Poštnina pavšalirana
5. štev.	Ljubljana, 24. julija 1920.
I. leto.
UJiener Sportklub - Ilirija.
Mednarodna nogometna tekma v Ljubljani. 7 : O (1 : 0).
Po osemletnem delovanju je imela »Ilirija« v torek dne 20. t. m. prvikrat meriti silo svoje enajsterice z dunajskim prvorazrednim moštvom »Sportklub«-a, ki vživa poleg mojstra »Rapid«-a vse upravičene simpatije tamkajšnjega športnega občinstva. Zanimanje za to tekmo, že danes lahko rečemo, prvakinje Slovenije je bilo veliko ne le v Ljubljani ampak tudi v Zagrebu. — Tekmi je prisostvovalo okrog 5G00 oseb.
»Sportklub« je prispel 19. t. m. pod vodstvom gg. prof. Sclunieger-ja in redaktorja dr. Miiiler-ja iz
j klub«-a so izborno izvežbani lahkoatleti, razpolagajo' z | vztrajnostjo pridobljeno v stalnem boju za prvenstvo in v internaeijonalnih tekmah, ter je njihova, po številu . visoka zmaga pripisati le tej okolnosti.
»Ilirija;« je postavila moštvo, ki razpolaga z izbornimi močmi, katero se pa še vsled neintenzivnega in nesmotrenega treninga ne more povspeti do viška, nuditi popolne igre ter vzdržati vse napore internaeijonalnih tekem. Videli smo »Ilirijo« že v boljši formi, a ožja prvenstvena tekmovanja so »pomehkužila« dobre igralce. Že mnogokrat izražena želja in zahteva po dobrem trenanrju je bila pri tej tekmi v polni meri obnovljena. Edina, ki sta bila kos igri, sta Tavčar in Vidmajer. Prvi kot center half je obvladal nasprotni srednji
Moštvo Wlener Sportkluba, ki je
Zagreba v Ljubljano, ter bil sprelet po odposlancih »Ilirije«. .
Moštvo. »Sportklub«-a nima fizično premočnih igralcev, a ti razpolagajo z izvanredno uglajenostjo in sigurnostjo v celi ligri. Posebno v odprtem polju razpolagajo s tehniko, ki veže igralce obrambe in napadalne vrste v eno celoto. Imeli smo priliko videti finese, ki predočujeio višek nogometa, situacije in kombinacije v trikotu brez primere. — Levo krilo (Giebisch) je očividno najboljši iz napadalne vrste, odlikuje se se hitrim kretanjem in triki ter krasnimi centri. Interna-cionalec Neubauer ni prišel do polne veljave. V obrambi je moral pokazati desni branilec (Beer) vso svojo' visoko tehniko, da je mogel biti kos, posebno v prvi polovici igre, ostrim napadom »Ilirije«. Igralci »Sport-
gostovalo 20. julija v Ljubljani.
trio, včasih celo levo krilo (Giebisch), drugi kot levo krilo, je vodil vso prvo polovico igre napadalno vrsto. Ostala napadalna vrsta je vršila samo deloma svojo nalogo. Bregar je izgubil svojo odločnost in zamujal dragocen čas v brezplodnem »fopanju«. Igralec s takimi zmožnostmi odpravi v kratkem te nedostatke. »Baline« je bil kakor vedno na svojem mestu, samo imel je premalo tehnike. Oman in Zupančič J. sta po mali tremi hitro našla zvezo z napadalno vrsto, posebno je ugajal Zupančič. V haitski linija je Držaj šele nov ter ne more zadostiti svoji nalogi, vsled slabega kritja nasprotnika. Nadomestil je to deloma z neumorno' požrtvovalnostjo. Tavčar v polni meri na svojem mestu. »Ciril« dobro disponiran, ter s Kavškom popolnoma kos desnemu krilu in zvezi. Branilca vrlo požrtvovalna ter nadomeščata
s tem občutno pomanjkanje tehnike in — dolgih, rešilnih strelov. Pelan je izgubil mnogo gibčnosti, a je v prvi polovici bravoruzno branil.
Pri promenadnem koncertu se razvije med občinstvom živahna debata o igri. Gostje so bili pri vstopu na igrišče veselo in športno pozdravljeni, ter volijo po žrebr, določeni, ugodnejši prostor s solncem. »Ilirija« otvori igro. Razvije se takoj ostra in fair igra, hitro menjajoči obojestranski napadi ostanejo neizrabljeni. Gostje so odločnejši pred golom, a visoki^ streli ne prinesejo uspeha.
Moštvo »Ilirije« kaže vedno večjo sigurnost ter začne prevladovati, a ne izrabi ugodnih situacij. Šele v 30. min. se posreči levi zvezi vsled napake Držaja poslati žogo v mrežo. »Ilirija« takoj odgovori s strogimi napadi, katere pa vzdrži vzorna obramba gostov. Vratar gostov ima obilo prilike pokazati svojo dobro šolo. Iz nastale gneče pred ilirskim goalom reši Pelan. Vzorni napad levega krila (Giebisch) ostanejo popolnoma neizrabljeni. Tako konča halftime z 1:0 v prid gostom.
V drugi polovici igre nespremenjeno ostri napadi. V začetku nudijo igralci »Ilirije« krasno skupnost, krilska vrsta v izborni zvezi z napadalci. Le kratek čas pritisnejo gostje ob ilirska vrata, sledi v 17. min. napad katerega spremeni srednji napadalec gostov v drugi gol. »Ilirija« vedno bolj popušča, posledice slabega treninga se maščujejo, gostje dobivajo vedno bolj proste roke. V 24. min. sledi 3. goal za Sportklub in v 35. min. lasten goal po Kavšku. Še enkrat zbere Ilirija svoje moči, vzdrži odprto igro, ter doseže 11 metrovko, katero zgreši Bregar. Zdaj »Ilirija« popolnoma odpove, finish postaja usodepoln za njo. V 38 min. je zmago-nosen Giebisch s krasnim strelom, v mrežo. Sodnik izključi Vrančiča. Nadalje sledi še v 40. in 45 min. goala za »Sportklub«.
Vseskozi ostro, a dostojno igro je vodil g. Fink, kateri pa ne obvlada popolnoma težkih iger, ter pripušča igralcem preveč lastne volje. Piščalka naj opominja ob pravem času in pravem mestu igralca na njegove pregrehe in napake, ker le preradi postanejo igralci nebrzdani in sodnik se mora poslužiti zadnjega sredstva: izključenja od igre v varstvo svoje avtoritete.
Po igri je bil prijateljski sestanek »Sportklub«-a in »Ilirije« v hotelu Tivoli, katerega se je udeležil tudi g. major Jaklič. Gostje so odšli z jutranjim vlakom v Maribor v dobri zavesti, da Ljubljana ni tako negostoljubna in nesportske mesto, kakor so ponovno slišali doma in tudi — drugje. J. K.
Avgust Pertot:
Rutomobilni klub za Slauenijo ob priliki regentouega paseta.
Med najboljšim in najlepšim, kar je mogla nuditi Slovenija svojemu regentu za časa njegovega bivanja pri nas, so bili izleti v divno Gorenjsko ter prekrasno Štajersko. Naj mi bode dovoljeno, da napišem nekaj spominov o delovanju in uspehih avtomobilnega odseka pri odboru za sprejem prestolonaslednika.
Ker bi vladnih 14 osebnih automobilov ne zadostovalo pretežki in prenaporni nalogi, ki jo je Mio treba vršiti skozi cele štiri dni, se je moralo misliti na pritegnitev privatnih automobilov. Prvotni automobilni odsek, obstoječ iz gg. dr. Pavlina, dr. Gaja, ravnatelja Praprotnika ter mene, se je razširil in so mu priskočili na pomoč gg. dr Zupanc, dr. Žižek, ing. Prelovšek ter poročnik Ceh.
