnosti svojih ovčic. Nedavno pa je prišel v Duffield nov župnik, ki je hotel na vsak način zlomiti vse izgovore faranov. Najel si je omnibus in šel z njim od župljana do župljana ter vse naložil in odpeljal v cerkev. Po tem uspehu je napisal župnik v župnijskem vestniku, ki ga je izdajal. pod naslovom »Omnibus premagal hudiča« sledeče: »Cela stoletja so duffieldski verniki zanemarjali, na veselje hudiča, obisk cerkve, izgovarjajoč se na preveliko oddaljenost. Novi župnik pa je hudiča premagal. Za mal znesek se lahko vsak vernik v komodnem avtobusu od vrat svoje hiše pripelje v cerkev in nazaj.«
CEEKTin»T?f
U krajih uečnega leču
Sibirska zima je prislovična. Rečemo lahko, da je »klasična« v severnih delih Sibirije, kjer zasužnji za osem mesecev morje, reke, zemljo, rastline, živali in ljudi. Skoraj nemogoče je z besedo prikazati to polmrtvo stanje vsega, vendar pa lahko dobimo vsaj približno sliko, če iznesemo rezultate raziskovanja tal v teh ledenih področjih. Profesor M. Lum-gin na geofizičnem observatoriju v Vladivostoku trdi, da je na severu Rusije trajno zamrznjeno tlo na površini sedmih milijonov štirijaških kilometrov; to je tretjina celega ruskega imperija. Južna meja tega ogromnega polarnega kroga je od Belega morja do Tihega o-ceana, pa tudi pod to mejo so tupatam predeli trajno zmrznjene zemlje. Da so ta tla zmrznjena že nekoliko tisočev let, nam dokazujejo dobro ohranjena okostja mamutov; ti ostanki nam kažejo nazorno sliko o tem orjaškem slonu, ki je izumrl še v predzgodovinski dobi. Nekateri trdijo, da so ta tla zamrznila šele pod vplivom današnje klime, drugi pa, da so v tem stanju že nekoliko desettiso-čev let. Še sredi preteklega stoletja je skušal Middendorff dognati z vrtanjem zamrznjeno zemljo nekoliko metrov pod debelino zamrznjenih zemeljskih slojev. Tako je našel pri Pustorjecku popolnoma zamrznjeno zemljo nekoliko metrov pod površino, v bližini Pustorjecka pa ni kon čaia zamrznjena zemlja niti v globini 116 m. Kjer je zemlja trajno zamrznjena nekoliko metrov globoko, tam ne more rasti drevje in je taka zemlja najboljša podlaga za tundre. Pozimi je v teh krajih visok zračni tlak, a često ni niti visok sneg, je pa stalno vedro in oster mraz, ki prodira globoko v zemljo. Trajno pomanjkanje toplih žarkov ustvarja strahovito nizko temperaturo, ki je karakteristična za kontinentalne zime v vzhodni Sibiriji. Snežna plast in ledena tla, ostra zima in hladno, megleno poletje vplivajo na vse življenje teh krajev, na rastline, živali in ljudi. Ko poleti skopnijo snežne mase in ledena tla, tedaj ne morejo prodreti vodne mase globlje v zemljo, ker jih ne prepuščajo ledena tla. Doline razmoči voda, ki odteka na vse strani, ali pa se zbira v močvirja, motna barja in sivo-zelene tundre, okrog njih pa se zbirajo tisoči in tisoči vodnih ptic, ogromna krdela so-bolov, ki se sele poleti proti severu, iskajoč hrano. V potokih in rekah mrgo-
ii	rib. Razen tega so tam množice divjih jelenov, medvedov, volkov, najplemenitejših lisic, hermelinov, veveric ter bilijonske množine komarjev in moskitov. f o je zemlja, na kateri morajo živeti redko naseljeni Samojedi, Jakuti in Tun-guzi. Skoraj skozi osem mesecev sil* sibirska zima ta žilava plemena, da se živa zakopljejo v svoje siromašne koče in čakajo na toploto kratkega poletja, ko morajo hitro pripraviti hrano, obleke in vse druge za zimo potrebne stvari. To je živlienje ljudi v krajih večnega ledu, kjer jih ne ogrejeta niti solnce niti mati zemlja.