Na lastnike boljših in lepših automobilov v Ljubljani in okolici so se razposlali pozivi, da stavijo svoja vozila sprejemnemu odboru na razpolago. Tem pozivom so se odzvali vsi ter pokazali s tem narodovo disciplino in voljo, podati visokemu gostu vse svoje moči. Automo-
oilisti so takorekoč tekmovali med seboj, kdo bo preje priglasil svoje vozilo in celo kdo jih bode več priglasil. Število vozov je pokočilo na 28 ter 1 tovornega. Vsekakor krasno število.
V	svrho enotnega in čim hitrejšega vodstva v au-tomobilnem odseku se je pri predsedstvu dež. vlade izposlovala telefonska centrala, kjer so razni člani dvorne suite vedno našli službujočega dežurnega organa auto-mobilnega kluba. Vrhutega je pri impozantni koloni 28 osebnih automobilov imel vedno nekdo inšpekcijsko službo ter nadzoroval vozove in šoferje glede njihove točnosti in pripravljenosti. Pri daljših sprevodih skozi mesto in pri celodnevnih izletih so nadalje bile podvržene skupine po 5—6 automobilov nadziranju automo-bilskega reditelja. Zgodilo se je enkrat, da je moral vsled netočnosti šoferja pr'jeti automobilski reditelj osebno za vodilno kolo ter v interesu celotnosti kolone peljati goste na Grad.
V	soboto, 26. junija popoldne ob treh je bila že cela kolona za to priliko na novo numeriranih automobilov postavljena ob stranskem pročelju vladne palače v Simon Gregorčičevi ulici ter čakala navodil iz centrale automobilnega odseka. Ko se je približal čas regentovega prihoda, se je kolona po stranskih ulicah pom. k-nila do glavnega kolodvora ter se stavila mnogobrojnim gostom na razpolago.
Za ta prvi dan je bilo v glavnem določeno prevažanje gostov v razne hotele in stanovanja oz. v vladno palačo.
Dne 27. junčja so se vršili sprevodi po mestu na veselični prostor, na grad itd. Krasno je bilo videti za elegantnim belim vozom tvrdke Čamernik, v katerem sta sedela dvorni maršal in predsednik sprejemnega odbora ter dežurni automobilski reditelj, črn prestolonaslednikov automobil z dvorno zastavo ob strani. 'Pa dan so šoferji, kakor tudi reditelj pokazali nadčloveško vstrajnost ter mnogokrat odločnost in prisotnost duha. Zvečer, kakor prejšnji dan dovažanje in privažanje gostov.
Po vojaški paradi v ponedeljek 29. junija se je v na j lepšem poletnem jutru izvršil odhod automobilske kolone na Gorenjsko. Koloni so se pridružili še automobili dravske divizije ter 2 iz dvorne rezerve, tako da je znašalo število vseh »mobiliziranih« voz 32.
Majhen naliv po noči je ceste popolnoma spral. Niti najmanjši prašek ni motil lepega izleta, prijeten hlad je užitek še mnogokrat povečal. Tako je bilo mogoče, da so držali automobili v majhnih razdaljah drug za drugim in je bilo posebno na vzvišenih mestih jako lepo videti naprej se pomikajoče vrste voz. Ta zanimiv razgled se je nudil na višini pred Kranjem, v Pod-brezjah, ter na mnogih mestih na težavni, a lepo speljani poti med Begunjami in Tržičem. Na povratku z Bleda se je namreč kolona odtrgala na Lescah od glavne ceste ter krenila proti Begunjam, da se lahko povzpne na pobočje Begunjšolce ter krene proti Tržiču. Na desno pod nami se je razprostirala cela panorama Gorenjske s Triglavskim pogorjem, Bledom, Jelovco, Savo, Brezjami, Kranjem itd. V Tržiču, našem industrijskem središču majhen odmor. Toliko, da si je prestolonaslednik ogledal predilnico in tovarne za čevlje, pa je šlo brzim tempom v Ljubljano. Regent se — kot velik ljubitelj automobilskega športa — rad jako hitro vozi in se je na lepi progi do Ljubljane razvila pravcata dirka.
Celi kolona — tako šoferji, kakor tudi vozovi sami — je krasno izvršila svojo nalogo. Pri 28 vozovih samo 3 defekti na pneumatiki ter 1 organičen defekt na Puchovem automobilu — srednji spojkin del se je najbrže radi prepogostega menjavanja hitrostnih prevodov popolnoma obrabil. Ta voz je bilo treba pustiti na Bledu. Za podobne slučaje je bilo preskrbljeno na ta način, da
so se polno zasedeni koloni pridružili 2—3 prazni automobili, ki so na cesti čakajoče goste pobrali in jih peljali dalje. Po popravilu je defekten voz prišel za drugimi.
Zadnji dan regentovega bivanja v Sloveniji dne 29. junija je bil določen za izlet v Maribor. Kakor prejšnji dan, je bila tudi to pot cesta naravnost krasna. Vozilo je 28 automobilov.
Vožnji po Savinjski dolini se niso mogli visoki gostje dovolj načuditi. Polivala naših izbornih cest je bila splošna. Od Celja do Maribora sta vodilna automobila — Puch tvrdke Čamernik ter regentov Fiat — jako pospešila tempo, tako, da se je nad 60 km dolgo in precej hribovito progo prevozilo v 55 minutah vštevši razne pozdravne pavze v Vojniku, Konjicah ter Slov. Bistrici.
V Mariboru je bilo še nekaj malih oficijelnih voženj po mestu k Narodnem domu ter na kolodvor, nakar se je večina vozov vrnila v Ljubljano; 5. automobilov je nastopilo radi pomanjkanja bencina pot proti Ljubljani še le naslednji dan.
Tudi na mariborskem izletu — v Maribor in nazaj nad 300 km! — je bilo jako malo defektov na pneuma-tiki — menda samo 4. Sicer so automobili izvrstno funk-cijonirali. Posebno pohvalno je omeniti 4 male vozove Laurin Klement z 18 P H, ki so med Celjem in Mariborom sicer nekoliko zaostajali, vendar pa jako dobro premagali vse terenske težkoče.
Razen teh 4 automobilov so se izletov udeležili samo močnejši vozovi z nad 25 HP. Zastopane so bile sledeče znamke: Daimler, Diirkopp, Fiat, Graf & Stift, Mercedes, Horch, Nesselsdorfer, Praga, Puch in Waf. Po številu je bilo največ Puchovih automobilov in ciser 6, dalje je bila znamka Fiat zastopana s 5 , Daimler s 4, Laurin & Klement s 4, Praga s 3. Mercedes z 2, Graf & Stift z 2 ter druge znamke z 1 automobilom.
Automobilni klub je to delno mobilizacijo ljubljanskih ter bližnjih okoliških automobilov izvedel nad vse častno. Pri prihodnji priliki bo treba izvršiti tako mobilizacijo v večjem obsegu. Projektiranega propagandnega izleta čez Jezersko do Velikovca ter nazaj preko Borovelj in Ljubelja v Ljubljano se mora udeležiti najmanj toliko voz, kakor jih je bilo v slavnostnih dneh.
Kaj, ko bi se povabilo regenta, da si ob tej priliki magari popolnoma inoficijelno ter inkognito — ogleda našo Koroško!?	; 'i
Dr. Ciril Žižek:
Klasične in moderne olimpijade.
Slovenski listi so že večkrat objavili krajše notice o letošnji olimpijadi v Anversu, AnLverpnu (Belgija) ter o delovanju >Jug. olimp. odbora«; naše glasilo pa je v svoji drugi številki objavilo celoten program letošnje VIL olimpijade. V lažje umevanje vseh teh ter nadaljnih objav naj služi ta črtica.
Bistvo starogrške vzgoje je bila sorazmernost telesne in duševne izobrazbe. Mladeničem so bili na razpolago posebni zavodi za telesne vaje, katere so imenovali gimnazije. Kakšen kontrast z današnjim pojmovanjem! Posebni učitelji so skrbeli, da so se telesne vaje izvajale umetniško, da so vaje ostale le sredstvo za dosego telesne gibčnosti, odporne sile in za izobrazbo značajev, da torej vaja ni postala sama sebi namen brez notranje vrednosti. Motiv tej vzgoji je bil tudi vojaškega znajača ter se ji uspeh gotovo ne more oporekati. Mali grški narod se je usjmšno boril proti množicam sovražnikov.
Vkljub temu ustroju pa so se sčasoma pojavili izrodki. Atleti — stari Grki, so imenovali vsakega ude-
ležnika tekme atleta — so postajali poklicni, to je raz-ven gojenja gimnastike niso opravljali nobenega drugega posla ter so postali neporabni za državno idejo. Ti izrodki so bili povod, da so nekateri misleči začeli zavračati gojenje gimnastike, a narod ji je ostal vseeno in to upravičeno zvest in športne tekme — ako govorimo moderno — so bile praznik celokupnega naroda.
Tekme — nazivljajo jih igre —- so oznanjevali heroldi. Pomembnejše so bile istmiške, posvečene Posej-donu, nemejske, posvečene Herkulu, pitijske, posvečene delfijskemu Apolu; vsehelenske pa so postale olimpijske igre. — Prve podatke o njih imamo iz leta 776. pr. Kr. Obdržavale so se vsako četrto leto v Olimpiji v Elidi in so bile posvečene Jupitru. Vsaka pokrajina je poslala svoje najboljše atlete in slave zmagovalca je bil deležen ves domači kraj. Igrišče je bila naravna kotlina in na obrežnih višinah je vstrajalo do 40 tisoč gledalcev iz cele Grške. Od prvotno enega dneva so se razširile sčasoma na pet dni.
Igre so se vršile koncem junija ali začetkom julija in obsezale vse discipline, ki so se delile v orhestiko in palestriko. Prva je vsebovala različne telesne igre in plese, ki so imele v prvi vrsti namen, pridobiti telesu prožnost in fine oblike. K palestriki pa so šteli ostale vaje, v prvi vrsti tek, slok, jahanje, vožnjo, plavanje, metanje kopja (sulic) in diska, razne vojaške vaje in igro z žogo. Omenja se tudi delitev v težke in lahke vaje. Od peteroboja — pentatlon, klasična sestava petih disciplin za tekme — se je prištevalo borenje k težkim, tek, skok, metanje diska in kopja pa k lahkim vajam. Igre pa so vsebovale tudi tekmovanje v lepih umetnostih, tako da so se na olimpijadah nudili narodu najvišji proizvodi antične duševne in te le sne kulture.
Za igre so obstojale natančne določbe pod sankcijo kazni, ki so prepovedale vsak neferni način nastopa, ki pa so tudi določevale način življenja približno tako, kot živi tudi moderni športnik vsaj ob času treninga prostovoljno, v vsakem oziru skrajno vzdržno.
Od sodnikov določenemu zmagovalcu je ljudstvo pritrjevalo, heroldi so razglasili njegovo ime in domovino, olimpijada se je imenovala po njem in sodnik mu je izročil znak zmage, oljkov venec iz vejic, nabranih v svetem drevoredu. Domače mesto ga je sprejelo v triumfu in ga trajno častilo.
Pripustitev Macedoncev k igram, rimska nadvlada in slednjič noziranja srednjega veka so stopnje v razsulu gimnastike. Označene klasične olimpijske igre je Theodosij Veliki prepovedal že leta 426. po Kr.
(Nadaljevanje sledi.)
V. Z.:	' ! P
O razuoju in o urednosti ueslalnega športa.
»Zares, lepo je veslati,« — pritrdi gotovo marsikdo med vami, ki je že veslal kot izletnik, lovec ali ribič bodisi v okornem težkem ribiškem čolnu ali »brodniku«, kakor ga je iztesala priprosta, toda vešča roka čolnarjeva, bodisi da se je sukal v »modernejšem«, gibčnejšem, a še vedno nešportnem zabavnem čolnu po Ljubljanici, Blejskem jezeru in kaki drugi lepi pripravni vodi. — v svežem zraku, veselo motreč mimohiteče slike naravne krasote. Še bolj pa pritrdi vsakdo izmed — žal, pri nas redkih — športnikov, ki je že imel priliko, da v lahkem, urnem, ozkopodolgastem listu sličnem športnem čolnu, z dolgim veslom v rokah, skoro tik nad vodno gladino na premičnem sedežu švigajoč, okusi vso slast veslal-nega športa.
Od veslanja do veslalnega sporta je bila dolga pot, preteklo je v resnici mnogo vode. Silno staro je veslanje. Na deblu, ki ga je izruval vihar ali izpodjedla voda, je pračlovek z odlomljeno vejo v roki najbrže delal svoje prve veslalne poiskuse. Z ognjem je izdolbel potem deblo, in razvili so se počasi čolni in vesla, kakor jih še danes najdemo pri nerazvitih avstralskih ,in afriških rasah; nastal je indijanski canoe (izg. kanu). Skulptura na starem egiptovskem templu nam pove, da so tam poznali že okr. 1. 2500 pred Kr. čolne s številnimi	:
dolgimi vesli. Iz zgodovinskih virov zvemo, da so Egip-	;
čani, Grki in Rimljani prirejali celo že veslalne tekme
bridge. Od takrat naprej se redno vsako leto spomladi vrši ta klasična tekma na 6'9 km dolgi progi reke Tlia-mes med Putney in Mortlake — obe univerzi sta v plemeniti borbi dosegali do danes skoro enake uspehe, in od takrat naprej se je veslalni sport razvil brzo v celi Angliji. Druge zemlje so sledile le počasi, mnogo je bilo ovir. Nemčija n. pr. je potrebovala še dolga leta. Šele v zadnjih desetletjih se je veslalni sport rapidno razvil v vseh kulturnih državah, v Belgiji, na Holandskem, Franciji, Skandinavskem, centralni Evropi, v Ameriki, in danes je ni skoro srednje šole v Angliji in Ameriki v bližini primerne vode, ki bi ne imela vsaj enega »giga«,
r-r
mm7-
Štirica (dirkalni čoln, tip klinker) ljublj. športnega kluba na Ljubljanici.
—- regate. Virgil nam eno živo opisuje v 5. knjigi svoje »Eneide«. Ali sport to ni bil, — bila je v pni vrsti vedno le potreba, ki je porinila človeku veslo v roke, -in pri starih regatah so bili samo sužnji, ki so morali na i ukaz napenjati svoje mišice, da zadovoljijo častihlepju svojih gospodarjev.
t. j. vežbalnega čolna za 4—8 mož. Veslalne regate postajajo ljubljenec širokih ljudskih mas.
In ne po krivici. Lep in zdrav je veslalni sport. Nc da bi ga hoteli čez mero hvaliti, ni ideal vseh športov, ali v mnogem oziru prekaša druge telesne vežbe. Ne glede na to, da veslačeva pljuča vsrkavajo najčistejši
■1
j

L!Ss»*i3r-a«^3^!
Enojka (dirkalni čoln skiff), ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici.