Usmrtiteu Izmaila Huseina
Mlademu kmetu Izmaiiu Huseinu, ki bi mora! biti skupno z 28 drugimi obsojenci v Menememu obešen, se je posrečilo, kakor smo že poročali, da jp v odločilnem trenutku pobegnil izpod vislic In tako vsaj za nekaj časa ušel smrti. Več kot 14 dni se je potem skrival, dokler ga niso končno le izsledili. Blodil je po pustih In goratih predelih okrog Me-nemena, kjer od prirode ni mogel imeti nič drugega kakor vodo. Ves izčrpan, sestradan in neprespan se je končno odločil, da poizkusi svojo srečo v neki gorski vasici, ker že več dni ni zavžil ni košček hrane. Kmetje so se ga res u-smilili ter mu dali jesti, vendar pa so ga takoj nato pozvali, da naj se izseli, ker nočejo imeti sitnosti z oblastmi. Te so po svojih zaupnikih res kmalu zvedele, kje se skriva ubegli obsojenec. Napravile so nanj pogon in ga res zasačile. Husein se aretaciji ni čisto nič upiral. Bil je že tako apatičen, da mu je bilo vseeno, kaj se zgodi ž njim. Prepeljali so ga takoj v Menemen, kjer je bil že naslednjega dne obešen. Bil je do zadnjega trenutka čisto hladnokrven.
srna &'
Šport
mednarodno boks-srečanje
V	MARIBORU.
Agilnemu SK Železničarju, ki edini v Mariboru goji tudi težko atletiko, se je z velikim trudom posrečilo pridobiti znano boks-moštvo Kastner & Ohler iz Gradca na enkratno gostovanje. Gradčani nastopijo s svojimi najboljšimi močmi v sledeči postavi: srednja teza: Heritsch, Annpatzer;welter teza: Friesinger, Neuhold; lahka teza. Paunner, peresna teža; Winhel-bauer. Kvaliteto Gradčanov dokazuje dej stvo, da so pretekli mesec na Dunaju premagali izvrstni team »Puschinga« z 8:6. Boks sekcija Kastner & Ohler je mnogo pridobila z razpustom graškega »Herkulesa«, ker so njegovi člani korporativno prestopili h K. & 0. ter je sedaj najmočnejša v astrijskih alpskih deželah. Najboljši mož je neprekosljivl tehni-čar Winhelbauer, ki je preteklo sezono premagal jun. prvaka Avstrije v peresni teži Kohouta. Razred zase je tudi Frie-singer, ki je preje bival v Monakovem. Moštvo spremlja njega trener, tudi v Maribor dobro znani avstrijski »Olt-maister« Ros, ki bo tudi sodil tekmovanje.
Domače moštvo SK Železničarja je celo zimo marljivo treniralo ter radi tega upamo, da bo častno zastopalo barve Maribora proti Gradčanom.
Nastopi pa v sledeči postavi: srednja teža: Štrukelj, Drozg; welter teža: Becker, Dvoršak, Medved; lahka teža: Kampič; peresna teža: Mlakar.
Športno občinstvo Maribora bo P® dolgem času imelo priložnost, prisostvovati nadvse interesantni boks-borbi; ime na sodelujočih pa jamčijo za prvovrstnost prireditve, ki se bo vršila v sredo, dne 4. marca v dvorani kina »A pol o«.
Svetovno prvenstvo v umetnem drsen#*
V Berlinu so se včeraj zaključile tekme za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Rezultati tekmovanja so bili na-
sledrtii:
Gospodje posamezno: 1. Schafer (Dunaj) 366.18 točk; 2. Turner (Amerika) 337.51 3. Bayer (Berlin) 331.68.
Dame posamezno: 1. Sonja Hennie (Norveška); 2. Hilda Holovsky (Dunaj); 3. Fritzi Burger (Dunaj); 4. Vinson (U.S. A.).
Mešani pari: 1. Rotter-Szolas (Madžarska); 2. Organista-Szalay (Madžarska); 3. Tapetz-Zwak (Avstrija).
V poročilu smuških tekem na Poborjtt
v včerajšnji številki »Jutra« sta bjla tekmovalca Vezjak, Stopar navedena kot člana mariborskega smučarskega kluba, v resnici pa sta člana ISSK Maribora. Pravilno bi se moralo glasiti Sim.ončiČ-Vezjak (ISSK Maribor); Giber (ISSK Maribor), Breda Hribar-Voglar (ISSK Maribor) in Lizika Bahun-štepic (ISSK Maribor).
Glavno aborovenie Motokhiba-Marfbor.