Veslalni sport, t. j. veslanje zgolj iz čistega veselja do telesne vežbe, je ustvarila šele Angleška. Že okrog 1. 1715, ko je drugod telesna vzgoja spala še v temnem snu, so Angleži razpisovali nagrade za veslalne tekme, in so bile te regate ena najpriljubljenejših ljudskih prireditev. Sicer so se jih udeleževali aktivno samo veslači in brodarji po poklicu, ali od tega navdušenja do pravega sporta ni bilo več daleč. Tip športnih čolnov in veslačev se je že razvijal. Rojstno leto pravega sporta je bilo 1. 1829, ko se je vršila prva regata na osmicah (čolnih po 8 veslačev) med dijaki univerz Oxford in Cam-
zrak na vodi, da se lahko odeto telo koplje v solncu in zraku, da vsa koža svobodno diha. Vrlina veslalnega sporta je predvsem, da se enakomerno in sočasno krepi in uri celo veslačevo telo, da se noben organ ne pospešuje, noben ne zanemarja. Vse, trup, roke, noge, pljuča, srce — deluje kolikor najbolj harmonično in vsestransko, obenem v mejah zmernosti. Vsi gibi so prožni, elastični. Tudi med najnapornejšim veslanjem, v dirkalnem trainingu je vedno rezervirana gotova mera časa v veslanju samem, da se moreta srce in pljuča odpočiti, namreč čas, ko leti še čoln od zadnjega veslaja in gredo
veslači v prežo za nov veslaj. Srčne napake, ki bi bile pridobljene od veslanja, so neznane. Po končanem delu vabi veslača že sama bližina vode in želja po osveženju k plavanju, in vse telo deluje še bolj vsestransko v kom-binovanju obeh športov. Absolutno idealen seveda ni noben sport, in pravi veslač se mora baviti zlasti pozimi še z drugimi telesnimi vajami.
Posebna prednost veslalnega sporta je tudi, da ni omejen samo na gotovo življensko dobo. Dočim drugi športniki kmalu po 30. letu ne morejo več dosezati prvih rezultatov in postanejo nezmožni za konkurenco', postavijo veslači dostikrat šele v pozni moški dobi najboljše
hote razvije ozko prijateljstvo — je malokje tako potrebno.
In še eno. Vsako veslalno društvo upravlja dragocen materijal, čolnarno, čolne, vesla, ki jih je treba skrbno negovati in vzdrževati. Vedno je treba čistiti, vedno urejevati, mnogo popravljati.. Je to nekako skupno republikansko gospodarstvo.
Veslalni sport je gotovo eden najboljših. Kako je na naših jugoslovenskih vodah ž njim, posebno na slovenskih, in kako bi moglo biti, o tem drugič.
Ljubljana Celje Ljubljana Start, težke skupine.
uspehe. Tako n. pr. prejšnji svetovni mojster Black-staffe. Niso tudi redki slučaji, da vztrajajo veslači v svojem sportu, — če ne v dirkalnem, vendar v trajnem veslanju, do sive starosti.
Duševnih užitkov, ko veslaš po daljnih vodah, ob morski obali, med otoki itd. je nebroj, — krasna prilika. , da se duh osveži in odpočije.
Posebno blagodejen pa je vpliv tega sporta na vzgojo značaja. Ne glede na vzdržnost telesa, ki jo za-
Ljubljana - Celje - Ljubljana.
Kolesarska dirka kluba »Ilirija«; 150 km.
To pot si je stavila Ilirija malo težko nalogo. 150 kilometrov dirke ob tej vročini, ki je bila mestoma 35u je za dirkače, ki so doslej dirkali le do 80 km in ki so po večini šele letos počel trenirati, naporna in riskantna zahteva. Temu primeren je bil tudi rezultat. Izvežbani dirkači so dosegli jako dober čas, medtem ko
Ljubljana Celje—Ljubljana. Start lahke skupine.
hteva kakor drugi športi, — v športnem čolnu se kakor malokje uči vzajemnost, disciplina in samozatajevanje. V čolnih na več vesel je neizogibno potrebno, da vsi veslači delajo skupno in skladno kot ena duša, da vsak posameznik misli na celoto. Kajti en sam pogrešen gib posameznika, ena netočnost in »stvar« ne gre več v redu, vsi ostali so naravnost ovirani v svojem najboljšem delu. Dostikrat se mora tako tudi celota prilagoditi posamezniku. Medsebojno razumevanje — iz katerega se ne-
so drugi omagali največ vsled prehude vročine. Ob tej poletni vročini se bodo dosegali gotovo lepši uspehi v dopoldanskem času, ko pa popoldne.
Za dirkače same je bila dirka izvrstna šola. Treba čimpreje začeti z dolgimi progami in ravno pri tej tekmi je imel vsakdo priliko opaziti, koliko in kje mu še I manjka. Vse to bo treba z vstrajno vežbo telesa, po-i sebno z lahko atletiko popraviti. Zato tudi ne sme i nikogar momentani neuspeh potreti; nasprotno, na pod-
lagi pridobljenih izkušenj treba prav vneto nadaljevati trenažo in vspeh bo vsakemu zasiguran.
Start.
Zjutraj ob 9. je bil start senijorjev. Žal je bil le eden, ostali niso prišli na start. Ob V2IO. je nastopila polna lista težkega oddelka in v ostrem tempu odpeljala proti Savi. Ob 10. so startali dirkači lahkega oddelka. Od prijavljenih so trije izostali.
Vožnja.
Do Trojanskega klanca se je razvila jako lepa vožnja. Vozili so mestoma preko 30 km ter dobro me-
so se mogli dirkači hitro vrstiti. Pri Žalcu že so pozdravili naše dirkače izletniki-tovariši iz Zagreba in jih spremljali do Celja. Posvečali so našim vso pozornost, kar je napravilo najboljši vtis. Bili so člani koturaškoga kluba Sokol in Orao iz Zagreba.
Dohod v Celje je bil sledeči: Prva sta prišla Perdan in Zanoškar ob 12 uri 5 min., za njima Bar Vinko ob 12 uri 8 min., nato Križman ob 12 uri 16 min., Kiirner ob 12 uri 22 min., Praček ob 12 uri 26 min., Škrajnar ob 12 uri 31 min., Bar Adolf ob 12 uri 33 min., vsi ti od težke skupine, od lahke pa Šiškovič, Bevc in Deržaj, vsi ob 12 uri 34 min. 50 sek.
Ljubljana Celje—Ljubljana. Perdan in Zanoškar v začetku končnega boja 100 m pred ciljem.
njavali vodstvo. V klanec sam so pripeljali na vodstvu težkih Zanoškar, Perdan, Bar in Križman skupaj, od lahkih pa Deržaj, Šiškovič in Bevc. Pod klancem je imela lahka skupina smolo. Prvemu se je predrla Babniku pnevmatika, drugemu Šolarju in takoj nato še Stoparju. Ker niso imeli zadostne rezerve s seboj, so opustili tekmovanje. Istotako je izstopi edini senijor Nosan v klancu vsled prehude vročine in ni vozil dalje.
Vožnja nazaj je še stare dirkače precej izmučila, mlajše pa je skoraj izključila iz tekmovanja. Vendar pa se je lepo razvijala in vsi so se potrudili doseči čim lepši uspeh.
Na cilju.
Kmalu po tretji uri popoldne je prišel gosp. major Jaklič z motociklom in naznanil prihod prvih dveh, Za-noškarja in Perdana na cilj. Vozila sta v ostrem tempu
Ljubljana—Celje—Ljubljana. Perdan in Zanoškar tik pred ciljem.
Ostali so nadaljevali pot po lepi Savinjski dolini, le žal je bila vročina tako silna, da so se morali pogosto hladiti z vodo, kar jim je zmanjšalo tempo. Neka gostoljubna hiša v Savinjski dolini je bila toliko pozorna, da je pripravila dirkačem mleko na pot, kar so ti z veliko hvaležnostjo pozdravili.
Obrat.