Motoklub Maribor ima v nedeljo dne 8. marca ob 9. dopoldne v klubni sobi hotela »Orel« svojo letošnjo glavno zborovanje.
Občni zbor SK Raptda.
V nedeljo 1.1. m. je imel SK Rapid svoj redni občni zbor. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsednik dr. Blanke; podpredsednik dr. Brand-statter, tajnik Plrich; blagajnik Weiler; načelniki: za nogomet Leyrer in ravnatelj Herman; za lahkoatletiko dr Jet-mar; za vodn! šport Weller !n za zimski šport Inž. Evlert, za tenis dr. Felber in Hitri.
Poslano
Vsem laži prllateljem in kleveta*««!
Slišal sem od prijateljev, da se po mestu širijo govorice, češ, da sem se okoristil z denarjem, namenjenim v narodne svrhe. Izjavljam, da bom proti vsakemu razširjevalcu teh in podobnih vesti nastopil sodnim potom.
582	P.	Cveokel,	Maribor.
Sfrtn I.
MarTFofšffi VECERNTK Itiffi
V M a r T Ti IT u,'HnTl~mri931
M. Zmeen
V se«d jezuita
Zgodovinski cena*
81
»Svota je imenitna,« je rekel kralj tunski z ironičnim usmevom, »toda opozoril bi svetlost prav ponižro, ako bi bil potreboval denarja, mnogo denarja, bi ga ne bil iskal v službi kralja in njegovega velikega profo-50...«
»To je res! Rokovnjači izžemajo Pariz, kolovodje Dvora Čudežev izkoriščajo rokovnjače, a ti izkoriščajo kolovodje...«
»Tako najde sleherni, kar mu gre, gospod grof!«
»Kaj bi rad potemtakem?«
»Vaša svetlost mi je obljubila, da bom v plačilo za svoje usluge navzoč pri Manfredovi in Lantnejevi usmrtitvi, tisti bližnji dan, ko oddaste svoji peklenski duši vragu. Drznem se prositi za nekaj večjega in boljšega svetlost.«
»Govori!«
»Rad bi tisti dan nadomeščal krvnika...«
Monklarja je izpreletelo. On, ki ni bil radoveden na nič več, je pomeril Trikota z radovednim pogledom.
Toliko sovraštvo se mu je zdelo vredno pozornosti.
»Bova že videla,« mu je odgovoril.
»Svetlost, življenje za življenje! Jaz vam darujem svoje življenje? darujte vi meni življenje teh dveh mož... če ne...«
Monklar je povesil glavo in premišljal par tre-notkov.
Ko je dvignil oči, je čital na rokovnjačevem obrazu tolikšno resnobo sovražnega oričakovanja, da je nehote vztrepetal.
»Torej,« je izgovoril s svojim grobim glasom, »velja: Ti boš tisti, ki ubije ta dva človeka.«
»Hvala vam svetlost!« je dejal Trikot in se naklonil.
Na Mokarjevo znamenje je oddrdrala kočija v br-zem tiru, m prej nego četrt ure nato je stal veliki pro-fos v kabinetu Franca I.
»Kakšne so novice?« je vprašal kralj s skrbjo. »Ali 'mate kako dobro vest?«
»Zal, da še ne, sir!... Niti slutiti še ne morem,kaj se je zgodilo z vojvodinjo potitenbloško!«
Kralju se je izvil globok Vzdih.
Vstal je in začel begati nagubanih obrvi po svojem kabinetu. Neka misel ga je preganjala. Morda jo je izkušal odriniti od seb6. Nfemara pa jo je hotel tudi samo izpopolniti. Dolžnost pripovedovalca nam veleva ugotoviti zgolj to, da se je kralj Franc I. obotavljal dolgi dve minuti, predno je povedal svojemu velikemu pnfosu misel, ki ga je vznemirjala.
Naposled se je odločil:
»Ali ste izpraševali staro Sen-Albanko?«
»Da, sir,« je rekel Monklar.
In nekakšen smehljaj se je pokazal na njegovem bledem obrazu in njegovih mrtvaških ustnicah, podoben žarkom bolnega solnca, ki ob ledonih zimskih dneh zaman poizkušajo prodreti gosto meglo...«
Dodal je:
»In res je menda resnica na tej strani!«
»No, ta?«
»In zdi se, sir, da je morala Sen-Albanka ravnati po naročilu kake jako mogočne osebe, zakaj ona molči kakor grob.«
»Pri Bogorodici!« je zarežal kralj, »ali mislite zares, da je utegnila imeti kak vzrok, da spravi Žileto s poti?«
»Ničesar ne mislim, sir. Pravim samo, da Sen-Al-banka molči... ona, ki je navadno tako klepetala...«
»No, vidite gospod,« je rekel kralj zdajci, »kaj pa se stori z ljudmi, ki nočejo govoriti, čeprav bi lahko kaj povedali? Takšne ljudi je treba...«
Franc I. se je prekinil, kakor da se še obotavlja.
»Sir,« je rekel Monklar hladno, »ljudi, ki nočejo govoriti, je treba napeti na natezalnico. Kaj ne, da je to tisto, kar mi je hotelo reči Vaše Veličanstvo?«
»Zakaj se upira ta blazna babnica?«
»To mi zadošča, sir. Jutri bo Sen-Albanka govorila ...«
»Storite, kar se Vam bo zdelo umestno, Monklar, samo spletk ne maram okoli sebe. Luč Božja! Gorje mu, kdor bi se izkušal tako predrzno igrati se z mano...«
»No, sir!«
»Ali pa ji,« je zarenčal kralj, »makar, če stoji še tako visoko!«
»Gospa vojvodinja Etanpska je izgubljena!« je mislil Monklar sam pri sebi, poklonivši se kralju ob teh besedah.
»Idite, Monklar,« je povzel Franc I. »in glejte, da bo ta zadeva kmalu urejena.«
»Vse storim, sir, kar bo v moji moči, da ustrežem interesom Vašega Veličanstva. Toda v Luver me je privedla danes druga reč, o kateri sem hotel govoriti z vašim kraljevskim Veličanstvom...«
»Kakšna je ta reč?«
»Zadeva Dvora Čudežev, sir.«
Kralj je nejevoljno skomignil z ramami.
»Poslušaite,« je dejal Monklar s tisto dobrodušnostjo, ki jo je tupatam nadel svojemu obrazu, »ali vam je mnogo do tega, da iztrebite rokovnjače?«
»Čisto nič mi ni do tega, sir,« je odgovoril veliki profos z ledeno hladnim glasom. »Samo do tega mi je, da posvečeno Veličanstvo mojega kralja ne bi bilo izročeno posmehovanju ... brez kazni...«
»No, no, Monklar! Vsak pridiga za svojega ^svetnika; tudi vi. Silno ste ogorčeni zoper rokovnjače, ki jih dolžite, da so vam umorili sina. To vaše čustvo je vredno spoštovanja, bogme da! Ampak, ali ste prepričani, ali ste res prepričani, da imate dokaze, da so rokovnjači krivi tega strašnega zlodejstva?«
Monklar je molčal. Obraz se mu je bil zaprl kakor z železnimi vrati.
V	njegovih steklenih očeh ni bilo več človeškega čustva.
Kralj je nadaljeval.
Premislite strašni udarec, ki ga zadate kraljevskemu Veličanstvu, ako se vam ponesreči vaš namen, obraniti ga posmeha! Rokovmačev ie mnogo in dobro so oboroženi... In nazadnje. Dvor Čudežev nam je še celo koristen. Meščan se gia boji; in v tem svojem strahu išče nehote zaslombe in varstva pri prestolu. Kdo ve, ali ne bi tisti dan, ko se mu ne bi bilo več treba bati rokovnjačev, tudi prenehalo njegovo sedanje spoštovanje do kraljevske oblasti?«
»Vaše Veličanstvo govori kot globok politik, »je rekel Monklar.
»Torej mi pritrjujete, kaj ne da?« je vprašal Franc I.
»Jaz, sir? Ali mi gre pravica, pritrjevati Vašemu Veličanstvu, ali ne pritrjevati mu? Jaz prihajam samo po svoja povelja in jih izvršujem. Kaj sem jaz? Mašina sem, Vaše Veličanstvo mi ukazuje, da naj pustim v mi-
ru rokovnjača, ki vas je opsoval, y, vašem kraljevskem domu...«
»Monklar!«
»Rokovnjača Manfreda, ki je nemara tisti, ki je ugrabil vojvodinjo Fontenbloške...«
»Luč božja! Če je to res...«
»Vaše Veličanstvo mi ukazuje, da naj se ne dotaknem tega človeka, ki v par dneh zapusti Pariz s svojim očetom...«
»Kaj pravite! Povejte jasneje!«
»Uklonil se bom torej ukazom Vašega kraiievs'.ega Veličanstva,«, je zaključil Monklar in pripognil glavo.