V Celju je bil obrat s prisilnim odmorom 2 minut. Celjski klub kolesarjev je pripravil vse potrebno z okrepčilom za dirkače. Skrbel je za vzoren red, tako da
skoro drug poleg drugega ter z velikim zaletom dosegla cilj. Bil je oster boj: Zanoškar je podlegel za četrtino kolesne dolžine. Prvi je bil Perdan, ki je vozil 5 ur 58 min. 43 sek. Tretji je bil Bar Vinko v 6 urah 1 min. 17 sek., četrti Križman v 6 urah 36 min. 35 sek. Izmed lahkih sta privozila v krasnem zaletu Šiškovič in Bevc. Pokazala se je dobra tehnika prvega, ki je prekosil Bevca in dosegel prvo mesto v 5 urah 47 min. 5375 sek., Bevc drugo v 5 urah 47 min. 55 sek., tretji Deržaj v 6 urah 7 min. Deržaj je nazajgrede pod Trojanami padel,
kar mu je vzelo šance. Lahka skupina je vozila s povprečno hitrostjo 26 km, težka 25 km na uro.
Pripomniti bi bilo še sledeče: Dirka je pokazala, da imamo še par, za dolge, vztrajne vožnje vsposoblje-nih dirkačev jako dobre kvalitete, vzgojiti si pa moramo še naraščaj. Izpopolnjevanje teh dirkačev naj bo bodoča naloga Ilirije. Dalje: Pri vožnji Tržič-Ljubljana so vozili prvi od težkih na 80 km 8 minut slabejši čas kot prvi od lahkih, tu pa na 150 km le 11 minut, kar pomeni znatno izboljšanje. Na vsak način bi bilo vsaj za večje tekme uvrstiti Perdana in Zanoškarja, eventuelno še Bara v lahko skupino, ker je škoda, da ne pride njih kvaliteta do veljave. Tudi to naj bi se upoštevalo osobito v tekmah s tujci.
Dirka je bila dostopna vsem članom Športne zveze Ljubljana. Prijavil se žal ni nihče od ostalih klubov. To je žalostno in temu bi bilo treba odpomoči. Animirati se mora ostale klube, da se dvignejo iz zaspanosti in da začno končno že delovati na športnem polju, tam pa, kjer teh ni, da se prej ko mogoče ustanove.
Ilirija pa ima zopet lep uspeh letošnjega dela za seboj.
Nogomet.
DOMAČI REZULTATI.
Prvenstvena tekma Ilirija : Slovan 8 : 0 (4 : 0). Z zanimanjem pričakovana prva tekma Ilirija : Slovan ni donesla pričakovanega ostrega napetega boja. Slovan, ki je nastopil z mnogimi rezervami, ni mogel vzdržati otvor j ene igre, temveč se je moral omejiti le na obrambo. Golman Slovana Kerne se je pokazal pri tem v izvanredni formi. Neštete strele, tudi iz	neposredne bližine, je	držal	v	lepem stilu.
Dober je	bil v	Slovanu tudi levi back	Mozetič.	— Ilirija je
nastopila v sestavi: Pelan - Kavšek, Pretnar - Vrančič, Hus, Držaj - Splihal, Oman, Bregar, Vidmajer, Zupančič II. Rezultat 8 :	0 je	dosegla brez napora in	ne da	bi	se povspela
do boljše,	hitre	igre. V napadalni vrsti	je bil	njen najnevar-
nejši igralec Vidmajer, med halfi je ugajal Držaj in proti koncu Zupančič kot srednji half; dobre momente je imel tudi Hus. — Koti 6:0. — Sodnik Hrast.	B.
Prvenstvena tekma »Hertha«, Maribor : »Maribor«, Maribor 4 : 3 (1 : 1). Na Rapidovem prostoru v Mariboru se je vršila dne 18. julija prvenstvena tekma Hertha : Maribor. Tekma je bila igrana od obeh strani lepo, razmeroma fair in v dobrem tempu. Celoten utis igre je žal tik pred zaključkom pokvarila mariborska nemška publika z incidentom, ki zasluži, da se ga ostro obsoja in ki je izzval intervencijo navzočega vojaštva. Prave krivce in provzročitelje vednih športnih škandalov v Mariboru je iskati med člani in funkci-jonarji klubov, kar je žalosten faktum in s čimer se- bo moral resno baviti nogometni savez. Značilno za namene gotovo stalne publike v Mariboru je, da prihaja na športni prostor s piščalkami v žepu, titulira podsaveznega sodnika s »krainisches Schwein« in obklada igralce, seveda slovenske, s pljunki. Če niso takozvani nemški klubi v Mariboru zmožni napraviti med svojimi pripadniki reda in vpeljati mednje dostojnost, bodo morali sanirati te razmere drugi, če ne gre drugače, politične oblasti z razpustom takih klubov. — »Maribor« je bil, kakor pričakovano, v tej drugi svoji letošnji tekmi že mnogo boljši. Celo moštvo ima zadovoljiv start na žogo, napadalna vrsta z Vando - Gjekičem - Tomerlinom, pravilno podpirana po halfih zlasti Šafranu, je razvila nepričakovano lepo igro. Tudi obrana Knop, Ferk - Ramšak je delovala sigurno. — Hertha je bila zopet v dobri formi, ki si jo je pridobila v zadnjem času. V skupni igri je bila nekoliko boljša od Maribora. — Igra je potekala pod vestnim, nepristranskim vodstvom podsaveznega sodnika gosp. Finka korektno; v 40 minutah druge polovice diktirana »enajsme-trovka« proti Herti vsled handsa izzove med publiko žvižganje in proti sodniku pade omenjena psovka. Slovenska publika, med katero je bilo tudi mnogo vojaštva, si tega ni pustila dopasti in vojaki so publiko s prostora kratkomalo izgnali Igra se je zaradi tega za nekaj minut morala pre-
kiniti, nato pa se je v redu skoro brez publike izvedla do konca. — Koti 4:4.	M.
Celjski Sportverein : kombinirano moštvo Varaždin-Čakovee 2 : 2 (0 : 1). V Varaždinu je igral v nedeljo celjski SV' proti kombiniranemu moštvu Varaždin - Čakovec. Tekma se je igrala v zelo živahnem tempu, napadi so se hitro menjavali. Obe moštvi sta bili dobri in fair.
Rote Elf, Maribor : Svoboda, Celje 4 : 1. Mariborska Rote Elf je v Celju brez posebnega truda zmagala nad Svobodo s 4 : 1.
ZUNANJI REZULTATI.
Zagreb: VViener Sportklub : Gradjanski S. K. 2 : 2.
— VViener Sportklub : Hašk 3 : 1.
Basel: M. T. K., Budapest : F. C. Basel 3:1. — M T. K., Budapest : Nordstern 2 : 1.
Diisseldorf: W. A. C., VVien : Diisseldorf 3 : 2.
Praga: Sparta : Slavia 4 : 0.
JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI SAVEZ.
Upravni odbor je sprejel sledeče nove redne člane: Subotički gradjanski športski klub, Subotica; Novosadski željeznički atletski klub, Novi Sad; Športni klub »Svoboda«, Ljubljana; Celjski Sportverein, Celje; Športni klub »Hermes«, Ljubljana; Športni klub »Jadran«, Ljubljana; Slovenski športni klub »Maribor«, Maribor; Radnički športski klub, Mostar; Sportski klub »Obilić«, Tuzla; Sportski klub, čapljina; športski klub »Borac«, Doboj; Športski klub, Prijedor. Upravni odbor dovo- , ljuje nadalje tekmo »Rapid«, Maribor : Wiener Sportklub v Mariboru in prepoveduje tekmi »Rapid«, Maribor : I. F. u. A. S. K., Celovec v Celovcu in Hertha : Arb. A. C., Graz v Grazu.
Pristojbina za vlaganje protestov se povišuje na K 50. Brez plačila pristojbine se ne uvažuje noben protest.	L, N, P.
Subotički nogometni podsavez se je konstituiral in že posluje.
LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODSAVEZ.
Iz poslovnega odbora:	Za S. S. K. »Sparta«,
Ljubljana so prijavljeni v verificiranje: Bregar Roman, Bregant Slavko, Franchetti Vlado, Grilc Bogomir, Habe Karol, Jerala Franc, Janežič Leo, Kralj Edo, Kavčič Viktor, Kosec Milan, Marusig Gvido, Ma-rusig Hugo, Okrupa Jože, Pobeška Franc, Planinšek Stane, Žargaj Stane.
Za S. V. Vesna, Maribor: Anrather Peter, Bar-lovič Jože, Breznik Jože, Bibič Rihard, Czaszar Iv., Czašzar Frid., Fak Iv., Kramberger Alfred, Kobont Lud., List Pavel, Mihelič Karol, Nasimbeni Ub., Pollak Stef., Rojko Viktor. Štraus Leo, Višnovič Rudolf, Wratschko Herman, Wicher Otmar, Zelenik Lud.
Prijavnice, ki so se razposlale klubom, se imajo čimpreje izpolniti in vrniti podsavezu.
Prvenstvena tekma »Rapid« : Celjski Sportverein se določa definitivno na 1. avgust.
Iz kazenskega odbora: Ukor, ki je bil gl. št. 3. »Sporta« dan »Rote Elf«, se anulira, ker se je naknadno ugotovilo, da je bil igrač, za R. E. že verificiran. Tajnik.
Iz sekcije nogometnih sodnikov. Za prihodnje prvenstvene tekme so določeni sledeči sodniki: Dne 25. julija. Celjski Sportverein : S. S. K., Maribor: Fink. — Dne 1. avgusta: Celjski Sportverein : S. V. Rapid: Fink. — Dne 1. avgusta.
S. K. Ilirija : S. S. K., Maribor: Hrast. — Oni, ki bi želeli položiti sodniški izpit v mesecu avgustu, naj to takoj javijo sekciji. — Nadalje se klubi opozarjajo, da more tudi prijateljske tekme voditi le zavezni sodnik. — Tajnik.
*
Tavčarja, popularnega halfa Ilirije, smatra »Jugoslavenski Šport« za najboljšega halfa, kar jih je doslej imel Hašk. Tavčar, kakor znano, študira v Zagrebu in je igral v spomladanski sezoni od časa do časa v Hašku.
Propagandnega obhoda nogometašev v Pragi se je udeležilo 7000 igralcev v dresu.
Ženski nogomet. (»Všesportni dny« v Pragi) Praga,
11. julija. Ženske reprezentance Plzenj: Most 2 : 0, Praha : Brno 4 : 1, Pardubice : Beroun 2 : 0, Pferov : Kladno 1 : 0, Praha : Pardubice 2 : 1, Hanaci : Plzenj 2 : 0, Praha : Pre-rou 2 : 0, Brno : Beroun 6 : 4, Brno : Kladno 2:1.
V	soboto, dne 24 in v nedeljo, dne 25. julija ob 19. uri na prostoru Ilirije Amateur - Sportklub, Graz : Ilirija. Ama-teur - Sportklub spada med vodilne klube v Gradcu, bo torej Iliriji protivnik, proti kateremu bo morala razviti vse svoje sile.
V	torek, dne 27. julija ob 19. uri: Ilirija rez. : Slovenski S. K. »Celje«.
Dne 31. julija igra Ilirija v Mariboru prvenstveno tekmo z »Mariborom«.
Dne 3. in 4. avgusta igra v Ljubljani Fioridsdorfer At-letik Club z Dunaja proti Iliriji.
Florisdorfer A. C. z Dunaja igra dne 22., 24. in 25. julija v Zagrebu z Gradjanskim ŠK, Concordijo in Haskom. V Gradcu je zmagal proti Grazer Atletiksport Clubu 6 : 0.
Lahka atletika.
Bečkerečki olimpijski odbor priredi 25. julija t. 1. v Vel. Bečkereku olimpijske tekme, dostopne lahkim atletom iz cele kraljevine.
Program: tek 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m; štafeta 4 X 100 m; metanje diska, kopja, kroglje; skok v daljavo, v višino z zaletom, s palico.
Zadnji praški rezultati: skok s palico: Ivo (Slavia) 363 cm; 100 m: Haški (Slavia) 11.4 sek.; 200 m: Plzak 23.4 sek.; 220 y z zapr.: Harry 28.8 sek.; 110 m z zapr.: Keich 17.7 sek.; kopje: Ardy 42.25 m.
»Všesportovni dny« v Pragi. 11. julija. Ženska lahka altetika: tek 50 m: 1. Meizlikova 7.2; 75 m: 1. Ze-lenkova; skok v dalj, brez zaleta: 1 Rulova 220 cm; kroglja 2 kg; Havličkova 10.31 m; skok v dalj, z zaletom: 1. Meizlikova 439 cm; 200 m: 1. Meizlikova 29 sek.
Češki atleti A. C. Sparte v Pragi so priborili na mednarodni tekmi v Kodanju 2 prvi, 2 drugi in 1 tretjo ceno. Krasni tekač Vohlarik je dosegel na 1500 m skoro mednaroden cas — 4:07:8 — ter na 2000 m lep rezultat 5:41:8. Zmagal je obakrat lahko brez ostre konkurence.
Prvenstvo Anglije 1920. 25.000 gledalcev. 100 y: Erward 10 sek., 220 y: Erward 222/5, 440 y: Rudd 49.1, 880 y: Rudd 1:57.2, 1 milja: Burtin 4:13.2, 4 milje: Ble-vit 20:10.4.. 10 milj: Ellibon 53:6, 120 y z zapr.: Troso-bridge 15.2, diskus: Quinn 41.68 m, skok v višino: Baker 193 cm, v daljavo: Lourie 710 cm, kopje: Murrey 50.68.
Viborg:	izredni rezultat v metanju:	kopje
693A m, diskus 45.36 m, kroglja 13.90 m.
Izbirne tekme v Italiji za letošnjo olimpijado. Dne 3. julija so se vršile v Milanu izbirne tekme Zveze italijanskih športnih klubov.
Pri teku na 1500 m in pri skoku v daljavo sta se postavila dva italijanska rekorda. Dosegli so se sledeči uspehi:
Skok v višino: Pisati — P27 m,
Skok v daljavo: Nespoli — 6'49 m.
Metanje diska: Lenzi — 40-40 m.
Kroglja: Lenzi: — 13'04 m.
Tek na 200 m: Bernardom — 24-6 sekund.
Korakanje na 3000 m: Pavesl — 13 minut 45VS sekund. Tek na 1500 m: Ambrosini — 4 min. I22k sek.
Tek na 400 m: Bernardoni — 548/5 sek.
Mednarodni meeting WAC-a, na Dunaju je dosegel te-le uspehe:
100 m: Schmidt (Miinchen) 11 sek., skok v viš.: Franzi (Brno) 170 cm, diskus: Grafwallner (Miinchen) 41'32 m,
110 m z zaprekami: Meszaros (Požun) 16'2 sek., 1500 m-. Friebe (Graz) 4 : 17'3, skok s oalico: Gaim (Miinchen) 346 cm, štafeta 100 + 200 + 400 + 800: WAC 3 : 33'6 (avstrijski rekord).
Stockholmska prvenstva za 1920:	Troskok:
Lindberg 13'57; 800 m: Lundgren 1:57‘8; 400m z zaprekami: Christiensson 57'7; 5 00 0 m: Falk 15:22'8; 100 m: Sandstrbm 11 sek.; 1500 m: Lundgren 4:07'7;
skok v daljavo: Sandberg 641 cm; skok v višino: Kullerstrand 175 cm; diskus:	Zallhagen
76'25 (leva -f- desna), kroglja:	Blomquirst 24T4
(1. + d.), kopje: Lilier 100'09 (1. + d.).
Kolesarstvo.
Ljubljana - Velikovec 93 km. Klub kolisarjev in motociklistov Ilirija je premenil progo na 93 km. Start in cilj kot objavljeno. Pozivamo ponovno vse na udeležbo Zleta kolesarjev in motociklistov v Velikovec in na Klopinsko jezero. Pridite vsi, tudi iz Celja in Maribora in z dežele, da pohitimo med koroške brate in jim dvigujemo tik pred plebiscitom njih narodno zavest. Vsi kolesarji, vnedeljo 1. avgusta, na Koroško!
*
Monakovo - Berlin. Veliko cestno dirko na tej progi so hoteli prirediti Nemci v nadomestilo za klasično dirko Dunaj - Berlin, ki je zadnja leta izpadla, pa je bila kljub vsem pripravam zadnji čas vsled nesoglasij odgodena, ker je nemška kolesna industrija odrekla podporo.
Nov rekord. Na berlinskem, dirkališču je bil presežen letos spomladi postavljeni rekord po Landrocku od 37-4 km na 38’240 km. Vozil je Schrefeld.
Pariz - Bruselj. Velika cestna dirka Pariz - Bruselj na progi 412 km se je vršila ob udeležbi 22 Belgijcev in 15 Francozov. Vozili so ob jako slabem vremenu, vsled česar so imeli dirkači polno defektov, kar je mnogo prvakov spravilo ob šanse. Za Gemblauxom so naleteli dirkači na močan automobilni promet in par brezobzirnih šoferjev je raztrgalo vodilno skupino, tako, da so se Pelissier, Mottiat in Verman-del odtrgali in vozili sami na vodstvu. Pri Wawreu so jih automobili ponovno raztrgali in Mottiat je vozil sam na vodstvu. Do Bruslja je ostal na vodstvu, in šele prav v Bruslju samem ga je dohitel Pelissier. Cilj je bil na dirkališču in so morali dirkači voziti še na dirkališču par krogov. Pelissier je bil takoj na vodstvu, kar je Mottiata tako razburilo, da je skušal Pelissierja zadržati z roko, vsled česar je bil takoj diskvalificiran. Prvi je došel Pelissier v 16 : 15 : 00, drugi Mottiat (diskvalificiran), tretji Vermandel 16 : 19 : 35. V celem jih je došlo 17 na cilj.
Bilka Berlin-Dresden, 182 km, se je vršila ob najhujšem dežju. Startalo je 36 dirkačev. Prvi je došel Walzgott v 6:49’30, drugi Michael za pol dolžine kolesa, tretji Berliner. Naše dirkače bo zanimalo, da je bilo med drugimi kot zasebnost podarjeno darilo: 2 kg surovega masla.
Bavarska krožna vožnja, 307.6 km, odprta za dirkače po poklicu in za dirkače športnike. Prvih je star-talo 24, drugih 31. Vsled dežja začetkoma in vročine pozneje je imelo polno dirkačev defekte. V prvi skupini, dirkači po poklicu, je došel prvi V. Huschke z 10:11:35, drugi Zander, tretji A. Huschke, v skupini športnikov pa Sachs 11:26:355, drugi Pfister, tretji Zeis-sner.
Velika cestna dirka Magdeburga, 274-6 km, je ena najodličnejših športnih tekem Nemčije. Tudi to pot so startali prvovrstni nemški dirkači - profesionisti. Žal so imeli polno defektov in je vsled tega uspeh manj pokazal, kot bi sicer. Vozili so: Golle 9 : 18 : 00, Koch 3 dolžine za njim, Huschke 4 dolžine. Interesantno je, da je kljub naporni vožnji došlo 10 dirkačev naenkrat na cilj, tako, da jim ni bilo niti mogoče odmeriti časa, temveč se jih je samo uvrstilo po redu.
Tour de France je največja in ena najstarejših kolesarskih tekem sploh. Zasnovana je vsako leto drugače, a vedno tako, da se prevozi cela Francija, Lansko leto je šla proga tudi po osvobojeni Alzaciji-Loreni. Običajno traja 3 do 4 tedne in obsega ca. 4000—5000 km, katere je treba prevoziti v 10—14 etapah. Za kontrolo, preskrbo dirkačev in zdravstveno nadzorstvo so izborno organizirani. Dirkalna določila so zelo stroga. Letos je določena daljava ca. 5000 km, ki se imajo prevoziti v 15 etapah in traja polne 4 tedne. K startu se je prijavilo 113 udeležencev, od kojih odpade 31 na prvi razred »matadorjev«, prejšnjih dirkačev tovarn, ostalih 82 pa na »bodoče matadorje« sedaj še športnike. Prvi razred je obsegal 17 Belgijcev, 2 Italijana, ostali so bili Francozje. — Prva etapa je bila Pariz - Le Havre, 388 km. Startali so o polnoči v Parizu na Plače de la Concorde. Številni defekti in padci so izločili mnogo dirkačev, tako da je prišlo precej poznanih kapacitet ob prvenstvo prvega dne. V trdnem boju je zmagal Louis Mottiat (Belgijec) s 14:50:46 pred Rossiorsom samo za K kolesne dolžine, tik za njima so bili Hys,
Goethals, Masson. Znani Peliiier 30 dospel v 15:07:12 kot osmi, Cristophe kot deveti; osemnajsti ie došel van Haleke kot prvi drugega razreda, takoj za, njim Chassot kot drugi, oba v 15:24:44. Do večera je dospelo 84 dirkačev na cilj. Italijana Gremo in Beloni oba iz prvega razreda, sta morala vsled padcev izstopiti. — Druga etapa Le Havre - Cherbourg (864 km) je začela po dvadnevnem odmoru s startom 96 dirkačev. Vsa strast vožnje je nekam posebno izživela v tej etapi. Vodilna skupina je bila prvotno močna 40 vozačev, znak, kako vneto so se borili za prvenstvo dneva, ter je skozi do Cherbourga držala tempo nad 30 km, kar je povzročilo krasen boj na cilju. Presenečeni sodniki so imela težak posol; le prvih sedem je bilo mogoče »izslediti«, ostalih 23 je bilo »ex aequo« klasificiranih na osmo mesto. To je menda dosedaj edini slučaj pri kolesarskem športu. Prvi je bil Thys v 15:17:48, drugi Goethals za 'A dolžine kolesa, 3. Chassot, 4. Pellissier, 7. Mottiat (prvak prve etape) na 8. mestu je potem 23 dirkačev Van Ilecke. prvak drugega razreda prve etape je moral vsled kolesnega defekta odstopiti od nadaljne vožnje. Tekma se še nadaljuje.
Automobilizem.
Propagandi izlet automobilnega kluba na Koroško je tako razvrščen, da bo nudil udeležnikom celoten pregled slovenske Koroške. Gorski prelaz Jezersko, čez katerega pelje tehnično dobro izpeljana cesta, se bode pasiral v jutranjem hladu ob času, ko bodo nudile strme stene Savinjskih Alp kar najlepši pogled. Dolina Bele skozi Železno Kapljo in Dobrlo vas nudi izletnikom tip ljubke Koroške. Pokrajina se čimdalje bolj razprostira v rodovitno polje. Po prekoračitvi železniške proge Maribor - Celovec se spušča cesta v ozko zarezano dolino Drave, nakar prispemo po strmem klancu v glavni kraj vzhodne Koroške, v mesto Velikovec. Udeiežnikl s Štajerske se tu priklopijo, nakar se vožnja nadaljuje do Klopinskega jezera, kjer bo v verandi tamošnjega hotela ob obali temnozelenega jezera pripravljen obed. Klopinsko jezero je kaj mikavno mod temnim zelenjem ter bo gotovo iz vabilo večino gostov v kopel. Vsled slabejših cest je na-daljni del izleta čez Šmarjeto do Borovelj nekoliko težavnejši. Zato je vodstvo ravno ta del proge izbralo kot neobvezno non - stop vožnjo za udeležnike, ki se izrecno zanjo prijavijo. Po prihodu v Borovlje bo ogled tamošnjih razvitih industrij, nakar se nadaljuje vožnja čez Žihpolje do Vrbskega jezera. Nadaljuje se ob celi obali jezera do Loga, oziroma do Vrbe, kjer bo v tamošnjem moderno opremljenem hotelu Excelsior (kino, bar!) pripravljeno prenočišče. Dopoldne prihodnjega dne služi poljubnim izletom ter bo skoro gotovo tudi na razpolago motorni čoln za one, ki se ne marajo peljati z automobilom na Otok, kjer se bo vršil izvanredni občni zbor kluba. Popoldne je povratek čez Ljubelj v Tržič, kjer bodo udeležniki gostje klubovega podpredsednika gosp. dr. barona Karla Borna, vendar skupen povratek ni obvezen že radi tega, ker vožnja preko Ljubelja za automobile pod 30 HP ni priporočljiva. V zadnji številki Sporta označeni termin ni bil definitivno določen, kakor se je takra pristavilo, vsled česar ponovno opozarjamo, da se izlet vrši v soboto, dne 31. julija in v nedeljo, dne L avgusta z odhodom ob 6. zjutraj izpred hotela Slon v Ljubljani. Udeležniki s Štajerske se pridružijo ob 10. dopoldne v Velikovcu Prijave z navedbo moči motorja v svrho določitve vrstnega reda in število oseb sprejema Tourist - Office, Ljubljana, Dunajska cesta 18. Prosimo najpoznejše prijave dO' torka, dne 27. julija, da se pravočasno lahko preskrbi prenočišča. — Automobilu! klub za S'ovenijo v Ljubljani. — Dr. Žižek.
_ Tekme Športne zveze. Na plenarni seji Soortne zveze Ljubljana dne 14. julija se je skleni!« prirediti tekom polletja plavalne tekme na Vrbskem in na Blejskem jezeru. Za vse klube obvezeji spnrtni miting pa sc vrši koncem meseca septembra ali začetkom meseca oktobra, na kar se vsi klubi že danes opozarjajo. Predpriprave za miting, ki se vrši v zvezi s splošnim športnim vojaškim mitingom pa vrše posamezni odseki Športne zveze.
Uradni prostori »Športne zveze« in »Jugoslovanskega oUmrGskega pododbora« se nahajajo: Dunajska cesta 18 (Tourist - Office), kamor naj se pošiljajo vsi dopisi, naslov-
Ijeni na obe instituciji. — Občevanje s strankami vsako popoldne od 17. do 18. ure.
*
Ljubljanski naročniki, ki žele, da bi se jim list še v soboto zvečer oziroma v nedeljo zjutraj dostavil, naj javijo natančni naslov upravi Sporta.
Vsem onim, ki prejemajo list, a niso še plačali naročnine, vstavimo prihodnjo številko pošiljanje. Prosimo ponovno vse športnike, da pridobivajo novih naročni-1’vOv in skrbe za redno plačevanje obveznosti.
„Šport"
izhaja vsako soboto Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Tourist-Office Dunajska cesta.
Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.


PISALNI STROJI jIMPEI^IAL PISALNI STROJl'^Y NAJNOVEJŠI ANGLEŠKI IZUM, NAJBOLJI PREDVOJNI MATERIJAL. CENA ZMERNA
»
4
FRANC BAR
LJUBLJANA. CANKARJEVO NABREŽJE ŠTEV; 5 TELEFON ŠTEV. 423 MEHANIČNA DELAVNICA

|
ppisi

Jjllfil))
(Po <§s a OJGtKEI^
umum&
uue® lT.4
TIILIKF®!«) l'FtEMo DD<7o
Špedicije vsake vrste. Prevaženje blaga in pohištva. Reckspedicije. Zacarinjanje.
Redni promet iz Čehosiovaške in Avstrije v Jugoslavijo.
' li*!
St

'f£>

iS
|||S
[A1'" ■
ti . .. ::
Veletrgovina s premogom. Keks, kovaški premog, oglje, briketi, antracit.
Drva, bukova, suha metrska in na drobno klana. Kolobarji iz suhega lesa za podkurjenje.
Mavec (gips) vse vrste, šota
suha, za kurivo, izolacijo in steljo, na vagone.
Lastno skladišče:
Ljubljana, glavni kolodvor.
Podružnica: Maribor.
Brzojavi: UHERSPED.
ji; -s 11 !: i " j
II
H
il
si
♦
*
---	— Priporočamo ---------=
modno in manufakturno trgovino
T. EGER
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2
Solidne cene!	Točna postrežba!
--------Prepričajte se sami!----
sionu Josip
trsoolno z moniifoKtiin
LJUBLJANA
F. BATJEL
LJUBLJANA STARI TRG ŠTEV. 28 Trgovina vsakovrstnih strojev in posameznih delov
mehanična delavnica
Croatia
zavarovalna zadruga v Zagrebu
ustanovljena leta 1884.
Podružnica za Slovenijo: LJUBLJANA, Stari trg 11.
Zavarovalni oddelki: Požar, vlom, nezgode in ži vij enj e.
'• . __________________________

■
(R^isdrooirnoD® s®
Saouofias
j]|
■
I
. . ______________________________________________________________________________________________________________________________________________
: . . .-.1	.:	~ Žj
^	L.-:	-
■Hi
------- :
:4Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4Z4_tL>Z4L>Z^
[K
)(
N
M
M
M
M
K
M
Delniška slavnica 30,000.000- k.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi 20,000.000'— k.
1
K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, N
Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.	M
kupuie in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE.
Sprejema
vloge na knjižice in tekoči račun
proti usodnemu obrestovanju.

♦Z#Z4Z4ZOZ4Z4Z4Z4Zt>Z4Z»Z4Z4_^
Beosrad, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo,
^ sprejema vlose na hranilne knji- Split, Šibenik, Zadar, Zasreb, žice, žiro in druge vloge pod naj- - Trst, Wien.
Jadranska banka
ugodnejšimi pogiji.
Prana m bančne posle pod najusodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kiaji in-in inozemstvu;
ommmsmmm&m

BRZOJAVI:
ESKOMPTNA
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRDSKO BANKO V ZAGREBU, ji
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, ji — Eskompt menic, terjatev, faktur. — Akreditivi. — Borza.
riiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiMiiMiHiiniiiiiiiiiMiiiiiiMiiniimiiiiiiiiHiiiiinininiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiinuilllliillliiiiiiMiiiliiiiiiilllf;

„B A L K A N“.
Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba.

Brzojavni naslov: „BALKANSPED".
Brzojavni naslov: „BALKANSPED".
Ljubljana - Maribor - Trst - Wien
Špedicije vseh vrst.—Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinjanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — Carinska agentura. — Ljubljansko javno skladišče.

tovarne Peter Kozina&(o.
dobe se zopet v prejšnji solidni kvaliteti na
zalogi Ljubljana
Menjalnica
Slov.eskomptne banke
LJUBLJANA,
nasproti glavnega kolodvora.
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. -- Ima poseben borzni oddelek.
SVETLA
JANKO POGAČAR
ELEKTROTEHNIKA-TEH NIKA
CENTRALAUUBUANA
PODRUŽNICE-BEOGRAD
ZAGREB » OTU E K • KRANJ
IAIINHZDELKI-
LEL f TENCI MODERNA RAZ/VET* LJAVA
NAMIZNE MODERNE /VETI L KE • l*T*D*

Anton Černe
/. A, ORAVEUR ^ »s