»Monklar« je vzkliknil kralj vročično, »ukazujem vam, da se izrazite natančneje!«
»Sir, to je prav lahko. Predvsem moram povedati Vašemu Veličanstvu, dame je posetil gospod De Ra-gastan...«
»Kaj ima vitez opraviti z vsemi temi rečmi?« je vprašal kralj začudeno.
»Tole: gospod vitez De Ragastan je prišel v Pariz, da poseti Dvor Čudežev; vprašal sem ga, ali nam ne bi maral pomagati s svojim mečem, ako pride do kake bitke z razbojniki...
»In?«
»In — gospod vitez je odklonil. Njegov meč vam m na razpolago, sir!«	,
Franc I. je namršil obrvi.
»Že dobro,« je dejal, »To mi kaže pot, kako imam postopati v bodoče s tem pustolovcem.«
^ »A gospod vitez ima opraviti z vsem tem še drugače, v tem namreč, da išče svojega otroka... sina, ki mu je bil ukraden... m ki sem ga jaz našel!«
»Kdo je ta sin?«
»Rokovnjač Manfred, sir!«
Franc I. je planil pokoncu.
»Ali veste to z gotovostjo?« je vzkliknil.
»Tako gojpvo vem to, da lahko rečem, da mora vitez De Ragastan čez nedolgo najti svojega sina, ki ga potem odvede s seboj, tako da ostane Manfred nekaznovan, čeprav vas je zasmehoval sredi Luvra!«
»Dovolj, Monklar! Kdaj hočete marširati nad Dvor čudežev?«
»Vidim, da se Vašemu Veličanstvu vrača prava zavest moči in ponosa, kakršna pristoja kralju ... Vse, kar je treba, je ukrenieno. Udarec se nam posreči nedvomno. Brez premišljanja prevzamem vso odgovornost.«
»Dobro! Kdaj?«
»Sir, tb vam povem jutri!«
Nato se je Monklar poslovil in se vrnil z vsn v. <	-
co v svoj dvorec.
XLII.
V	kakšno hišo se je zatekel Ragastan.
Odhajaje iz profosovega dvorca, je zdirjal Ragastan v ulico Kanet.
Spadakapa je peketal za njim v razdalji, ki mu jo je nalagalo spoštovanje. A vitez ga je poklical bližje k sebi, ne meneč se za etiketo.
»Ali si slučajno opazil v hiši, iz katere prihajava, kak sovražen obraz?«
»Videl sem nekega potuhnjenca z zelenim bare-tom...«
»Je že ta!...«
»A ne samo, da sem ga videl,« je nadaljeval Spadakapa, »marveč namenil sem se, da izpregovorimo z vami prej ko mogoče.«
»Aha!«
Solnčno sobo takoj oddam dvema gospodoma. Naslov v upravi »Večernika«. 573
Gospoda,
ki je zamenjal v nedeljo popoldne v kavarni »Astoria« dežnik, prosim, da ga prinese nazaij v kavarno. 576
Brzopotpiata,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. — MoSki podplati Din 30.—, ženski podplati Din 25.—, moške pete Din 14.—, ženske od Din 6 do 8. Blago prvovrstno. Samo ročno delo.	577
HSmb stanovanje
eno ali dve sobi s kuhinjo s 1. aprilom. Naslov v upravi lista.	578
Manufaktur is ta,
izvežbanega, zmožnega slovenskega in nemškega jezika takoj sprejmem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod 1200.	574
Sprelmeta se dva gospoda
na stanovanje in hrano. Studenci, Aleksandrova cesta 17.	575
Iščem sobo s štedilnikom
ali mesto hišnika v Mariboru, prevzamem tudi mesto strežnice. Cenj. ponudbe W. M. poštne ležeče. Poljčane.
Kolesarji pozor!
Sezona za vožnjo s kolesi Je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specljalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor! Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba!
rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
Maribor, Slovenska ul. 4
Inseriraite
v
"Veterniku"
Zahvala
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega nepozabnega soproga
Antona Babošeka
izrekam tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujem prečastiti duhovščini magdalenske župnije, kakor tudi godbi »Zvon«, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti.
581	FANI BABOŠEK.
NAJFINEJŠI RUM	KONJAK	PRAVA	SLIVOVKA
na debelo!	In vse vrete likerjev 1.1. d.	na	drobno!	8821
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV
bdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik; FRAN URH ZitVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru,