Na­slov­ure­dništva­­je:­ ­ Zdru­že­nje­za­so­ci­al­no­pe­da­go­gi­ko
Ad­dres­of­the­edi­tors:­ ­ Ure­dništvo­re­vi­je­So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka
­ ­ ­ ­ Kar­de­lje­va­pl.­16­(pri­Pe­da­goški­fa­kul­te­ti)­
­ ­ ­ ­ 1000­Ljub­lja­na­
­ ­ ­ ­ tel:­(01)­589­22­00­;­Fax:­(01)­589­22­33
­ ­ ­ ­ E-mail:­matej.sande@guest.arnes.si
Urednik­/­Editor:­ ­ ­ Matej­Sande­(glav­ni­ure­dnik;­Ljubljana)
Uredniški­odbor­sestavljajo:­ ­ Margot­Lieberkind­(Danska,­Denmark)
Mem­bers­of­the­edi­to­ri­al­bo­ard:­ Marta­Mattingly­(ZDA,­USA)
­ ­ ­ ­ Friedhelm­Peters­(Nemčija,­Germany)
­ ­ ­ ­ Andreas­Walther­(Nemčija,­Germany)
­ ­ ­ ­ Stephan­Sting­(Avstrija,­Austria)
­ ­ ­ ­ Jacek­Pyżalski­(Poljska,­Poland)
­ ­ ­ ­ Walter­Lorenz­(Italija,­Italy)
­ ­ ­ ­ Ali­Rahimi­(Iran,­Iran)
­ ­ ­ ­ Josipa­Bašić­(Hrvaška,­Croatia)
­ ­ ­ ­ Antonija­Žižak­(Hrvaška,­Croatia)
­ ­ ­ ­ Vesna­Zunić­Pavlović­(Srbija,­Serbia)
­ ­ ­ ­ Darja­Zorc­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Jana­Rapuš­Pavel­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Olga­Poljšak­Škraban­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Špela­Razpotnik­­(Slovenija,­Slovenia)
­ ­ ­ ­ Mitja­Krajnčan­(Slovenija,­Slovenia)
Obli­ko­va­nje­in­pre­lom:­­ ­ Nenad­Maraš
Naslovnica:­ ­ ­ foto­Tadej­Bernik
Lek­tori­ra­la:­­ ­ ­ Katarina­Mihelič
Translations­by:­ ­ ­ Urša­Žitnik
Tisk:­ ­ ­ ­ Tiskarna­Vovk
Let­nik­XIV,­2010,­št.­3
Vol.­XIV,­2010,­­No.­3
ISSN­1408-2942
Spletni­naslov:­www.revija.zzsp.org
Revi­jo­So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka­izda­ja­Zdru­že­nje­za­so­ci­al­no­pe­da­go­gi­ko­-­slo­ven­ska­na­ci­onal-
na­sek­ci­ja­FI­CE.­Re­vi­ja­izha­ja­če­tr­tlet­no.­Vse­izda­ja­telj­ske­pra­vi­ce­so­pri­dr­ža­ne.
So­ci­al­na­pe­da­go­gi­ka­is­a­qu­ar­ter­ly­pro­fes­si­onal­jo­ur­nal­pu­blis­hed­by­As­so­ci­ati­on­for­so­ci-
al­pe­da­go­gy­-­Slo­ve­ni­an­na­ti­onal­FI­CE­sec­ti­on.
Na­roč­ni­na­na­re­vi­jo­za­le­to­2010­je­25­EUR­za­prav­ne­ose­be.­Na­roč­ni­na­na­re­vi­jo­je­za­
čla­ne­Zdru­že­nja­vklju­če­na­v­članarino.
Izdajanje­revije­v­letu­2010­finančno­podpirajo­Agencija­za­raziskovalno­dejavnost­
Republike­Slovenije,­Zavod­Republike­Slovenije­za­šolstvo­in­Ministrstvo­za­šolstvo­­
in­šport.
Članke­v­reviji­abstrahirata­in­indeksirata­Family­Studies­Database­in­Sociogical­
Abstracts.
Kazalo/Contents
Articles
Maja­Zorman
Private­and­Public­Kindergartens:­
a­Comparison­of­Programs­in­
Terms­of­Financing­and­Quality
Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan
Independent­Living­Program­
–­from­the­Point­of­View­of­
Youngsters­and­their­Care­Workers
Simona­Prosen­in­­
Helena­Smrtnik­Vitulić
Characteristics­of­Students­of­
Primary-Level­Teaching­and­
Social­Pedagogy
Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele
Co-operation­and­Co-creation:­
Community­Project­in­the­Field­­
of­Prevention­within­the­­
School­Context
Ajda­Eiselt
Confrontation­in­Supervision
Instructions to authors
Članki
Maja­Zorman
Zasebni­in­javni­vrtci:­
primerjava­programov­z­vidika­
financiranja­in­kakovosti
Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan
­Mladinska­stanovanja­
–­pogled­nanje­skozi­oči­
mladostnikov­in­vzgojiteljev
Simona­Prosen­in­
Helena­Smrtnik­Vitulić
Značilnosti­študentov­
razrednega­pouka­in­
socialne­pedagogike
Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele
Sodelovanje­in­soustvarjanje:­
Skupnostni­projekt­
na­področju­preventive­
v­šolskem­okolju
Ajda­Eiselt
Konfrontiranje­v­superviziji
Navodila avtorjem
ISSN 1408-2942
Socialna­pedagogika,­2010­vol.14,­številka­3
303
277
327
347
363
377

277Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Zasebni­in­javni­vrtci:­­
primerjava­programov­z­vidika­
financiranja­in­kakovosti
Private­and­Public­Kindergartens:­
a­Comparison­of­Programs­in­
Terms­of­Financing­and­Quality
Maja­Zorman
Maja­
Zorman,­
univ.­dipl.­
soc.­ped,­
Združenje­
DrogArt,­
Kardeljeva­
ploščad­
16,­1000­
Ljubljana,­
e-pošta:­
maja@
drogart.org
Povzetek
V­članku­so­predstavljeni­rezultati­raziskave­iz­leta­2009­
o­zasebnih­in­javnih­vrtcih­v­Republiki­Sloveniji.­Glavni­
namen­ raziskave­ je­ bil­ proučiti­ stanje­ na­ področju­
predšolske­vzgoje,­katera­zakonska­določila­ s­področja­
predšolske­vzgoje­obstajajo­v­Republiki­Sloveniji,­njihovo­
izvajanje­ v­ praksi,­ kakšne­ so­ možnosti­ za­ ustanovitev­
in­ delovanje­ zasebnega­ vrtca­ ter­ potrebe­ in­ želje­
staršev,­ki­imajo­otroke­vključene­v­organizirano­obliko­
predšolske­ vzgoje.­Cilj­ raziskave­ je­ bil­ ugotoviti,­ ali­ je­
ustanovitev­ zasebnega­ vrtca­ dobra­ poslovna­ odločitev.­
Analiza­rezultatov­je­pokazala,­da­so­razlogi­za­majhno­
število­ zasebnih­ vrtcev­ strogi­ standardi­ in­ normativi­
za­ zaposlene,­ prostor­ in­ opremo­ ter­ število­ otrok,­ ki­
so­ opredeljeni­ z­ Zakonom­ o­ vrtcih­ (1996)­ in­ Zakonom­
o­ organizaciji­ in­ financiranju­ vzgoje­ in­ izobraževanja­
(1996)­ ter­ podzakonskimi­ predpisi.­ Pomembni­ razlogi­
za­ majhno­ število­ zasebnih­ vrtcev­ v­ Sloveniji­ so­ tudi­
prikrajšanost­zasebnih­vrtcev­pri­sofinanciranju­s­strani­
občin­glede­na­javne­vrtce­ter­neodkrite­in­neizkoriščene­
možnosti­pridobivanja­alternativnih­sredstev.
278 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Ključne besede: predšolska­vzgoja,­Zakon­o­organizaciji­
in­financiranju­vzgoje­in­izobraževanja­(ZOFVI),­Zakon­
o­vrtcih­(ZVrt),­zasebni­vrtci,­javni­vrtci,­financiranje.
Abstract
This­article­presents­the­results­of­the­research­on­private­
and­public­kindergartens­in­the­Republic­of­Slovenia­in­
2009.­The­main­purpose­of­this­study­was­to­examine­the­
situation­in­the­field­of­preschool­education­legislation­
in­ the­ Republic­ of­ Slovenia­ and­ its­ implementation­
in­ practice,­ the­ prospects­ for­ the­ establishment­ and­
operation­ of­ a­ private­ kindergarten­ and­ the­ needs­ of­
parents­ whose­ children­ are­ included­ in­ an­ organized­
form­of­preschool­education.­The­aim­of­this­study­was­
to­ determine­ whether­ the­ establishment­ of­ a­ private­
kindergarten­was­a­good­business­decision.­The­analysis­
of­the­results­showed­that­the­strict­standards­and­norms­
for­staff,­the­premises­and­equipment,­and­the­number­of­
children­are­ the­main­reasons­ for­ the­small­number­of­
private­ kindergartens­ in­ the­Republic­of­Slovenia.­The­
Organization­ and­ Financing­ of­ Education­Act­ (1996),­
the­ Kindergarten­ Act­ (1996),­ and­ the­ implementing­
regulations­ determine­ the­ above-mentioned­ standards­
and­ norms.­ Other­ important­ reasons­ for­ the­ small­
number­of­private­kindergartens­in­Slovenia­are­also­the­
disadvantages­ of­ private­ kindergartens­ when­ it­ comes­
to­ the­ co-financing­ by­ municipalities,­ in­ comparison­
with­the­public­kindergartens,­and­the­undiscovered­and­
untapped­ potential­ for­ acquiring­ alternative­ financial­
means.­
Key words: preschool­ education,­ Organization­ and­
Financing­ of­ Education­ Act­ (ZOFVI),­ Kindergarten­
Act­(ZVrt),­private­kindergartens,­public­kindergartens,­
financing.
279Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Uvod
Predšolska­ vzgoja­ v­ vrtcih­ je­ sestavni­ del­ celovitega­ sistema­
vzgoje­ in­ izobraževanja­ v­ Republiki­ Sloveniji­ (v­ nadaljevanju­
RS)­ in­ tudi­drugje­v­razvitem­svetu.­Primarna­socializacija­poteka­
v­ družinskem­ okolju­ in­ se­ že­ v­ zgodnjih­ otroških­ letih­ pogosto­
dopolnjuje­ s­ sekundarno­ socializacijo,­ ki­ poteka­ v­ vrtcu.­ Vrtec­
oziroma­katerakoli­druga­oblika­predšolskega­varstva­tvori­otrokov­
mikrosistem.­Bronfenbrenner­ (1979)­ govori­ o­mikrosistemu,­ ki­ je­
otrokovo­ prvo­ in­ najbližje­ okolje,­ ki­ ga­ obdaja­ in­ katerega­ del­ je­
tudi­sam­ter­ima­hkrati­odločilno­vlogo­za­otrokov­nadaljnji­razvoj.­
Spodbudnejše­ in­ bolj­ negujoče­ bo­ otrokovo­ zgodnje­ okolje­ ter­
odnosi­v­njem­in­z­njim,­bolj­bo­otrok­razvijal­svoje­potenciale.­
Da­ se­ otrok­ v­ predšolskem­obdobju­ razvija­ zelo­ intenzivno­ na­
vseh­področjih­telesnega­in­psihosocialnega­(gibalnega,­čustvenega,­
socialnega,­kognitivnega­in­moralnega)­razvoja,­je­znano­že­vsaj­od­
šestdesetih­let­preteklega­stoletja­(Batistič­Zorec,­1996).­Ugotovitev­
številnih­ strokovnjakov­ (Marjanovič­Umek,­2002;­Plevnik,­2009),­
da­ imajo­ otroci­ iz­manj­ spodbudnega­ okolja­ že­ ob­ vstopu­ v­ šolo­
primanjkljaje,­ki­se­z­leti­šolanja­še­večajo,­je­povzročila,­da­se­je­v­
šestdesetih­in­sedemdesetih­letih­preteklega­stoletja­najprej­v­ZDA,­
nekoliko­ pozneje­ pa­ tudi­ v­ Evropi­ razširilo­ t.­ i.­ kompenzacijsko­
gibanje,­ki­ga­je­spremljal­intenziven­razvoj­predšolskih­programov­
in­raziskovanje­tega­področja­(Batistič­Zorec,­1996).­V­osemdesetih­
letih­se­je­uveljavila­ideja­o­programih,­ki­izhajajo­iz­otroka.­Namesto­
priprave­na­šolo,­kar­ je­bil­cilj­v­šestdesetih­ in­sedemdesetih­ letih­
preteklega­ stoletja,­ je­ v­ osemdesetih­ postal­ osnovni­ cilj­ vrtcev­
upoštevanje­ otrokovih­ aktualnih­ potreb,­ interesov­ in­ razvojnih­
potencialov.­ Posledično­ so­ programi­ postali­ manj­ strukturirani­ in­
formalizirani,­ uveljavilo­ se­ je­ več­ skupinskega­ in­ individualnega­
dela­ (prav­ tam).­ V­ zadnjih­ desetletjih­ preteklega­ stoletja­ se­ je­
v­ razvitem­ svetu­ močno­ povečal­ delež­ predšolskih­ otrok,­ ki­
so­ vključeni­ v­ različne­ oblike­ oziroma­ programe­ organizirane­
predšolske­ vzgoje,­ trend­ povečevanja­ pa­ je­ še­ vedno­ prisoten.­ V­
šolskem­ letu­ 2009/10­ je­ bilo­ v­ slovenske­ vrtce­ vključenih­ skoraj­
74­%­otrok­ustrezne­starosti­(Predšolska­vzgoja­in­izobraževanje­v­
vrtcih,­Slovenija,­šolsko­leto­2008/09,­2009).­Razlogi­za­vedno­večje­
vključevanje­ otrok­ v­ organizirane­ oblike­ predšolskega­ varstva­ so­
280 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
naraščajoče­zaposlovanje­žensk,­odločilnejša­znanstvena­spoznanja­
o­otrocih­in­vzgoji,­manjši­delež­varovanja­otrok­v­okviru­razširjene­
družine­zaradi­podaljševanja­starostne­dobe­za­redno­upokojitev­in­
sprememba­zakonodaje,­ki­je­ugodnejša­za­starše­z­več­otroki,­hkrati­
vključenimi­v­vrtec­(Krek,­1995;­Plevnik,­2009).­Vrtec­otroku­nudi­
drugačne­izkušnje­kot­primarna­družina,­zato­pomeni­dopolnjevanje­
družinske­vzgoje­(Krek,­1995).­Evropska­komisija­opozarja,­da­se­
v­času­gospodarske­krize­s­širjenjem­predšolske­vzgoje­ in­varstva­
ter­ pomočjo­ staršem­ zmanjšuje­ vrzeli­ v­ znanju­ zaradi­ socialne­
in­ ekonomske­ neenakosti­ in­ ima­ zato­ predšolska­ vzgoja­ močne­
družbene­in­ekonomske­učinke­(Plevnik,­2009).
Predpisi,­ ki­ urejajo­ področje­ predšolske­ vzgoje­ v­ RS,­
omogočajo­njeno­izvajanje­tako­v­okviru­javne­službe­kot­v­okviru­
zasebne­ iniciative.­ Namen­ zakonodaje­ (Krek,­ 1995)­ je­ ohranitev­
dosedanjega­ obsega­ predšolske­ vzgoje­ in­ nadaljnji­ razvoj­ mreže­
javnih­ vrtcev.­Ker­ v­ družbi­ hkrati­ obstaja­ več­ različnih­ interesov,­
vrednostnih­sistemov­ter­pedagoških­in­drugih­teorij,­jih­ni­mogoče­
uresničiti­le­v­javnem­sistemu,­zato­so­dane­zakonske­podlage­tudi­
za­ustanavljanje­zasebnih­vrtcev.­Uporabniki­lahko­posebne­interese­
zadovoljijo­v­obliki­zasebnega­sistema­vzgoje­in­izobraževanja.­Ob­
tem­morajo­zasebni­vrtci­do­neke­mere­ustrezati­standardom,­ki­jih­
določa­ država.­Možnost­ izbire­ pa­ je­ pomembna­ tudi­ zato,­ ker­ ni­
enotnih­meril­o­tem,­kaj­je­dober­vrtec.­
Namen raziskave
Zadnja­ leta­ so­ mediji­ polni­ novic­ o­ pomanjkanju­ prostora­ v­
organiziranem­varstvu,­vzgoji­ in­ izobraževanju­predšolskih­otrok.­
To­ me­ je­ spodbudilo­ k­ razmišljanju­ o­ možnostih­ ustanovitve­
zasebnega­ vrtca,­ kjer­ bi­ lahko­ udejanjila­ socialnopedagoška­
znanja­ ter­ hkrati­ otrokom,­ staršem­ in­ širšemu­ socialnemu­ okolju­
z­ integrativnim­ pristopom­ ponudila­ alternativo­ javnim­ vrtcem­ in­
obstoječi­ponudbi.­
Namen­raziskave­je­bil­spoznati­ in­proučiti­zakonska­določila­
s­ področja­ predšolske­ vzgoje­ in­ njihovo­ izvajanje­ v­ praksi.­
Poleg­ zakonskih­ normativov­ in­ njihovih­ praktičnih­ posledic­ pri­
ustanavljanju­ in­ delovanju­ zasebnega­ vrtca­ sem­ želela­ proučiti­
razloge­ za­ nevključevanje­ zasebnikov­ na­ področju­ predšolske­
281Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
vzgoje­ v­ slovenskem­prostoru.­Z­ raziskavo­ sem­želela­ ugotoviti­
tudi,­ kakšne­ so­ želje­ in­ potrebe­ staršev,­ ki­ imajo­ svoje­ otroke­
vključene­ v­ organizirane­ oblike­ javnega­ in­ zasebnega­ varstva.­
Cilj­raziskave­je­bil­poiskati­odgovor,­ali­je­ustanovitev­zasebnega­
vrtca­ dobra­ poslovna­ odločitev,­ hkrati­ sem­ želela­ poiskati­
konkretne­rešitve­oziroma­predloge­za­ustanavljanje­in­delovanje­
zasebnih­vrtcev.
Metode
Pri­izvedbi­raziskave­sem­se­odločila­za­kombinacijo­kvantitativne­
in­ kvalitativne­ metodologije­ z­ namenom­ prikaza­ celostne­ in­
poglobljene­slike­o­situaciji­predšolske­vzgoje­v­RS­v­letu­2009­in­
tudi­ o­ obstoječih­ potrebah­ ter­možnostih­ za­ ustanavljanje­ novega­
zasebnega­vrtca.­Pri­raziskovanju­sem­se­spraševala­po­vzrokih­za­
obstoječe­stanje,­ki­ga­nisem­le­opisovala,­temveč­tudi­iskala­rešitve­
za­spremembo­oziroma­izboljšanje­le-tega.
Za­ analizo­ stanja­ predšolske­ vzgoje­ v­ osrednjeslovenski­ regiji­
sem­uporabila­tri­različne­tehnike­zbiranja­podatkov,­in­sicer­zbiranje­
letnih­poročil­vrtcev­za­leto­2008,­anketiranje­staršev,­katerih­otroci­
so­ bili­ v­ letu­ 2009­ vključeni­ v­ vrtec,­ ter­ intervjuvanje­ vodilnega­
kadra­vrtcev­zajetih­v­vzorec.­
Analiza letnih poročil vrtcev
Letna­poročila­oziroma­podatke­iz­letnih­poročil­vrtcev,­izbranih­
v­vzorec­za­leto­2008,­sem­pridobila­na­Agenciji­Republike­Slovenije­
za­javnopravne­evidence­in­storitve­(v­nadaljevanju­AJPES).­Letna­
poročila­vsebujejo­podatke­o­poslovanju­in­premoženjsko-finančnem­
položaju­posameznih­poslovnih­subjektov.­Tovrstne­podatke­morajo­
vrtci­kot­poslovni­subjekti­letno­predložiti­AJPES-u.­S­temi­podatki­
sem­ ugotavljala,­ kako­ poslujejo­ po­ statusu­ različni­ vrtci.­ Slabost­
analize­ letnih­ poročil­ vrtcev­ je­ lahko­ nezanesljivost­ tovrstnih­
podatkov,­ saj­ računovodje­ različne­ postavke­ ne­ knjižijo­ vedno­ na­
enake­ konte.­V­ podrobnejše­ analize­ podatkov­ letnih­ poročil­ se­ iz­
navedenega­razloga­in­zaradi­pomanjkanja­znanja­na­tem­področju­
nisem­ poglabljala.­ Podatke­ sem­ uporabila­ za­ izračun­ nekaterih­
številčnih­kazalcev­(uspešnosti)­poslovanja­izbranih­vrtcev.
282 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Anketiranje staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec
Anketirala­sem­starše,­katerih­otroci­so­bili­leta­2009­vključeni­
v­ vrtec­ v­ osrednjeslovenski­ regiji.­ V­ šolskem­ letu­ 2008/2009­ je­
bilo­v­Sloveniji­65.966­otrok­vključenih­v­845­vrtcev­ in­njihovih­
enot,­od­tega­je­bilo­1.469­otrok,­kar­je­2,2­%­populacije,­v­vrtce­
vključenih­ otrok­ vključenih­ v­ zasebne­ vrtce­ (Predšolska­ vzgoja­
in­ izobraževanje­ v­ vrtcih,­ Slovenija,­ šolsko­ leto­ 2008/2009,­
2009).­Z­anketiranjem­sem­želela­pridobiti­oceno­staršev­o­stanju­
na­ področju­ predšolske­ vzgoje,­ ugotoviti­ stopnjo­ zadovoljstva­
s­ trenutno­ ponudbo,­ njihove­ želje­ in­ potrebe,­ ki­ niso­ oziroma­ ne­
morejo­ biti­ zadovoljene­ z­ obstoječo­ ponudbo­ vrtcev,­ ter­ nekaj­
podatkov­ o­ družinah,­ s­ katerimi­ sem­ želela­ ugotoviti,­ ali­ se­ za­
posamezne­programe­vrtca­odločajo­starši­z­določenimi­skupnimi­
značilnostmi.­Starše­sem­anketirala­pisno­v­izbranih­vrtcih,­kjer­so­
imeli­možnost­vračanja­anketnih­vprašalnikov­v­za­ to­namenjeno­
skrinjico­ ali­ po­ pošti.­V­ različnih­ vrtcih­ sem­ anketiranje­ izvedla­
različno­glede­na­zahteve­oziroma­pogoje,­ki­so­jih­določili­vodilni­
v­ vrtcu.­ Izbrani­ način­ anketiranja­ je­ bil­ razmeroma­ zahteven.­
Razdelila­ sem­335­anketnih­vprašalnikov.­ Izpolnjenih­ in­vrnjenih­
je­ bilo­ 140­ (41,79­ %)­ vprašalnikov.­ Anketnim­ vprašalnikom­ so­
bile­priložene­pisemske­ovojnice­s­poštno­znamko­in­naslovom­za­
vračanje.­Anketiranje­staršev­je­bilo­anonimno­in­je­potekalo­od­21.­
maja­2009­do­3.­junija­2009.
Intervjuvanje vodilnega kadra v vrtcih
Z­ intervjuvanjem­ vodilnega­ kadra­ vrtcev­ sem­ želela­ pridobiti­
podatke­ vodstvenih­ delavcev­ v­ vrtcih.­ Podatki,­ pridobljeni­ z­
intervjuji,­ so­ se­ navezovali­ na­ podatke,­ ki­ jih­ drugje­ bodisi­ s­
pregledom­ literature,­ zakonodaje,­ že­ opravljenih­ raziskav,­ letnih­
poročil­ ali­ spletnih­ strani­ nisem­ mogla­ dobiti.­ Intervjuji­ so­ bili­
osredotočeni­ in­ delno­ strukturirani.­ Izhajala­ sem­ iz­ predhodne­
analize­ teorije,­ zakonodaje­ in­ letnih­ poročil­ vrtcev.­ Intervjuje­
sem­izvajala­v­času­od­21.­maja­2009­do­3.­ junija­2009,­z­ izjemo­
javnega­vrtca­Črnuče,­kjer­je­bil­intervju­izveden­10.­julija­2009­po­
elektronski­pošti.
283Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Vzorec 
Vzorec­ je­ osem­ namensko­ izbranih­ vrtcev­ v­ osrednjeslovenski­
regiji­glede­na­status­in­program,­ki­ga­izvajajo.­Dva­vrtca­sta­javna­
(J1,­ J2)­ in­ izvajata­ program­po­Kurikulumu­ za­ vrtce­ (1999),­ tega­
prav­tako­izvajata­dva­zasebna­koncesijska­vrtca­(ZK1,­ZK2),­dva­
zasebna­vrtca­izvajata­lastni­program,­potrjen­s­strani­Strokovnega­
sveta­ RS­ za­ splošno­ izobraževanje­ (ZL1,­ ZL2),­ ter­ dva­ zasebna­
vrtca,­ki­ izvajata­program­po­posebnih­pedagoških­načelih­(ZPP1,­
ZPP2).­
Slika­1:­Shematski­prikaz­programov­predšolske­vzgoje­v­Republiki­Sloveniji­
glede­na­status­vrtca­(ZVrt).
Vzorec­prav­ tako­obsega­140­staršev,­katerih­otroci­ so­bili­ leta­
2009­ vključeni­ v­ raziskavo­ vrtcev,­ in­ sicer­ 69­ staršev­ (49,3­ %),­
katerih­otroci­so­obiskovali­zasebne­vrtce,­ in­71­staršev­ (50,7­%),­
katerih­otroci­ so­obiskovali­ javna­vrtca.­Odziv­anketirancev­ je­bil­
41,8-odstoten­(N­=­140).
Vzorec­ni­reprezentativen,­zato­sklepi,­do­katerih­sem­prišla­na­
podlagi­analize­podatkov­in­rezultatov,­veljajo­za­vzorec,­ki­sem­ga­
zajela­v­raziskavo.
284 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Izsledki
Javni­vrtci­v­slovenskem­prostoru­so­močno­razvita­in­zasidrana­
mreža,­v­katero­zasebni­vrtci­kot­alternativa­in­dopolnitev­javnega­
sistema­ vstopajo­ težko­ in­ počasi.­ V­ šolskem­ letu­ 2009/2010­ je­
po­ podatkih­ SURS­ (Predšolska­ vzgoja­ in­ izobraževanje­ v­ vrtcih,­
Slovenija,­šolsko­leto­2009/10­–­končni­podatki,­2010)­v­Sloveniji­
delovalo­ 833­ javnih­ in­ 30­ zasebnih­ vrtcev.­ Eden­ od­ razlogov­ za­
relativno­majhno­število­zasebnih­vrtcev­kljub­še­vedno­aktualnemu­
pomanjkanju­ prostih­ mest­ za­ otroke­ v­ organiziranih­ oblikah­
predšolskega­varstva­je­neugodna­zakonska­ureditev­v­RS.
Razlogi za nevključevanje zasebnih vrtcev  
na trg
Neugodna zakonska ureditev v RS
Standardi­in­normativi­za­zaposlene,­prostor­in­opremo­ter­število­
otrok,­ ki­ so­ opredeljeni­ z­ ZVrt­ in­ ZOFVI­ ter­ s­ podzakonskimi­
predpisi,­so­enaki­in­veljajo­tako­za­zasebne­kot­javne­vrtce.­Poleg­
strogih­ standardov­ in­ normativov,­ ki­ pomenijo­ visoke­ začetne­
investicije,­je­zakonska­ureditev­neugodna­za­zasebnike,­saj­ti,­kot­
so­ v­ intervjujih­ poročali­ vodilni­ delavci­ zasebnih­ vrtcev,­ nimajo­
pozitivnih­izkušenj­o­pomoči­ in­spodbudah­s­strani­države,­na­kar­
niso­naleteli­ niti­ pri­ ustanavljanju­ zasebnih­vrtcev.­Hkrati­ZVrt­ in­
ZOFVI­s­podzakonskimi­akti­prinašata­določene­finančne­posledice,­
ki­so­razvidne­šele­ob­podrobnejšem­pregledu­zakona.­
Vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja ne zadostujeta za 
izvedbo dnevnega programa
ZVrt­ (17.­člen­ZVrt-UPB2,­2005;­ZVrt-D,­2008;­ZVrt-E,­2010)­
predpisuje,­ da­ dnevni­ in­ poldnevni­ program­ izvajata­ vzgojitelj­ in­
pomočnik­vzgojitelja.­Dnevni­program­v­oddelku­prvega­starostnega­
obdobja­ izvajata­ skupaj­vsaj­ šest­ur­dnevno­ in­v­oddelku­drugega­
starostnega­obdobja­vsaj­štiri­ure­dnevno.­Hkratna­prisotnost­dveh­
oseb­ v­ oddelku­ prvega­ starostnega­ obdobja­ v­ skupnem­ trajanju­
šestih­ur­pomeni,­da­je­vzgojitelj­v­oddelku­polno­zaposlen.­Dnevni­
285Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
program­po­zakonu­traja­od­šest­do­devet­ur­(14.­člen­ZVrt-UPB1,­
2003;­ ZVrt-D,­ 2008).­ V­ večini­ vrtcev­ traja­ devet­ ur,­ da­ pokrije­
potrebe­zaposlenih­staršev­po­varstvu­otrok.­V­okviru­z­zakonom­in­
kolektivno­pogodbo­določenega­polnega­tedenskega­delovnega­časa­
vzgojiteljevo­delo­z­otroki­obsega­30­ur,­delo­pomočnika­vzgojitelja­
pa­35­ur­ tedensko­(41.­člen­ZVrt,­1996;­ZVrt-D,­2008).­ Iz­določil­
lahko­ izračunamo,­ da­ je­ delovna­ obveznost­ vzgojiteljev­ 6­ ur­
neposrednega­dela­v­oddelku,­pomočnikov­vzgojiteljev­pa­7­ur.­Pri­
kalkulaciji­zakonskih­določil­iz­navedenih­členov­lahko­ugotovimo,­
da­ dnevni­ program­ ne­ moreta­ izvajati­ le­ vzgojitelj­ in­ pomočnik­
vzgojitelja,­ temveč­ potrebujemo­ še­ 0,29­ pomočnika­ vzgojitelja,­
da­pokrijemo­primanjkljaj­desetih­ur­tedensko.­To­pa­je­več,­kot­je­
mogoče­neposredno­ razbrati­ iz­določil­ tretjega­odstavka­17.­ člena­
ZVrt­ (ZVrt-UPB2,­ 2005;­ ZVrt-D,­ 2008;­ ZVrt-E,­ 2010),­ kjer­ je­
zapisano,­ da­ »dnevni­ in­ poldnevni­ program­ izvajata­ vzgojitelj­ in­
pomočnik­vzgojitelja«.
Fabčičeva­ (2005)­ opozarja­ še­ na­ druge­ posledice­ tega­ zakona.­
V­praksi­naj­bi­ vrtci­ navedeni­problem­zaposlitve­0,29­dodatnega­
pomočnika­ vzgojitelja­ na­ oddelek­ reševali­ tako,­ da­ zaposlijo­ po­
enega­ pomočnika­ na­ tri­ oddelke­ prvega­ starostnega­ obdobja.­Kar­
lahko­ storijo­ le,­ če­ ima­ vrtec­ vsaj­ tri­ oddelke­ prvega­ starostnega­
obdobja.­Dodatna­zaposlitev­prinese­tudi­višjo­ceno­programov­za­
23,11­EUR­mesečno­na­otroka.1­Za­16.474­otrok,­vključenih­v­vrtce­
v­oddelke­prvega­starostnega­obdobja­v­Sloveniji­v­letu­2008,­je­bil­
ta­znesek­približno­4.570.000­EUR­letno­ (Statistični­ letopis­2008,­
2008­in­lastni­izračuni).
Neugoden sistem sofinanciranja zasebnih vrtcev
Na­ področju­ vzgoje­ in­ izobraževanja­ je­ sistem­ financiranja­ za­
zasebnike­manj­ugoden­kot­za­javne­zavode.­Zasebni­vrtci,­ki­nimajo­
koncesije,­ lahko­ pridobijo­ pravico­ do­ financiranja­ iz­ proračuna­
občin,­ če­ izpolnjujejo­ naslednje­ pogoje:­ (1)­ izvajajo­ najmanj­
poldnevni­ program,­ (2)­ imajo­ najmanj­ za­ en­ oddelek­ predšolskih­
otrok,­(3)­imajo­zaposlene­oziroma­drugače­zagotovljene­vzgojitelje­
in­pomočnike­vzgojiteljev­za­izvedbo­programa­skladno­z­zakonom­
1­­Stroški­so­izračunani­na­podlagi­plačilne­lestvice,­veljavne­od­1.­julija­2008,­po­
kateri­je­osnovna­plača­pomočnika­vzgojitelja­956,27­EUR­(Zakon­o­sistemu­plač­
v­javnem­sektorju.­Priloga­1:­Plačna­lestvica,­veljavna­od­1.­julija­2008,­2008)­in­
12­otrok,­vključenih­v­oddelek­prvega­starostnega­obdobja.
286 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
in­drugimi­predpisi­ter­(4)­so­dostopni­vsem­otrokom,­kar­pomeni,­da­
izbire­vnaprej­ni­mogoče­omejiti­z­ničimer­razen­številčno­(34.­člen­
ZVrt-UPB2,­2005;­ZVrt-D,­2008).­Za­vsakega­otroka­v­zasebnem­
vrtcu­ob­izpolnjevanju­navedenih­pogojev­pripada­85­%­sredstev­iz­
proračuna­občine,­v­kateri­imajo­otrokovi­starši­stalno­prebivališče.­
Osnova­ za­ izračun­ obveznosti­ lokalne­ skupnosti­ za­ posameznega­
otroka­ je­ cena­ istovrstnega­ programa­ javnega­ vrtca­ na­ območju­
lokalne­skupnosti,­zmanjšana­za­znesek,­ki­bi­ga­starši­plačali,­če­bi­
bil­otrok­vključen­v­javni­vrtec­(34.­člen­ZVrt,­1996;­ZVrt-B,­2003).­
Drugi­ pogoji,­ normativi­ in­ standardi­ glede­ vrste­ oddelkov,­ števila­
otrok,­ števila­ in­ izobrazbe­ zaposlenih,­ plač­ za­ zaposlene,­ tehnični­
pogoji­ za­ prostor­ in­ opremo­ vrtcev­ ter­ drugi­ pogoji­ so­ enaki­ in­
veljajo­tako­za­zasebne­kot­za­javne­vrtce.
Slika­2:­Formula­za­izračun­sredstev,­ki­jih­prejme­zasebni­vrtec­mesečno­na­
otroka.
Fabčičeva­(2005)­je­opozorila­na­problem­zavajajočega­podatka­o­
85-odstotnem­financiranju­zasebnih­vrtcev­s­strani­občin.­»Pravilnik­
o­metodologiji­je­zakonsko­določbo­o­financiranju­zasebnih­vrtcev­
v­višini­85­%­glede­na­ javne­vrtce­ izkrivil­ in­financiranje­postavil­
na­bistveno­nižjo­osnovo«­(prav­tam:­85).­Zasebni­vrtec­lahko­kot­
svoj­ prihodek­ prek­ cene­ programa­ pridobi­ znesek,­ ki­ je­ rezultat­
zmnožka­cene­programa­na­otroka­ in­števila­v­oddelek­vključenih­
otrok.­ Razliko­ prihodkov­ za­ kritje­ vseh­ stroškov­ morajo­ zasebni­
vrtci­kriti­sami,­medtem­ko­jo­dobijo­javni­vrtci­in­vrtci­s­koncesijo­
povrnjeno­s­strani­občine­ustanoviteljice­oziroma­koncendentke,­ker­
jo­k­temu­zavezuje­10.­člen­Pravilnika­o­metodologiji­za­oblikovanje­
cen­ programov­ v­ vrtcih,­ ki­ izvajajo­ javno­ službo­ (v­ nadaljevanju­
Pravilnik­o­oblikovanju­cen,­2003).­To­pomeni,­da­javni­vrtec­dobi­
enaka­sredstva,­če­ima­oddelek­zapolnjen­na­spodnjem­ali­zgornjem­
normativu.­Ob­tem­velja­omeniti,­da­zasebni­vrtci­pogosto­na­račun­
kakovosti­storitev,­ki­jih­nudijo,­ne­zapolnijo­oddelkov­na­zgornjem­
normativu.­ Raziskave­ (Howes,­ Phillips­ in­ Whitebook,­ 1992;­ v­
Marjanovič­Umek,­2002)­namreč­kažejo­na­pomembno­povezanost­
nekaterih­ kazalcev­ za­ zagotavljanje­ kakovosti­ v­ vrtcu,­med­ njimi­
287Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
poročajo­o­pozitivnem­vplivu­števila­otrok­v­oddelku­na­kakovost­
predšolske­ vzgoje­ v­ vrtcu.­ Vsak­ otrok­ manj­ na­ oddelek,­ kot­ ga­
določa­Pravilnik­o­normativih­in­kadrovskih­pogojih­za­opravljanje­
dejavnosti­predšolske­vzgoje­(2005),­za­zasebni­vrtec­pomeni­manj­
sredstev,­pridobljenih­s­strani­občine.­
Iz­ Pravilnika­ o­ oblikovanju­ cen­ (2003),­ ki­ določa­ elemente­
za­ oblikovanje­ cen­ programov­ in­ je­ podlaga­ za­ izračun­ plačila­
staršev,­ ter­ razlike,­ ki­ jo­ mora­ plačati­ lokalna­ skupnost,­ izhajajo­
pomembne­razlike­v­financiranju­javnih­in­zasebnih­vrtcev.­Stroške,­
ki­ niso­ elementi­ za­ izračun­ cen­ po­ tem­ pravilniku,­ krije­ javnemu­
vrtcu­ ustanovitelj­ (8.­ člen­ Pravilnika­ o­ oblikovanju­ cen,­ 2003).­
Financiranje­ zasebnega­ vrtca­ s­ koncesijo­ se­ opredeli­ s­ posebno­
pogodbo,­v­kateri­se­določi­obseg­sredstev,­ki­ jih­vrtcu­zagotavlja­
občina.­Občina­lahko­skladno­z­zakonom­financira­tudi­investicije­v­
nepremičnine­in­opremo,­če­tako­določa­medsebojna­pogodba.­
Pravica­ do­ javnih­ sredstev­ zasebnim­ vrtcem­ prinaša­ nekatere­
omejitve­ pri­ oblikovanju­ plač­ za­ strokovne­delavce­ ter­ pri­ načinu­
opravljanja­dejavnosti,­s­čimer­jih­na­neki­način­izenačuje­z­javnimi­
vrtci.­ZVrt­(1996)­v­35.­členu­določa,­da­se­morajo­plače­strokovnih­
delavcev­ v­ zasebnem­ vrtcu,­ ki­ se­ financira­ iz­ javnih­ sredstev,­
oblikovati­ skladno­ z­ zakonom­ in­ drugimi­ predpisi,­ ki­ veljajo­ za­
javne­vrtce.­S­to­določbo­naj­bi­bil­vstop­v­zasebni­vrtec­dosegljiv­
za­ vse­ otroke,­ saj­ se­ cene­ programa­ne­morejo­ povečati­ na­ račun­
višjih­plač.
Pogoji­ za­ delovanje­ javnih­ in­ zasebnih­ vrtcev­ so­ torej­
izenačeni,­ kar­ ne­ velja­ za­ financiranje.­ Že­ sam­ zakon­ o­ vrtcih­
zasebnim­vrtcem­določa­15­%­manj­sredstev­na­otroka­kot­javnim­
vrtcem,­poleg­tega­si­morajo­zasebni­vrtci­sami­pridobiti­sredstva­
za­ investicije­ in­ investicijsko­vzdrževanje­ ter­vse­druge­ stroške,­
ki­niso­neposredno­povezani­z­izvajanjem­programa.­S­simulacijo­
izenačenja­ pogojev­ delovanja­ in­ financiranja­ sem­ dokazala,­ da­
so­zasebni­vrtci­v­MO­Ljubljana­v­ letu­2008­za­otroka­v­prvem­
starostnem­obdobju­dejansko­prejeli­69,4­%,­v­drugem­starostnem­
obdobju­pa­64,5­%­sredstev,­ki­so­jih­prejeli­javni­vrtci.­Zasebni­
vrtci­ morajo­ zato­ del­ sredstev­ za­ delovanje­ pridobiti­ ali­ na­
trgu­ s­ ponudbo­ dodatnih,­ plačljivih­ storitev­ ali­ z­ zniževanjem­
režijskih­stroškov,­predvsem­z­neupoštevanjem­vrednosti­lastnega­
neplačanega­vloženega­dela.­
288 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Tabela­1:­Mesečni­znesek­na­otroka­ter­delež­financiranja­javnih­in­zasebnih­
vrtcev­v­MOL­s­strani­MOL­v­letu­2008­v­EUR­brez­centov.
SKUPAJ­MESEČNO­DOPLAČILO­MOL­NA­OTROKA­LETA­2008
starostno­obdobje starostno­obdobje
Javni­vrtec 445­(100,0­%) 338­(100,0­%)
Zasebni­vrtec 309­(69,4­%) 218­(64,­5­%)
Iz­ navedenega­ lahko­ trdim,­ da­ sistem­ financiranja­ prek­ ZVrt­
in­ zlasti­ s­ podzakonskimi­ predpisi­ ščiti­mrežo­ javnih­ vrtcev­ pred­
konkurenco­ zasebnih.­ Zakonodaja­ na­ področju­ predšolske­ vzgoje­
je­naravnana­za­zaščito­javnih­zavodov.­Poleg­navedenih­razlogov­
so­ vodilne­ delavke­ vrtcev­ kot­ glavne­ razloge­ za­ nevključevanje­
zasebnikov­v­intervjujih­navedle­še­stroge­standarde­in­normative,­
ki­ jih­ določata­ Pravilnik­ o­ normativih­ in­ minimalnih­ tehničnih­
pogojih­za­prostor­in­opremo­vrtca­(2000)­ter­Pravilnik­o­normativih­
in­kadrovskih­pogojih­za­opravljanje­dejavnosti­predšolske­vzgoje­
(2005)­ter­z­njimi­povezane­visoke­začetne­investicije.
Finančna analiza poslovanja vrtcev
Večinski­delež­financiranja­javnih­vrtcev­je­prepuščen­občinam.­
Iz­ državnega­ proračuna­ MŠŠ­ zagotavlja­ sofinanciranje­ plačil­
staršev,­ki­imajo­v­vrtec,­tako­javni­kot­zasebni,­hkrati­vključenega­
več­ kot­ enega­ otroka.­ Za­ državni­ proračun­ torej­ status­ vrtca­ ne­
pomeni­razlike­v­deležu­financiranja,­in­zato­zasebni­vrtci­za­državo­
niso­cenejši­kot­javni­vrtci.­Zasebni­vrtci­so­v­primerjavi­z­javnimi­
vrtci­ cenejši­ za­ občino,­ kjer­ bivajo­ starši­ otroka,­ vključenega­ v­
vrtec.­ Razlog­ je­ v­ zakonodaji,­ saj­ 34.­ člen­ ZVrt­ (ZVrt-UPB2,­
2005;­ ZVrt-D,­ 2008)­ določa,­ da­ lahko­ zasebni­ vrtci,­ ki­ nimajo­
koncesije,­pridobijo­pravico­do­financiranja­iz­proračunov­občin­ob­
izpolnjevanju­prej­navedenih­pogojev.
Cena programa vrtca
Cena­programa­vrtca,­ki­izvaja­javno­službo,­se­oblikuje­skladno­
z­določbami­Pravilnika­o­oblikovanju­cen­(2003)­ in­ je­podlaga­za­
izračun­ plačila­ staršev­ in­ razlike­ med­ ceno­ programa­ ter­ plačila­
staršev,­ki­ga­mora­plačati­občina.­Elementi­za­oblikovanje­cen­so:­
289Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
(1)­stroški­dela,­(2)­stroški­materiala­in­storitev­ter­(3)­stroški­živil­
za­ otroke.­ Med­ elemente­ cene­ ne­ sodijo­ stroški­ za­ investicijsko­
vzdrževanje­ in­ investicije­ ter­vsi­drugi­stroški,­ki­niso­neposredno­
povezani­z­izvajanjem­programa­v­okviru­javne­službe­(odpravnine­
presežnim­ delavcem,­ zagotavljanje­ sredstev­ za­ delo­ sindikalnih­
zaupnikov,­ stroški­ zaposlitve­ delavcev,­ s­ katerimi­ se­ presegajo­
predpisani­normativi,­sredstva­za­obnovo­obrabljene­opreme,­stroški­
pohištva­ in­ delovnih­ priprav,­ nadomestila­ delovnim­ invalidom­
za­ čas­ čakanja­ na­ drugo­ ustrezno­ delo,­ stroški­ sodnih­ postopkov,­
poravnava­odškodnin­na­podlagi­ izvršilnega­naslova),­zato­morajo­
zasebni­ vrtci­ sami­ pokriti­ tovrstne­ stroške.­ Koncesijskim­ vrtcem­
jih­ lahko­po­dogovoru­sofinancira­občina,­medtem­ko­so­ti­stroški­
v­ javnih­vrtcih­kriti­ s­ sredstvi­ iz­proračuna­občine­ustanoviteljice.­
Vodstvene­ delavke­ zasebnih­ vrtcev­ so­ v­ intervjujih­ navedle,­ da­
tovrstna­sredstva­pridobijo­iz­lastnih­sredstev,­kot­je­predvsem­lastno­
neplačano­delo,­ in­ tudi­z­osebnimi­krediti.­Večina­zasebnih­vrtcev­
prav­ tako­ ne­ plačuje­ najemnine,­ bodisi­ ker­ je­ stavba,­ v­ kateri­ je­
vrtec,­v­njihovi­osebni­lasti­in­si­je­ne­zaračunavajo,­bodisi­je­stavba­
občinska,­a­zanjo­ne­plačujejo­najemnine,­kar­ je­prispevek­občine­
k­investicijskemu­vzdrževanju.­Preostala­sredstva­vrtci­pridobijo­še­
iz­plačil­staršev­za­program­vrtca,­ iz­ javnih­sredstev­ ter­najmanjši­
delež­od­donacij­in­drugih­alternativnih­virov­financiranja.­
Z­ opravljeno­ primerjavo­ cen­ programov­ vrtcev,­ zajetih­ v­
raziskavo,­ ocenjujem,­ da­ starši,­ katerih­ otroci­ so­ vključeni­ v­
zasebne­vrtce,­mesečno­ne­plačujejo­nujno­višje­cene.­Med­cenami­
programov­ vrtcev­ se­ namreč­ pojavljajo­ razlike­ tako­med­ javnimi­
vrtci,­ki­delujejo­v­različnih­občinah,­kot­med­koncesijskimi­vrtci,­
saj­morajo­imeti­drugi­po­sklenjeni­koncesijski­pogodbi­enako­ceno­
programa­kot­ javni­vrtci,­ ki­ delujejo­v­ isti­ občini.­Zasebni­vrtci­ z­
lastnim­ programom­ in­ zasebni­ vrtci­ s­ programom­ po­ posebnih­
pedagoških­načelih­so­avtonomni­pri­določitvi­cene­programa,­ki­ga­
izvajajo.­To­ se­ izraža­ v­ večjem­ razponu­med­ cenami­ posameznih­
vrtcev,­ ki­ so­ tako­ nižje­ kot­ tudi­ višje­ v­ primerjavi­ z­ javnimi­ in­
koncesijskimi­ vrtci.­ Pri­ primerjavi­ mesečnega­ plačila­ staršev­ za­
program­ vrtca­ je­ treba­ upoštevati­ vrsto­ oddelka,­ v­ katerega­ je­
vključen­otrok,­saj­je­cena­programa­odvisna­tudi­od­tega­dejavnika,­
pri­čemer­vsi­vrtci­ne­ponujajo­vseh­vrst­oddelkov.­
290 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Tabela­2:­Mesečne­cene­programov­vrtcev,­vključenih­v­raziskavo,­za­šolsko­leto­
2008/2009­v­EUR­(intervjuji­in­spletne­strani­vrtcev).
Javna­vrtca Zasebna­
koncesijska­vrtca
Vrtca­s­
programom­po­
pp*1
Vrtca­z­lastnim­
programom
J1 J2 ZK1 ZK2 ZPP1*2 ZPP2 ZL1 ZL2
C
en
a 
pr
og
ra
m
a 1.­starostno­
obdobje 474,00 474,00 472,20 443,31 550,00*
3 / / 415,00
2.­starostno­
obdobje 335,00 335,00 334,01 335,48 440,00*
3 / 569,12 /
kombinirani­
oddelek 368,00 368,00 386,98 / /
320,00­+­
64,68*4 / /
*1­pp­–­posebna­pedagoška­načela.
*2­Vrtec­deluje­znotraj­zavoda,­ki­deluje­od­leta­2006;­delovati­je­začel­3.­11.­2009.
*3­Vrtec­določa­mesečno­ceno­programa­glede­na­to,­ali­so­otroci­suhi­in­
samostojni,­in­ne­glede­na­starostno­obdobje­otroka.
*4­Staršem­zaračunavajo­ceno­programa­brez­cene­kosila,­ki­jo­starši­plačujejo­
javnemu­vrtcu,­ki­pripravlja­in­dostavlja­kosilo­in­je­leta­2009­znašala­2,94­EUR.
Tabela­3:­Stroški­vrtca­na­vključenega­otroka­na­uro­za­leto­2008­(intervjuji,­
spletne­strani­vrtcev,­podatki­iz­letnih­poročil­in­lastni­izračuni).
Javna­vrtca Zasebna­koncesijska­
vrtca
Vrtec­s­
programom­
po­pp*1
Vrtca­z­lastnim­
programom
J1 J2 ZK1 ZK2 ZPP2*2 ZL1 ZL2*3
Celotni­
odhodki­(EUR­
brez­centov)
2.818.664 3.998.107 450.229 375.303 147.194 295.638 87.229
Število­otrok *4 646 109 88 30 39 18
Stroški­na­
otroka­na­uro­
(EUR)*5
2,77 1,85 1,91 2,39 3,40 2,31
*1­pp­–­posebna­pedagoška­načela.
*2­Vrtec­v­mesecu­avgustu­ne­deluje,­zato­je­število­delovnih­dni­zmanjšano­na­
228.
*3­Vrtec­je­poleti­zaprt­tri­tedne,­zato­je­število­delovnih­dni­zmanjšano­na­233.
*4­Vrtec­ni­posredoval­podatkov­o­številu­vključenih­otrok­v­letu­2008.
*5­Izračun­po­formuli:­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­celotni­odhodki­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­
­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­število­otrok­x­število­delovnih­dni­v­letu­x­9­ur­*6
*6­Dnevni­program­po­zakonu­traja­od­6­do­9­ur­(14.­člen­ZVrt-UPB1,­2003,­
ZVrt-D,­2008).­V­večini­vrtcev­traja­9­ur.
291Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Dejanski­ stroški­ vrtca­ na­ otroka­ na­ uro­ se­ med­ preučevanimi­
vrtci­ precej­ razlikujejo,­ med­ drugim­ tudi­ zaradi­ različne­ vrste­
oddelkov­in­drugih­storitev,­ki­jih­nudijo.­Najnižje­stroške­na­otroka­
na­uro­dosegajo­v­zasebnem­koncesijskem­vrtcu­ZK1,­kjer­znašajo­
1,85­EUR,­najvišje­pa­v­zasebnem­vrtcu­ZL1,­kjer­znašajo­stroški­na­
otroka­na­uro­3,40­EUR.­Za­druge­vrtce­so­stroški,­ki­jih­ima­vrtec­
na­otroka­na­uro,­prikazani­v­tabeli­3.
Gospodarnost javnih in zasebnih vrtcev
Gospodarnost­ poslovanja­ proučevanih­ vrtcev­ sem­ ugotavljala­
glede­ na­ kazalnik­ celotna­ gospodarnost,­ ki­ najbolj­ nazorno­ izraža­
razkorak­ med­ doseženimi­ prihodki­ in­ prikazanimi­ odhodki.­
Gospodarska­ družba­ je­ poslovno­ uspešnejša,­ če­ je­ vrednost­
kazalnika­večja­od­1,­pod­pogojem,­da­hkrati­izkazuje­čisti­dobiček.­
Pri­ presoji­ tega­ kazalnika­ je­ treba­ upoštevati­ še­ kritje­ morebitne­
izgube­iz­preteklih­let­(Pojasnila­podatkov­in­kazalnikov­v­eBON,­
b.­d.).­Z­analizo­gospodarnosti­proučevanih­vrtcev­sem­ugotovila,­
da­ noben­ od­ javnih­ vrtcev­ v­ letu­ 2008­ ni­ posloval­ gospodarno,­
medtem­ ko­ so­ bili­ trije­ zasebni­ vrtci­ pri­ poslovanju­ v­ letu­ 2008­
gospodarni,­saj­je­vrednost­kazalnika­večja­od­1.­Iz­podatkov­letnih­
poročil­je­vidna­splošno­manjša­gospodarnost­vseh­v­vzorec­zajetih­
vrtcev­v­letu­2008­glede­na­leto­2007.­Razlog­za­manj­gospodarno­
poslovanje­ javnih­vrtcev­ je­ lahko­spremenjen­način­sofinanciranja­
s­strani­občin,­saj­se­je­s­1.­1.­2008­končalo­prehodno­obdobje­po­
22.­ členu­Pravilnika­o­oblikovanju­ cen­ (2003),­ kar­pomeni,­ da­ so­
se­morale­cene­programov­v­vrtcih­uskladiti­s­stroški,­izkazanimi­v­
omenjenem­pravilniku.­Za­zasebne­vrtce­so­vodstvene­delavke­kot­
razloge­za­slabše­poslovanje­navedle­neuspele­poslovne­odločitve,­
visoke­začetne­investicije­itd.­
Dejavniki, na podlagi katerih se starši odločajo 
za vpis otroka v izbrani vrtec
Menim,­ da­ v­ slovenski­ družbi­ zasebne­ zavode­ oziroma­ druge­
zasebne­organizacije­pogosto­povezujemo­z­nečim,­kar­ni­ splošno­
dostopno,­ temveč­ le­ določeni­ in­ izbrani­ populaciji,­ ki­ si­ lahko­
292 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
privošči­ nadstandard.­ S­ primerjav­ ocen­ programov­ vrtcev,­ ki­
jih­ plačujejo­ starši­ mesečno,­ sem­ pokazala,­ da­ se­ med­ cenami­
programov­vrtcev­pojavljajo­razlike­tako­med­javnimi,­ki­delujejo­v­
različnih­občinah,­kot­med­koncesijskimi­vrtci,­ki­so­vezani­na­ceno­
programa­javnega­vrtca­v­občini­delovanja,­in­zasebnimi­vrtci,­ki­so­
avtonomni­pri­določitvi­cene­programa,­ki­ga­izvajajo.­
Zasebnih vrtcev ne izbirajo starši z višjim  
socialno-ekonomskim statusom
Z­ raziskavo­ sem­ preverila­ domnevo,­ da­ zasebne­ vrtce­
v­ osrednjeslovenski­ regiji­ izbirajo­ starši­ z­ višjim­ socialno-
ekonomskim­ statusom.­Domneva­ se­ je­ izkazala­kot­ neutemeljena.­
Mesečno­ plačilo­ staršev­ za­ program­ vrtca­ je­ odvisno­ od­ cene­
programa­vrtca­in­razvrstitve­staršev­v­plačilne­razrede.­V­plačilne­
razrede­ so­ starši­ razvrščeni­ glede­ na­ dohodkovni­ in­ premoženjski­
položaj­ družine.­ V­ posameznem­ plačilnem­ razredu­ starši­ plačajo­
določen­odstotek­cene­programa;­najmanj­10­%­in­največ­80­%­cene­
programa,­v­katerega­je­vključen­otrok.
Povezanost­ spremenljivk,­ plačilni­ razred­ staršev,­ zajetih­ v­
vzorec,­ in­ status­ vrtca,­ kamor­ so­ starši­ vpisali­ svoje­ otroke,­ sem­
preverila­ s­ c2-testom.­ Povezave­ med­ plačilnimi­ razredi,­ v­ katere­
so­ razvrščeni­ starši­ na­ podlagi­ dohodkovnega­ in­ premoženjskega­
položaja­ družine,­ ter­ statusom­ vrtca,­ kamor­ vpišejo­ svoje­ otroke,­
nisem­uspela­dokazati.­
Iz­ tega­ lahko­ sklepam,­ da­ zasebnih­ vrtcev­ ne­ izbirajo­ starši­ z­
višjim­socialno-ekonomskim­statusom,­temveč­tisti­starši,­ki­želijo,­
da­ so­ njihovi­ otroci­ vzgajani­ skladno­ z­ njihovimi­ religioznimi­ in­
moralnimi­prepričanji,­kar­ je­pravica­vseh­staršev­in­ je­zapisana­v­
mednarodnih­dokumentih,­kot­so­Konvencija­proti­diskriminaciji­v­
izobraževanju­(1964),­Splošna­deklaracija­človekovih­pravic­(1948)­
in­Konvencija­o­otrokovih­pravicah­(1990).­Starši,­katerih­otroci­so­
vključeni­v­zasebne­vrtce,­so­ izkazali­ tudi­(statistično­pomembno)­
večjo­pripravljenost­za­plačevanje­višje­cene­za­boljši­program­vrtca­
kot­ starši,­ katerih­ otroci­ obiskujejo­ javna­ vrtca,­ zajeta­ v­ vzorec.­
Menim,­da­so­starši­z­izkazano­večjo­pripravljenostjo­za­plačevanje­
višje­cene­za­boljši­program­vrtca­poudarili­pomen­programa,­ki­ga­
vrtec­izvaja,­in­ne­status­vrtca.
293Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Starši otrok se odločajo za vpis svojega otroka v 
zasebni vrtec pretežno zaradi vsebine programa,  
ki ga izvaja vrtec
Pri­ določanju­ pomembnosti­ razlogov,­ pomembnih­ pri­ odločitvi­
o­izbiri­vrtca,­kamor­bodo­starši­vpisali­svojega­otroka,­so­starši,­ki­
so­svoje­otroke­vpisali­v­zasebni­vrtec,­ocenili,­da­je­program­vrtca­
najpomembnejši­razlog­(M­=­4,54)­za­sprejem­odločitve.­Starši,­ki­so­
svoje­otroke­vpisali­v­javni­vrtec,­največjo­pomembnost­pripisujejo­
dejavniku­ bližine­ doma­ (M­ =­ 4,30).­ Razlika­ med­ pomembnostjo­
dejavnika­program­vrtca­pri­odločitvi­o­ izbiri­statusa­vrtca,­kamor­
so­starši­vpisali­svojega­otroka,­je­med­starši,­ki­so­svojega­otroka­
vpisali­v­zasebni­vrtec,­in­starši,­ki­so­otroka­vpisali­v­javni­vrtec,­
statistično­pomembna.­Starši,­katerih­otroci­so­vključeni­v­zasebne­
vrtce­v­osrednjeslovenski­regiji,­se­odločajo­za­vpis­svojega­otroka­
v­zasebni­vrtec­pretežno­zaradi­vsebine­programa,­ki­ga­izvaja­vrtec.­
Slika­3:­Prikaz­pomembnosti­dejavnikov,­od­manjše­proti­večji,­ki­so­jih­
starši­navedli­kot­najpomembnejše­pri­odločitvi­za­izbiro­vrtca.­Pomembnost­
posameznega­dejavnika­je­prikazana­glede­na­status­in­program­vrtca,­kamor­so­
starši­vpisali­svojega­otroka.
V­programu,­ki­ga­izvaja­vrtec,­ni­pomembna­le­vsebina,­temveč­
tudi­kakovost­programa­in­njegovega­izvajanja.
294 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Analiza kakovosti programov vrtcev
Koncept­ kakovosti­ se­ nenehno­ spreminja­ in­ hkrati­ različnim­
ljudem­ pomeni­ različno.­ Poleg­ tega­ kakovost­ določajo­ številni­
zapleteni­in­med­seboj­prepleteni­dejavniki,­kar­je­treba­upoštevati,­
ko­opredeljujemo­koncept­kakovosti­v­vrtcih.­Marjanovič­Umekova­
(2002)­ pravi,­ da­ je­ potreba­ po­ jasno­ vzpostavljenem­ sistemu­
spremljanja­ kakovosti­ toliko­ večja­ z­ odpiranjem­ različnih­ poti,­
oblik­in­možnosti­vzgoje­ter­izobraževanja.­Skupaj­s­sodelavci­(prav­
tam)­so­se­odločili­za­oblikovanje­treh­ravni­kakovosti­na­področju­
ugotavljanja­in­zagotavljanja­kakovosti­predšolske­vzgoje­v­vrtcih­v­
Sloveniji,­ki­sem­jih­tudi­sama­upoštevala­pri­analizi.
Strukturna raven kakovosti
Strukturna­ raven­ vključuje­ t.­ i.­ vhodne­ kazalce­ kakovosti,­ ki­
opisujejo­objektivne­pogoje,­v­katerih­poteka­predšolska­vzgoja­v­
vrtcu.­Prednost­zasebnih­vrtcev­v­primerjavi­z­javnimi­na­strukturni­
ravni­izhaja­predvsem­iz­njihove­majhnosti,­kar­pomeni,­da­imajo­v­
povprečju­manj­oddelkov­in­boljše­razmerje­med­številom­odraslih­
in­otrok­na­oddelek.­Normativi­o­številu­zaposlenih­in­številu­otrok­
v­oddelku­so­enaki­za­zasebne­in­javne­vrtce,­pri­čemer­so­javni­vrtci­
in­vrtci­s­koncesijo­bolj­podvrženi­občinski­volji­in­pritiskom,­zaradi­
česar­oddelke­zapolnijo­na­zgornji­meji­normativov.­Zasebni­vrtci­
zagotavljajo­večjo­kakovost­ z­manjšim­številom­otrok­na­oddelek­
in­ s­ tem­ tudi­ na­ zaposlenega­ odraslega.­ Majhnost­ zasebni­ vrtci­
izkoristijo­za­večjo­domačnost­v­odnosih­med­otroki,­zaposlenimi­in­
starši.­Zaradi­tega­so­odnosi­med­njimi­bolj­osebni­in­intenzivni.­Za­
zaposlene­v­zasebnih­vrtcih­majhnost­vrtca­pomeni­boljše­delovne­
pogoje.­
Na­splošno­so­vse­intervjuvane­vodstvene­delavke­izrazile­skrb­
in­ trud­ za­ kakovost­ njihovega­ vrtca,­ kar­ zagotavljajo­ na­ različne­
načine­ s­ skrbjo­ za­ zadovoljstvo­ zaposlenih­ tako­ na­ osebnem­ kot­
na­ strokovnem­ področju.­ Prav­ tako­ vsi­ vrtci­ poudarjajo­ pomen­
sodelovanja­s­starši­otrok,­vključenih­v­njihov­vrtec.­Zadovoljstvo­
zaposlenih­ter­njihovo­vključevanje­v­izobraževanje­in­sodelovanje­
s­ starši­ oziroma­ družinami­ ter­ sodelovanje­ z­ drugimi­ vrtci­ in­
institucijami­ so­ kazalci,­ ki­ jih­ je­ Marjanovič­ Umekova­ skupaj­ s­
sodelavci­(2002)­umestila­na­posredno­raven­kakovosti.
295Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Tabela­5:­Vrednosti­nekaterih­vhodnih­kazalcev­kakovosti­po­posameznih­vrtcih­
(intervjuji­z­vodstvenimi­delavkami­vrtcev­in­lastni­izračuni).
Javna­vrtca Zasebna­
koncesijska­
vrtca
Vrtca­s­
programom­po­
pp*1
Vrtca­z­lastnim­
programom
J1 J2 ZK1 ZK2 ZPP1 ZPP2 ZL1 ZL2
Št.­otrok­na­
oddelek 17,68 17,22 18,17 18,89 19,00 17,00 11,75 12,67
Razmerje­
med­številom­
odraslih­in­
otrok­na­
oddelek
0,01 0,01 0,02 0,04 0,09 0,07 0,05 0,11
Notranja­talna­
površina­vrtca­
na­otroka­(m2)
6,18 3,47 4,06 7,48 7,37 4,71 7,51 4,21
Zunanja­talna­
površina­vrtca­
na­otroka­(m2)
*2 34,71 6,15 7,41 14,47 0,00 13,19 19,74
*1­pp­–­posebna­pedagoška­načela.
*2­Vrtec­ni­posredoval­podatka.
Posredna raven kakovosti
Kazalci­ na­ posredni­ ravni­ vključujejo­ odnose,­ v­ katere­ otrok­
ni­ neposredno­ vključen,­ vendar­ pomembno­ določajo­ tako­ delo­ v­
vrtcu­ kot­ tudi­ pomembno­ delujejo­ na­ otroka­ (Fekonja,­ Kavčič­ in­
Marjanovič­Umek,­2002).­
Opazna­je­razlika­med­javnimi­in­zasebnimi­vrtci­glede­prispevka­
uporabnikov­ pri­ izvedbi­ programa­ vrtca.­ Programi­ so­ oblikovani­
glede­na­razumevanje­otroštva­in­potreb­otrok­v­določenih­časovnih­
obdobjih.­ V­ javnih­ vrtcih­ in­ vrtcih­ s­ koncesijo­ se­ izvaja­ javni­
program­Kurikulum­za­vrtce­(1999),­zasebni­vrtci,­še­posebej­ tisti­
s­programom­po­posebnih­pedagoških­načelih,­pa­delujejo,­kot­nam­
pove­že­ime,­po­svojih­vzgojnih­načelih.­V­intervjujih­so­vodstvene­
delavke­ zasebnih­ vrtcev­ še­ posebej­ izpostavile­ strokovnost,­ saj­ je­
strokovni­ kader­ v­ pedagogiki,­ ki­ jo­ izvajajo,­ primerno­ izobražen,­
zato­ so­ oni­ tisti,­ ki­ poznajo­ potrebe­ otrok­ in­ vedo,­ kako­ jih­
zadovoljiti­ oziroma­ spodbuditi.­ Zasebni­ vrtci,­ zajeti­ v­ vzorcu,­
296 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
staršem­ dopuščajo­ možnost­ sooblikovanja­ dogajanja­ v­ vrtcu­ v­
smislu­ obogatitvenih­ in­ dodatnih­ dejavnosti.­V­ vrtcu­ J2­ pa­ starše­
vključujejo­tudi­v­sam­program.­
Med­ zasebnimi­ vrtci,­ izhajajoč­ iz­ intervjujev­ z­ vodstvenimi­
delavkami­zasebnih­vrtcev,­ni­sodelovanja­oziroma­se­niti­ne­poznajo­
med­ seboj.­ Izjema­ so­ katoliški­ vrtci,­ ki­ imajo­ organizirano­ svoje­
društvo.­Zasebni­vrtci­se­ne­bojijo­medsebojne­konkurence­in­tudi­
drugih­vrtcev­ne­dojemajo­kot­konkurenco,­saj­zaupajo­v­kakovost­
svojega­ dela.­ Nasprotno­ se­ javni­ vrtci­ med­ seboj­ povezujejo,­ se­
dojemajo­kot­partnerje­in­si­izmenjujejo­primere­dobre­prakse.­Obe­
ravnateljici­javnih­vrtcev­podpirata­zasebne­vrtce,­vendar­med­seboj­
nimajo­veliko­stikov.­Nekaj­zasebnih­vrtcev­kupuje­kosila­od­javnih­
vrtcev,­ vrtec­ ZK2­ bolj­ kot­ na­ vsebinski­ ravni­ sodeluje­ z­ javnim­
vrtcem­ v­ občini­ na­ področju­ iskanja­ pravic­ na­ občinski­ ravni,­
direktorica­vrtca­ZL1­sodeluje­z­nekaterimi­javnimi­vrtci,­predvsem­
pri­iskanju­računovodskih­nasvetov.
Procesna raven kakovosti
Procesna­ raven­ vključuje­ kazalce,­ ki­ opisujejo­ načrtovani­ in­
izvedbeni­ kurikulum,­ se­ pravi­ vzgojni­ proces­ v­ najširšem­ smislu.­
Kazalcev­ na­ procesni­ ravni­ –­ na­ primer­ aktualno­ delo­ z­ otrokom­
v­oddelku,­ počutje­ otroka­ v­ vrtcu,­ interakcija­med­otroki­ ter­med­
otroki­in­odraslimi­–­nisem­merila,­saj­bi­bila­za­to­potrebna­moja­
prisotnost­ v­ oddelkih,­ v­ vzorec­ pa­ bi­ morala­ zajeti­ tudi­ otroke,­
vključene­ v­ izbrane­ vrtce.­ To­ bi­ presegalo­ načrtovano­ raziskavo,­
hkrati­ pa­ izboljšalo­ njeno­ kakovost,­ saj­ bi­ bila­ slika­ o­ stanju­
predšolske­vzgoje­v­RS­popolnejša.
Zadovoljstvo staršev in otrok s ponudbo in 
kakovostjo storitev javnih in zasebnih vrtcev
Strogi­ standardi­ in­ normativi­ zagotovo­ pripomorejo­ k­ večji­
kakovosti­ slovenskih­ vrtcev.­ Rezultati­ ankete­ so­ pokazali,­ da­ so­
tako­starši­kot­tudi­njihovi­otroci­s­storitvami­vrtca­zelo­zadovoljni.­
Starši,­vključeni­v­raziskavo­(N­=­134),­so­zadovoljstvo­s­storitvami­
vrtca­ocenili­s­povprečno­oceno­4,36,­pri­čemer­je­ocena­5­pomenila­
najvišjo­možno­oceno,­hkrati­pa­menijo,­da­so­njihovi­otroci­(N­=­
132)­s­storitvami­vrtca­še­bolj­zadovoljni,­saj­so­zadovoljstvo­svojih­
otrok­ocenili­s­povprečno­oceno­4,44.­
297Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Slika­4:­Ocena­zadovoljstva­staršev­(N­=­134)­ter­zadovoljstva­njihovih­otrok­(N­
=­132)­s­storitvami­vrtca,­glede­na­status­vrtca,­ki­ga­obiskuje­otrok.­Ocena­1­
pomeni­nezadovoljstvo,­ocena­5­pa­največje­zadovoljstvo.
S­ primerjavo­ zadovoljstva­ staršev,­ katerih­ otroci­ obiskujejo­
zasebne­vrtce,­in­staršev,­katerih­otroci­obiskujejo­javne­vrtce,­sem­
odkrila­statistično­pomembne­razlike.­V­povprečju­so­starši,­katerih­
otroci­ so­ vključeni­ v­ zasebne­ vrtce,­ bolj­ zadovoljni­ s­ storitvami­
njihovega­ vrtca­ (M­ =­ 4,52,)­ kot­ starši,­ katerih­ otroci­ obiskujejo­
javne­vrtce­(M­=­4,21).­Razlika­med­zadovoljstvom­staršev,­katerih­
otroci­ obiskujejo­ zasebni­ vrtec,­ in­ zadovoljstvom­ staršev,­ katerih­
otroci­ obiskujejo­ javni­ vrtec,­ s­ storitvami­ vrtca­ je­ statistično­
pomembna.­Otroci,­ki­so­vključeni­v­zasebne­vrtce,­so­po­mnenju­
njihovih­staršev­v­povprečju­prav­tako­bolj­zadovoljni­s­storitvami­
vrtca­ (M­=­4,48)­kot­otroci,­ki­obiskujejo­ javne­vrtce­ (M­=­4,40),­
vendar­ta­razlika­ni­statistično­pomembna.
Zadovoljstvo­ uporabnikov­ izhaja­ iz­ kakovostnih­ storitev.­ Za­
zagotavljanje­ kakovostnih­ storitev­ je­ nujno­ nenehno­ spremljanje­
kakovosti.­ Skrb­ za­ kakovost­ vrtcev­ je­ morda­ v­ času­ prepolnih­
vrtcev­v­drugem­planu,­vendar­moramo­na­ to­nenehno­opozarjati.­
Pomembno­je,­da­se­v­vrtcu­vzpostavi­in­zaživi­evalvacijska­kultura­
kot­Poljanškova­in­Bucik­(2002)­imenujeta­kulturo­organizacije,­ki­
teži­k­dvigovanju­kakovosti­in­se­zaveda,­da­je­potrebno­neprestano­
spremljanje­ in­ evalviranje­ svojega­ dela.­Ker­ je­ predšolska­ vzgoja­
hkrati­ del­ politične­ sfere,­ je­ etična­ dolžnost­ vseh­ strokovnjakov­ s­
298 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
področja­predšolske­vzgoje,­ tudi­socialnih­pedagogov,­da­nenehno­
opozarjamo­na­delovanje­v­prid­otrokom,­da­ne­bi­ti­postali­orodje­
politikov­za­nabiranje­političnih­glasov.
Sklepi
Vzorec­ vrtcev,­ na­ katerem­ sem­ opravila­ analizo­ stanja,­ ni­
reprezentativen,­ zato­ ugotovitev­ ne­morem­ posploševati­ na­ raven­
vseh­vrtcev­v­RS.­Kljub­temu­sem­z­izborom­vseh­vrst­programov,­
ki­ jih­ izvajajo­zasebni­ in­ javni­vrtci­v­Sloveniji,­predstavila­stanje­
na­področju­organizirane­predšolske­vzgoje.­Na­podlagi­ugotovitev­
menim,­da­ustanovitev­zasebnega­vrtca­ni­dobra­poslovna­odločitev.­
Največjo­oviro­vidim­na­področju­pridobivanja­finančnih­ sredstev­
za­ustanovitev­in­delovanje­vrtca.­Zasebni­vrtci­so­zakonsko­strogo­
regulirani­s­standardi­in­normativi,­ki­so­enaki­v­javnih­in­zasebnih­
vrtcih,­pri­ čemer­ so­zasebni­vrtci­v­MO­Ljubljana­v­ letu­2008­po­
izračunih,­ ki­ sem­ jih­ naredila­ s­ simulacijo­ izenačenja­ pogojev­
delovanja­ in­ financiranja,­ za­ otroka­ v­ prvem­ starostnem­ obdobju­
prejeli­69,4­%,­v­drugem­starostnem­obdobju­pa­64,5­%­sredstev,­
ki­so­jih­prejeli­javni­vrtci­leta­2008­v­MO­Ljubljana.­Hkrati­vidim­
neizkoriščen­potencial­zasebnih­vrtcev­v­večjem­interesu­za­iskanje­
in­pridobivanje­alternativnih­virov­financiranja.­Večja­angažiranost­
za­ odkrivanje­ alternativnih­ virov­ financiranja­ bi­ lahko­ olajšala­
preživetje­ in­večjo­uveljavitev­zasebnih­vrtcev,­ki­bi­se­ lahko­bolj­
odpirali­navzven,­se­povezovali­s­partnerskimi­organizacijami­in­ne­
bi­bili­sami­sebi­zadostni.­Zainteresirani­za­ustanavljanje­zasebnih­
vrtcev­morajo­zato­razmišljati­širše­od­trenutno­uveljavljenih­idej­in­
izhajati­iz­svojih­močnih­točk.­Zasebni­vrtci­so­glede­na­javne­vrtce­
manjši,­zaradi­česar­ se­ lažje­ in­hitreje­prilagajajo­potrebam,­ki­ jih­
zaznajo­v­družbi,­ zato­ so­ lahko­bolj­usmerjeni­k­uporabnikom­ ter­
jim­ponudijo­kakovostnejšo­in­bogatejšo­ponudbo.
Najpomembnejši­uporabniki­vrtcev­–­otroci­–­so­pomemben­del­
družbe.­ Otroci­ v­ svojem­ zgodnjem­ obdobju­ življenja­ družbo­ ne­
le­spoznavajo,­ temveč­ jo­ tudi­soustvarjajo.­Ravno­v­ tem­je­morda­
razlog­ neizkazanega­ interesa­ oblasti­ pri­ podpori­ ustanavljanja­ in­
delovanja­ zasebnih­ vrtcev,­ čeprav­ ti­ poslujejo­ bolj­ gospodarno­
kot­ javni­vrtci.­Durkheim­(1972,­v­Hoenisch,­2005)­ je­v­vzgojno-
izobraževalnem­ sistemu­ videl­ možnost­ reproduciranja­ sistema­
299Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
vrednot­in­norm­znotraj­družbe.­Verjel­je,­da­družba­lahko­preživi,­
če­med­njenimi­člani­obstaja­zadostna­stopnja­homogenosti.­ Javni­
vzgojno-izobraževalni­sistem­s­tem,­da­v­otroka­že­od­vsega­začetka­
vceplja­ za­ obstoječo­ družbo­ potrebne­ vrednote­ in­ norme,­ tako­
ohranja­ in­ krepi­ pripadnost­ družbi­ in­ njenim­ vzorcem­ obnašanja.­
Hoenisch­ (2005)­ verjame,­ da­ ne­ bi­ prišlo­ do­ poistovetenja­
posameznika­z­družbo,­če­vzgojno-izobraževalni­sistem­ne­bi­izražal­
družbe­ in­ hkrati­ tudi­ (ne)zavedno­ postavljal­ meje­ socializacije.­
Šolski­ sistem­naredi­ državljane­ubogljive­ in­konformistične,­ ki­ se­
naučijo­ sprejemati­ avtoriteto­ in­ pozabijo­ na­ samostojno­mišljenje­
(Haralambos,­ 1989).­ Illich­ (1996)­ predlaga­ uvedbo­ izmenjave­
veščin­in­učne­mreže,­ki­bi­posamezniku­omogočile­ugodno­okolje­
za­ razvoj­ lastnih­ potencialov,­ in­ ne­ le­ reprodukcijo­ obstoječega­
sistema­in­avtoritet.­Ravno­ta­argument­bi­moral­spodbuditi­stroko­h­
glasnejši­podpori­uveljavljanja­zasebnih­vrtcev.­Posamezniki,­ki­bi­z­
vzgojno-izobraževalnim­sistemom­svobodno­in­polno­razvijali­svoje­
možnosti­ in­ talent­ (prav­ tam),­ bi­ pomenili­ korak­ naprej­ in­ bližje­
visoko­razviti­državi.­Svobodno­izražanje­potenciala­posameznika­je­
sicer­idealen­primer­in­posledično­v­Sloveniji­neimplementiran,­saj­
bi­soobstoj­večjega­deleža­zasebnih­vrtcev,­ki­bi­delovali­bodisi­po­
posebnih­pedagoških­načelih­bodisi­po­lastnem­programu,­zamajal­
temelj­sedanje­države.
Profil­ socialnega­ pedagoga­ je­ kompetenten­ za­ uresničevanje­
poslanstva­vzgoje­in­izobraževanja­ter­posredovanje­v­družbenem­
polju.­Zaradi­širine­znanj­ in­pridobljenih­kompetenc­smo­socialni­
pedagogi­v­vrtcih,­ tako­javnih­kot­zasebnih,­primerni­ in­potrebni.­
Po­ Pravilniku­ o­ normativih­ in­ kadrovskih­ pogojih­ za­ opravljanje­
dejavnosti­ predšolske­ vzgoje­ (2005)­ končan­ univerzitetni­
študijski­ program­ socialne­ pedagogike­ ustreza­ za­ delovno­mesto­
svetovalnega­delavca­v­vrtcu.­V­praksi­mnogo­socialnih­pedagogov­
pozneje­ prevzame­ vodilno­ mesto­ ravnatelja­ oziroma­ direktorja­
vrtca.­ Dodana­ vrednost­ in­ specifičnost­ so­ socialnopedagoška­
načela,­ ki­ se­ izražajo­ v­ našem­ razmišljanju­ in­ delovanju­ ter­ nas­
umeščajo­ v­ kontinuum­ dela­ s­ posameznikom­ prek­ skupinskega­
dela,­dela­ s­ skupnostjo­do­ interdisciplinarnega­delovanja­na­ širši,­
tudi­sistemski­ravni.
300 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Literatura
Batistič­Zorec,­M.­(1996).­Vzgoja­in­varstvo­predšolskih­otrok.­
V­L.­Bogovič­in­Z.­Skušek­(Ur.),­Spol­Ž­(str.­49–57).­Ljubljana:­
KUD­France­Prešeren,­Institutum­Studiorum­Humanitatis­–­ISH.
Bronfenbrenner,­U.­(1979).­The­Ecology­of­Human­
Development.­Cambridge:­Harvard­University­Press.
Fabčič,­M.­(2005).­Primerjava­izbranih­vidikov­poslovanja­
javnih­in­zasebnih­vrtcev­v­Sloveniji.­Specialistično­delo.­Ljubljana:­
UL­Fakulteta­za­upravo.
Fekonja,­U.,­Kavčič,­T.,­in­Marjanovič­Umek,­L.­(2002).­Ravni,­
področja­in­kazalci­kakovosti­predšolske­vzgoje­v­vrtcu.­V­L.­
Marjanovič­Umek,­U.­Fekonja,­T.­Kavčič­in­A.­Poljanšek­(Ur.),­
Kakovost­v­vrtcih­(str.­39–51).­Ljubljana:­Znanstveni­inštitut­
Filozofske­fakultete.
Haralambos,­M.­(1989).­Sociology:­themes­and­perspectives.­
London:­Unwin­Hyman.
Hoenisch,­S.­(2005).­Durkheim­and­Educational­Systems.­
Pridobljeno­25.­7.­2010­s­svetovnega­spleta:­http://www.criticism.
com/philosophy/durkheim-on-education.html.­
Illich,­I.­(1996).­Deschooling­society.­London,­New­York:­
Marion­Boyars.
Konvencija­o­otrokovih­pravicah­(1990).­Pridobljeno­27.­3.­2009­
s­svetovnega­spleta:­http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105.­
Konvencija­proti­diskriminaciji­v­izobraževanju­(1964).­Uradni­
list­SFRJ-MP,­št.­4–59/1964.­Pridobljeno­27.­3.­2009­s­svetovnega­
spleta:­http://www.ius.info/Baze/REGI/F/B6403BRA.htm.­
Krek,­J.­(Ur.).­(1995).­Bela­knjiga­o­vzgoji­in­izobraževanju­v­
Republiki­Sloveniji.­Ljubljana:­Ministrstvo­za­šolstvo­in­šport.
Kurikulum­za­vrtce­(1999).­Pridobljeno­1.­4.­2009­s­svetovnega­
spleta:­http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/
podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf.­
Marjanovič­Umek,­L.­(2002).­Kakovost­v­vrtcih­v­Evropi­
in­po­svetu.­V­L.­Marjanovič­Umek,­U.­Fekonja,­T.­Kavčič­in­
A.­Poljanšek­(Ur.),­Kakovost­v­vrtcih­(str.­11–20).­Ljubljana:­
Znanstveni­inštitut­Filozofske­fakultete.
301Maja­Zorman:­Zasebni­in­javni­vrtci:­primerjava­programov­z­vidika­financiranja­in­kakovosti
Plevnik,­T.­(Ur.).­(2009).­Predšolska­vzgoja­in­varstvo­v­
Evropi:­odpravljanje­socialne­in­kulturne­neenakosti.­Ljubljana:­
Ministrstvo­za­šolstvo­in­šport.­Pridobljeno:­13.­10.­2010­s­
svetovnega­spleta:­http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/
documents/thematic_reports/098SL.pdf.­
Pojasnila­podatkov­in­kazalnikov­v­eBON.­(b.­d.).­Pridobljeno­3.­
6.­2009­s­svetovnega­spleta:­http://www.ajpes.si/docDir/Storitve/
eBon/eBON_pojasnila.pdf.
Poljanšek,­A.,­in­Bucik,­V.­(2002).­Evalvacija­kakovosti.­V­L.­
Marjanovič­Umek,­U.­Fekonja,­T.­Kavčič­in­A.­Poljanšek­(Ur.),­
Kakovost­v­vrtcih­(str.­20–35).­Ljubljana:­Znanstveni­inštitut­
Filozofske­fakultete.
Pravilnik­o­metodologiji­za­oblikovanje­cen­programov­v­vrtcih,­
ki­izvajajo­javno­službo.­(2003).­Uradni­list­RS,­št.­97/2003.
Pravilnik­o­normativih­in­kadrovskih­pogojih­za­opravljanje­
dejavnosti­predšolske­vzgoje.­(2005).­Uradni­list­RS,­št.­75/2005.
Pravilnik­o­normativih­in­minimalnih­tehničnih­pogojih­za­
prostor­in­opremo­vrtca.­(2000).­Uradni­list­RS,­št.­73/2000.
Predšolska­vzgoja­in­izobraževanje­v­vrtcih,­Slovenija,­šolsko­
leto­2008/09­(2009).­Pridobljeno­11.­5.­2009­s­svetovnega­spleta:­
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2327.­
Predšolska­vzgoja­in­izobraževanje­v­vrtcih,­Slovenija,­šolsko­
leto­2009/10­–­končni­podatki.­(2010).­Pridobljeno­20.­7.­2010­s­
svetovnega­spleta:­http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3139.­
Splošna­deklaracija­človekovih­pravic­(1948).­Pridobljeno­
27.­3.­2009­s­svetovnega­spleta:­http://www.varuh-rs.si/index.
php?id=102.­
Statistični­letopis­2008.­(2008).­Pridobljeno­6.­3.­2009­s­
svetovnega­spleta:­http://www.stat.si/letopis/2008/06_08/06-04-08.
htm.­
Zakon­o­organizaciji­in­financiranju­vzgoje­in­izobraževanja­
(ZOFVI).­(1996).­Uradni­list­RS,­št.­23/1996.
Zakon­o­sistemu­plač­v­javnem­sektorju.­Priloga­1:­Plačna­
lestvica,­veljavna­od­1.­julija­2008.­(2008).­Uradni­list­RS,­št.­
58/2008.
Zakon­o­spremembah­in­dopolnitvah­Zakona­o­vrtcih­(ZVrt-B).­
(2003).­Uradni­list­RS,­št.­78/2003.
302 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 2 7 7 ­ - ­ 3 0 2
Zakon­o­spremembah­in­dopolnitvah­Zakona­o­vrtcih­(ZVrt-D).­
(2008).­Uradni­list­RS,­št.­25/2008.
Zakon­o­spremembah­in­dopolnitvah­Zakona­o­vrtcih­(ZVrt-E).­
(2010).­Uradni­list­RS,­št.­36/2010.
Zakon­o­vrtcih­(uradno­prečiščeno­besedilo)­(ZVrt-UPB1).­
(2003).­Uradni­list­RS,­št.­113/2003.
Zakon­o­vrtcih­(uradno­prečiščeno­besedilo)­(ZVrt-UPB2).­
(2005).­Uradni­list­RS,­št.­100/2005.
Zakon­o­vrtcih.(1996).­Uradni­list­RS,­št.­12/1996.
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­avgusta­2010
303Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
Mladinska­stanovanja­–­pogled­
nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­
vzgojiteljev
Independent­Living­Program­
–­from­the­Point­of­View­of­
Youngsters­and­their­Care­Workers
Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan
Povzetek
Članek­ obravnava­ mladinska­ stanovanja­ ali­
poodpustno­bivanje­za­mladostnike­s­čustvenimi­in­
vedenjskimi­ težavami­ skozi­ izkušnje­mladostnikov,­
ki­v­njih­prebivajo,­ter­vzgojiteljev,­ki­z­njimi­delajo.­
Mladinsko­ stanovanje­ je­ oblika­ dela,­ namenjena­
mladostnicam­ in­ mladostnikom,­ ki­ po­ končani­
obravnavi­v­stanovanjski­ skupini­nimajo­možnosti­
samostojnega­življenja­ali­vrnitve­domov­k­staršem.­
Tem­mladostnikom­je­zato­omogočeno­samostojno­
bivanje­ z­ nadaljnjim­ spremljanjem­ in­ podporo­
vzgojitelja­ali­mentorja.­Tako­se­utrjujejo­rezultati,­
doseženi­ v­ stanovanjski­ skupini,­ ter­ pridobiva­
neodvisnost­ in­sposobnost­samostojnega­življenja.­
Mladinska­ stanovanja­ ali­ tudi­ postanovanjska­
oblika­ obravnave­ ali­ poodpustno­ spremljanje­
so­ namenjeni­ mladostnikom­ po­ dopolnjeni­
polnoletnosti.­V­pričujoči­raziskavi­smo­želeli­prek­
analize­pripovedi­dveh­mladostnic,­prebivajočih­v­
mladinskih­ stanovanjih,­ in­ njunih­ dveh­mentorjev­
Tina­Mržek,­univ.­
dipl.­soc.­ped.,­
Mladinski­dom­
Jarše,­Stanovanjska­
skupina­Črnuška­
gmajna,­Jarška­44,­
1000­Ljubljana­
e-naslov:­tina.
mrzek­
@gmail.com
Mitja­Krajnčan,­
dr.­soc.­ped.,­
Pedagoška­
fakulteta­Univerze­
v­Ljubljani,­
Kardeljeva­
ploščad­16,­
1000­Ljubljana,­
e-naslov:­mitja.
krajncan­
@pef.uni-lj.si
304 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
izvedeti,­ kakšne­ so­njihove­ izkušnje­ in­mnenja­o­ tej­obliki­
bivanja­ in­ dela.­ Temeljna­ ugotovitev­ je,­ da­ so­ mladinska­
stanovanja­učinkovita­in­potrebna­oblika­dela,­ki­potrebuje­
nadaljnje­raziskovanje­in­razvoj.­
Ključne besede: mladinsko­ stanovanje,­ poodpustno­
spremljanje,­ osamosvajanje,­ mladostniki­ s­ čustvenimi­ in­
vedenjskimi­težavami,­vzgojitelji.
Abstract
The­article­discusses­apartments­for­the­youth­with­emotional­
and­behavioral­problems­and­their­lives­after­leaving­residential­
treatment­ –­ the­ independent­ living­ program.­ The­ discussion­
is­based­on­their­experiences­and­the­experiences­of­the­care­
workers­working­with­them.­Such­apartments­are­appropriated­
to­youngsters­who­leave­care­and­do­not­have­the­possibilities­
for­ independent­ living­ or­ returning­ to­ their­ parents'­ home.­
Thus­the­youngsters­are­enabled­to­live­relatively­independent­
lives­with­the­help­and­support­of­pedagogues­or­mentors.­On­
the­one­hand,­this­means­a­continuation­of­the­past­successful­
work­at­ the­ residential­house­and,­on­ the­other­hand,­ it­ is­a­
chance­ for­ the­ youngsters­ to­gain­greater­ independency­and­
abilities­for­independent­living.­Such­apartments­and­aftercare­
monitoring­are­intended­to­be­used­by­youngsters­under­their­
age­of­majority.­In­the­present­research,­we­have­analyzed­the­
stories­of­ two­girls­ living­ in­such­apartments­and­ the­stories­
of­ their­ mentors.­ We­ have­ tried­ to­ find­ out­ what­ are­ their­
experiences­and­opinions­of­this­type­of­work­and­living­are.­
The­ basic­ findings­ of­ the­ research­ are­ that­ apartments­ for­
youth­are­an­effective­and­necessary­form­of­work,­which­still­
needs­further­research­and­development.
Key words: independent­ living­ program,­ aftercare­
monitoring,­ emancipation,­ youngsters­with­ emotional­ and­
behavioral­problems,­care­workers.
305Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
Uvod
Med­ najbolj­ prepoznane­ institucionalne­ oblike­ dela­ z­ otroki­
in­ mladostniki­ s­ čustvenimi­ in­ vedenjskimi­ težavami­ običajno­
umestimo­vzgojne­zavode­in­stanovanjske­skupine,­vendar­pa­poleg­
teh­ v­ našem­prostoru­ že­ leta­ obstajajo­ tudi­mladinska­ stanovanja.­
Kot­ poodpustna­ oblika­ dela­ so­ ta­ slabše­ prepoznana,­ čeprav­ jih­
v­ svoj­ program­ dela­ vključujejo­ tri­ slovenske­ ustanove.­ Vzroke­
lahko­ iščemo­ na­ različnih­ ravneh,­ vsekakor­ pa­ je­ pomemben­
razlog­zakonska­neurejenost­področja.­V­drugih,­predvsem­nemško­
govorečih­ državah,­ so­ mladinska­ stanovanja­ za­ določeno­ ciljno­
skupino­ uporabnikov­ uveljavljen­ koncept­ dela,­ saj­ poudarjajo­
spremljanje­ in­ pomoč­ na­ poti­ v­ samostojnost­ v­ nasprotju­ z­
nadzorovanjem­ in­ umetnim­ oblikovanjem­ vsakdana­ (Stumpp,­
1996).­ V­ Sloveniji­ so­ mladinska­ stanovanja­ nastala­ na­ pobudo­
ustanov­ in­ strokovnih­ delavcev­ ter­ iz­ potrebe­ po­ nadaljnjem­
spremljanju­ mladostnikov,­ ki­ po­ odhodu­ iz­ stanovanjske­ skupine­
nimajo­možnosti­povsem­samostojno­zaživeti.
Kaj je mladinsko stanovanje?
Mladinsko­stanovanje­je­oblika­dela,­namenjena­mladostnikom­
in­ mladostnicam,­ ki­ so­ bili­ nameščeni­ v­ stanovanjsko­ skupino­
in­ so­dosegli­ cilje,­postavljene­ob­sprejemu,­nimajo­pa­možnosti­
vrnitve­ domov­ oziroma­ takoj­ po­ odpustu­ samostojno­ zaživeti,­
saj­ poleg­finančne­ pomoči­ potrebujejo­ tudi­ redno­ spremljanje­ in­
oporo­s­strani­vzgojitelja­(mentorja).1­Tako­bivanje­v­mladinskem­
stanovanju­ še­ dodatno­ utrdi­ rezultate,­ ki­ so­ bili­ doseženi­ med­
vzgojnim­ procesom­ v­ stanovanjski­ skupini.­ Za­ mladostnike,­ ki­
že­ praktično­ vse­ življenje­ živijo­ v­ institucijah,­ je­ odpust­ velika­
življenjska­ sprememba,­ zato­ za­ ta­ korak­ potrebujejo­ veliko­
podpore.­Temeljna­ pomanjkljivost­ institucij­ namreč­ je,­ da­mladi­
v­ njih­ ne­ doživijo­ resničnih­ eksistenčnih­ izzivov,­ saj­ je­ za­ njih­
bolj­ ali­manj­ poskrbljeno.­ Prav­ zato­ se­ zunaj­ institucije­ (zavoda­
ali­ stanovanjske­ skupine) slabo­ znajdejo,­ saj­ znotraj­ zavodske­
1­­V­okviru­strokovnega­dela­na­področju­mladinskih­stanovanj­je­primerneje­
uporabljati­izraz­mentor­ali­svetovalec,­saj­se­njegova­vloga­razlikuje­od­vloge­
vzgojitelja­v­stanovanjski­skupini.
306 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
situacije­tudi­ni­lahko­oceniti,­kako­bo­mladostnik­funkcioniral­v­
realnem­življenju.­
Kojič­ (1995)­ navaja­ naslednje­ razloge­ za­ načrtovanje­
poodpustnega­spremljanja:
•­ omejene­možnosti­zaposlovanja,­kar­je­tudi­posledica­podaljšane­
dobe­ izobraževanja­ (nadaljevanje­ šolanja­ na­ višjih­ in­ visokih­
šolah);
•­ večje­ število­ mladostnikov,­ pri­ katerih­ med­ procesom­
usposabljanja­ni­bilo­mogoče­skleniti­minimalnega­konsenza­za­
skupno­bivanje­z­ožjimi­družinskimi­člani;
•­ mladostniki­ po­ odpustu­ iz­ stanovanjske­ skupine­ preverijo­ na­
novo­pridobljene­vedenjske­vzorce,­kar­pa­se­brez­opore­svojcev­
ali­ strokovnjakov­ lahko­ konča­ s­ ponavljanjem­ vedenjskih­
vzorcev,­ki­so­bili­prvotni­razlog­za­namestitev­v­institucijo;
•­ slabi­ali­nemogoči­prostorski­in­finančni­pogoji­za­nadaljevanje­
ali­zaključek­izobraževanja,­oddaljenost­kraja­bivališča­od­kraja­
šolanja­in­druge­ovire.
V­zadnjem­obdobju­se­v­Mladinskem­domu­Jarše­uveljavlja­ še­
drugi,­tako­imenovani­nizkopražni­program­mladinskega­stanovanja,­
ki­je­namenjen­mladostnikom­in­mladostnicam,­ki­so­bili­z­odločbo­
centra­ za­ socialno­ delo­ nameščeni­ v­ stanovanjsko­ skupino,­ so­
nezmožni­bivanja­v­skupini,­jim­bivanje­v­skupini­in­neupoštevanje­
pravil­onemogoča­napredek­in­pri­katerih­ni­strokovne­podlage­za­
namestitev­v­drugi­vzgoji­zavod­(Interno­gradivo­MDJ,­2007).
Cilji bivanja in oblike dela v mladinskem 
stanovanju
Osnovni­namen­mladinskih­stanovanj­je­prehod­mladostnikov­v­
samostojno­življenje,­torej­utrditev­na­novo­pridobljenih­vedenjskih­
vzorcev,­dokončanje­šolanja,­ureditev­zaposlitve­in­bivalnih­pogojev.­
Mladostnik­si­sam­oblikuje­strategije­in­načine­premagovanja­ovir,­
napredovanja,­ učenja,­ razporejanja­ časa­ in­ podobno,­ kar­ pomeni­
dokončno­oblikovanje­identitete.­Poleg­tega­pa­naj­bi­mladostnik­in­
vzgojitelj­med­bivanjem­v­mladinskem­stanovanju­s­sodelovanjem­
dosegla­ še­ naslednje­ cilje:­ dokončno­ oblikovanje­ identitete­
mladostnika,­ spodbujanje­ in­ učenje­ samostojnosti­ mladostnika,­
307Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
utrditev­na­novo­pridobljenih­vedenjskih­vzorcev,­izobraževanje­ali­
delo­v­želeni­poklicni­smeri,­razvijanje­in­utrjevanje­intelektualnih,­
telesnih­ in­ drugih­ potencialov,­ razvijanje­ odgovornega­ odnosa­ do­
sebe­ in­ soljudi,­ do­ naravnega­ in­ družbenega­ okolja,­ kulturno­ in­
socialno­udejstvovanje,­humanizacija­odnosov,­pomoč­pri­pridobitvi­
bivalnih­ pogojev­ za­ popolno­ osamosvojitev­ in­ vodenje­ lastnega­
gospodinjstva­ ter­ preprečevanje­ regresije­ v­ razvoju­ pozitivnih­
vedenjskih­vzorcev.­
V­ mladinskih­ stanovanjih­ je­ prisotna­ individualna­ oblika­
dela,­ povečini­ po­ potrebi­ in­ dogovoru,­ v­ nekaterih­ institucijah­ pa­
so­ srečanja­ določena­ vnaprej­ v­ nekem­ časovnem­ intervalu.­ Gre­
predvsem­ za­ formalne­ in­ neformalne­ obiske,­ komunikacijo­ po­
telefonu­ ali­ dogovorjena­ srečanja­ zunaj­ stanovanja.­ V­ nasprotju­
s­ klasičnimi­ svetovalnimi­ okolji­ je­ zaželeno,­ da­ mladostniku­
vzgojitelj­ svetuje­ v­ vsakdanjih­ situacijah.­ Naloge­mentorja­ so­ po­
Kojiču­ (1995):­ svetovanje­ in­ pomoč­ pri­ iskanju­ primerne­ lastne­
sobe­ ali­ stanovanja,­ zagotovitev­ osnovnih­ pogojev­ za­ življenje­
(prehrana,­higienski­in­zdravstveni­pogoji),­nudenje­opore­in­pomoči­
pri­ zahtevah­ samostojnega­ življenja,­ svetovanje­ pri­ razreševanju­
konfliktov,­stisk­in­težav,­pomoč­pri­učenju­in­zaposlovanju,­zaščita­
socialne­ in­ osebnostne­ integritete.­ Poleg­ omenjenih­ so­ naloge­
mentorja­še:­pomoč­pri­komuniciranju­oziroma­navezovanju­stikov­
z­ različnimi­ institucijami­ (upravne­zadeve,­ zdravstvene­ustanove),­
pomoč­ pri­ sestavi­ individualnega­ načrta,­ nadzor­ nad­ realizacijo­
zastavljenih­ciljev,­povezovanje­z­drugimi­vzgojitelji­in­mladostniki­
v­ mladinskem­ stanovanju­ in­ mesečna­ evalvacija­ oziroma­ analiza­
življenja­v­mladinskem­stanovanju­skupaj­s­stanovalci­in­njihovimi­
mentorji­(Hofbauer,­2008).­
Organizacija dela v mladinskem stanovanju
V­ Sloveniji­ je­ praksa­ takšna,­ da­ se­ v­ mladinsko­ stanovanje­
namesti­mladostnika,­ki­je­pred­tem­že­bival­v­stanovanjski­skupini­
zavoda­ ali­ doma,­ pri­ katerem­ je­ organizirano­ tudi­ mladinsko­
stanovanje.­Razlogi­ za­ to­ so­ praktične­ narave,­ saj­ tako­ vzgojitelji­
mladostnika­ že­ poznajo,­ vedo,­ od­ kod­ prihaja,­ kakšne­ težave­ ima­
in­kako­se­z­njimi­spopada­ter­mu­lahko­bolj­zaupajo.­Postopek­za­
sprejem­se­začne­po­ugotovitvi­potrebe­in­možnosti­za­vključitev­v­
308 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
mladinsko­ stanovanje.­ Izhaja­ iz­ evalvacije­v­ stanovanjski­ skupini,­
kjer­ se­ opredelijo­ argumenti­ za­ namestitev.­ Mladostnik­ mora­ za­
bivanje­v­mladinskem­stanovanju­ izpolnjevati­določene­pogoje,­ki­
se­delijo­na­splošne­(starost­vsaj­17­let,­osebna­zrelost,­motiviranost,­
izobraževanje,­ finančna­ sredstva)­ in­ specifične.­ Zelo­ pomemben­
pogoj­je­prostovoljna­odločitev­posameznika.­
Ob­ sprejemu­ se­ z­ mladostnikom­ sklene­ sporazum­ o­ izvajanju­
programa­mladinskega­stanovanja,­pri­čemer­so­prisotni­tudi­starši­
mladostnika­ ter­ svetovalec­ pristojnega­ centra­ za­ socialno­ delo.­
V­ sporazumu­ se­ jasno­ določijo­ obveznosti­ ustanove,­ ki­ izvaja­
program,­in­obveznosti­mladostnika­ter­njegove­pravice­in­dolžnosti.­
Bivanje­v­mladinskem­stanovanju­običajno­traja­od­treh­mesecev­do­
enega­leta,­ob­izrednih­primerih­pa­ga­je­ob­soglasju­vseh­akterjev­
(mladostnika,­ strokovnega­ tima­ in­ pristojnega­ centra­ za­ socialno­
delo)­možno­tudi­podaljšati.­
Financiranje­ programa­mladinskega­ stanovanja­ za­mladostnika­
poteka­ še­ naprej­ iz­ sredstev,­ namenjenih­ bivanju­ mladostnika­ v­
stanovanjski­skupini.­Eden­izmed­pogojev­za­bivanje­v­mladinskem­
stanovanju­ je­ lasten­ dohodek­mladostnika­ (štipendija,­ dohodek­ iz­
delovnega­ razmerja,­ dohodek­ od­ dela­ prek­ študentskega­ servisa,­
pokojnina­ staršev),­ s­ katerim­ si­ krije­ najemnino­ za­ stanovanje­ ali­
druge­ stroške.­ Poleg­ tega­ ustanova­ vsem­mladostnikom­mesečno­
izplačuje­ finančni­ znesek­ z­ naslova­ sredstev­ oskrbnih­ dni­ in­
razširjene­oskrbe,­s­katerimi­si­plačujejo­preostale­stroške.­Skladno­
z­ dogovorom­ in­ določili­ ustanove­ se­ del­ denarja­ izplačuje­ v­
gotovini,­del­pa­se­nakazuje­na­transakcijski­račun­ali­pa­se­nalaga­
v­ varčevalni­ sklad.­Del­ finančnih­ sredstev­ se­ lahko­ izplačuje­ tudi­
v­obliki­žepnine,­bonov­za­hrano­ali­odprte­naročilnice­v­določeni­
trgovini­(Hofbauer,­2008,­Interno­gradivo­Mladinskega­doma­Jarše,­
2007).­Glede­plačevanja­stroškov­bivanja­in­najemnine­se­ustanove­
razlikujejo­med­seboj­glede­na­to,­ali­imajo­stanovanje­v­lasti­ali­je­
v­najemu.­
Odgovorne­ osebe­ za­ izvajanje­ mladinskega­ stanovanja­ so­
strokovni­ delavci­ iz­ stanovanjske­ skupine,­ v­ kateri­ je­ mladostnik­
prebival­pred­odhodom­v­mladinsko­stanovanje.­Delovna­obveznost­
mentorja­ se­ razlikuje­ glede­ na­ ustanovo.­ V­ Mladinskem­ domu­
Jarše­stik­poteka­v­začetku­obravnave­enkrat­tedensko,­pozneje­pa­
postopno­manj,­vendar­ne­manj­kot­enkrat­na­mesec,­v­Mladinskem­
domu­Maribor­pa­je­delovna­obveznost­svetovalca­12­ur­mesečno.­
309Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
Intenziteta­spremljanja­mladostnika­se­razlikuje­glede­na­program,­ki­
ga­vodi­določena­ustanova,­razlikuje­pa­se­tudi­glede­na­individualne­
potrebe­ posameznika.­ Tako­ nekateri­ mladostniki­ potrebujejo­ le­
eno­ srečanje­ in­ suportiven­ pogovor­ na­ teden­ ali­ mesec,­ drugi­ pa­
potrebujejo­vsakodnevno­podporo.­
Praksa mladinskih stanovanj v Sloveniji
Mladinski dom Jarše 
Program­ mladinskega­ stanovanja­ je­ možno­ izvajati­ v­
podnajemniškem­ stanovanju,­ dijaškem­ domu,­ študentskem­ domu,­
internem­stanovanju­v­prostorih­stanovanjske­skupine,­pri­ rejnikih­
oz.­skrbnikih­in­v­stanovanju.­Mladostnike,­ki­ne­zmorejo­uspešno­
živeti­v­skupini,­se­lahko­vključi­v­projekt­nizkopražnega­programa­
mladinskega­ stanovanja­ (npr.­ skupina­ Črnuška­ gmajna).­ Z­ njimi­
se­ pred­ odhodom­ v­ mladinsko­ stanovanje­ sklene­ sporazum­ o­
sofinanciranju­ življenja­ zunaj­ skupine­ z­ minimalnimi­ zahtevami.­
Čas­bivanja­v­mladinskem­stanovanju­je­časovno­omejen­od­tri­do­
največ­12­mesecev,­bivanje­pa­je­možno­podaljšati­(Interno­gradivo­
Mladinskega­doma­Jarše,­2007).­
V­ Mladinskem­ domu­ Jarše­ dopuščajo­ več­ možnih­ oblik­
mladinskih­ stanovanj­ oziroma­ poodpustnega­ spremljanja.­ Niso­
naklonjeni­ stanovanju­ v­ lasti­ ustanove,­ v­ katerega­ bi­ nameščali­
mladostnike,­ saj­ menijo,­ da­ je­ bolje,­ če­ se­ mladostniki­ sami­
znajdejo,­ si­ stanovanje­ poiščejo­ in­ ga­ tudi­ plačujejo.­ Možna­
je­ namestitev­ mladostnika­ samostojno­ v­ stanovanje,­ lahko­ si­
stanovanje­deli­s­prijatelji.­Vzgojitelji­mladostnika­lahko­spremljajo­
doma­pri­starših­ali­enem­od­staršev,­lahko­pa­gre­z­uradno­odločbo­
bivat­ tudi­ v­ študentski­ dom­ (Mržek,­ 2009).­ Izvajajo­ tudi­ bivanje­
v­ notranjem­ stanovanju­ v­ prostorih­ stanovanjske­ skupine,­ kjer­
mladostnik­ prav­ tako­ biva­ samostojno,­ vendar­ ima­ ob­ tem­ več­
stikov­in­pomoči­s­strani­mentorja­in­preostalih­vzgojiteljev.­Takšna­
oblika­ pomoči­ je­morda­ bolj­ primerna­ za­mladostnike,­ ki­ še­ niso­
popolnoma­usposobljeni­za­dislocirano­samostojno­bivanje­ter­ jim­
do­te­stopnje­še­manjka­majhen­korak.­V­zadnjih­letih­zaradi­potreb­
po­ nizkopražnem­ programu­ mladinskega­ stanovanja­ vključujejo­
v­projekt­mlade,­ki­ne­ zmorejo­ funkcionirati­v­ skupini,­ domov­ se­
310 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
ne­morejo­vrniti,­namestitev­v­drugi­vzgojni­zavod­pa­je­strokovno­
neutemeljena.­ Delo­ s­ to­ populacijo­ mladostnikov­ mora­ biti­ bolj­
intenzivno­in­spremljanje­pogostejše,­zanje­bi­bilo­tudi­primernejše­
stanovanje­v­lasti­ustanove­(prav­tam).
Vzgojni zavod Kranj 
V­vzgojnem­zavodu­so­začeli­s­postanovanjsko­obliko­dela­že­v­
letu­1998,­ko­so­mladostnika,­ki­je­skoraj­večino­svojega­odraščanja­
preživel­ najprej­ v­ zavodskem­ okolju­ in­ nato­ v­ stanovanjski­
skupini,­preselili­v­ stanovanje,­ ki­ so­ ga­ skupaj­ z­ njim­ uredili­ v­
starem­ gradu­ v­ Preddvoru­ (Mržek,­ 2009).­V­ začetku­ junija­ 2008­
so­ v­Vzgojnem­ zavodu­Kranj­ dobili­ najemno­ profitno­ stanovanje­
(Golob,­2008).­Stanovanje­je­na­Zlatem­Polju,­omogočilo­pa­naj­bi­
postopno­osamosvojitev­mladostnikov,­ki­so­okvire­skupine­prerasli,­
a­povsem­samostojnega­življenja­iz­različnih­vzrokov­še­ne­zmorejo­
živeti.­ Stanovanje­ je­ namenjeno­ dvema­ stanovalkama,­ veliko­ pa­
je­48­m2­(prav­tam).­Navajanje­na­samostojno­življenje­ in­delo­ ter­
vključevanje­v­socialno­okolje­pa­sta­tudi­osnovna­cilja­stanovanja.­
V­VZ­Kranj­menijo,­da­bi­morali­ta­koncept­najbolj­približati­tistim­
mladostnikom,­ki­imajo­največ­težav­v­odraščanju,­in­da­bi­morali­
biti­manj­strogi­pri­postavljanju­zahtev­ob­nameščanju­v­mladinska­
stanovanja­(Mržek,­2009).­
Mladinski dom Maribor
Mladinskemu­domu­Maribor­je­leta­2003­donacija­Rotary­kluba­
Maribor­ omogočila­ ureditev­ prvega­ mladinskega­ stanovanja,­ ki­
je­ bilo­ namenjeno­ fantom­ in­ je­ prvo­ dobilo­ uradno­ dovoljenje­ s­
strani­Ministrstva­ za­ šolstvo­ in­ šport­ (Vrbnjak,­ 2007).­ Stanovanje­
je­popolnoma­opremljeno­za­tri­mlade­ljudi­in­je­veliko­50­m2.­Leta­
2007­so­dobili­še­drugo­stanovanje,­v­katerem­lahko­bivajo­dve­do­
tri­dekleta­(prav­tam).­Program­polsamostojnega­življenja­je­sestavni­
del­ pomoči­ mladim,­ ki­ se­ po­ končanem­ bivanju­ v­ stanovanjski­
skupini­ ne­ morejo­ vrniti­ v­ družino.­ Ta­ program­ ni­ namenjen­
mladostnikom,­ ki­ ne­ želijo­ ali­ ne­ morejo­ vstopiti­ na­ delovni­ trg­
(Mladinski­dom­Maribor,­b.­d.).­
V­Mladinskem­domu­Maribor­v­mladinska­stanovanja­nameščajo­
le­mladostnike,­ki­so­predhodno­že­bivali­v­eni­izmed­stanovanjskih­
skupin,­ poleg­ omenjenega­ pa­ izpolnjujejo­ še­ druge­ pogoje­
311Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
(Hofbauer,­ 2008):­ polnoletnost,­ obvezna­ zaposlitev­ ali­ šolanje,­
zrelost­ (sposobnost­ poskrbeti­ za­ lastno­ prehrano,­ skrb­ za­ osebno­
higieno­ in­ urejenost,­ samostojno­ učenje,­ bujenje,­ pravočasen­
odhod­od­doma),­sposobnost­komunikacije­s­sostanovalci­in­širšim­
okoljem,­ skrb­ za­ zdravje­ in­ racionalno­ ravnanje­ z­ denarjem.­ Z­
mladostnikom­podpišejo­pogodbo­o­bivanju,­v­kateri­se­opredelijo­
pravice­ in­ obveznosti,­ svetovalec­ pa­ mladostniku­ ostane­ matični­
vzgojitelj­(prav­tam).­
Delovna­obveznost­svetovalca­je­12­ur­mesečno,­njegove­naloge­
pa­ so­ naslednje:­ svetovanje­ in­ podpora,­ pomoč­pri­ komuniciranju­
oziroma­ navezovanju­ stikov­ z­ različnimi­ institucijami,­ pomoč­
pri­ sestavi­ individualnega­ načrta,­ nadzor­ nad­ izpolnjevanjem­
zastavljenih­ciljev,­povezovanje­s­svetovalci­in­drugimi­mladostniki­
v­ mladinskem­ stanovanju,­ mesečna­ evalvacija­ oziroma­ analiza­
življenja­v­mladinskem­stanovanju­skupaj­s­stanovalci­in­z­njihovimi­
svetovalci­(prav­tam).
Financiranje­ programa­ za­ mladostnika­ se­ ne­ spremeni,­ razen­
povečanja­ obsega­ dela­ matičnega­ vzgojitelja.­ Okvirni­ stroški­
zajemajo:­ najemnino­ (krije­ jo­ mladinski­ dom),­ elektriko,­ skupne­
prostore,­ smetarino,­ hladno­ vodo,­ ogrevanje­ vode,­ ogrevanje­
stanovanja­ in­ čiščenje­ skupnih­ prostorov­ (Hofbauer,­ 2008).­
Mladostniki­s­svojimi­prihodki­prispevajo­svoj­delež­(eno­tretjino),­s­
čimer­se­stroški­zmanjšajo,­hkrati­pa­so­to­že­prvi­koraki­sprejemanja­
materialne­odgovornosti­za­lastno­življenje­(prav­tam).­Najemnine­
mladostniki­ ne­ plačujejo,­ zato­ so­ dolžni­ namensko­ varčevati­ za­
začetek­ v­ samostojno­ življenje.­ Del­ sredstev­ iz­ razširjene­ oskrbe­
in­ lastna­ privarčevana­ sredstva­ ustvarjajo­ varčevalni­ sklad,­ s­
katerim­mladostnik­razpolaga­po­odhodu­iz­mladinskega­stanovanja­
(Hofbauer,­2008).
Raziskovalni problem in namen raziskave
V­ Sloveniji­ segajo­ zametki­ nastanka­ mladinskih­ stanovanj­ v­
začetek­ prejšnjega­ desetletja,­ vendar­ do­ danes­ obstaja­ na­ to­ temo­
zelo­malo­ pisnih­ prispevkov.­ Prav­ tako­ tudi­ ni­ bila­ opravljena­ še­
nobena­raziskava­o­delovanju­tovrstne­oblike­pomoči,­če­izvzamemo­
interne­ evalvacije­ posameznih­ ustanov,­ ki­ med­ svoje­ programe­
vključujejo­mladinska­stanovanja.­Deloma­ leži­ razlog­za­ to­ tudi­v­
312 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
neurejeni­zakonodaji,­ki­uradno­mladinskih­stanovanj­ne­priznava­in­
jim­zato­tudi­ne­namenja­sredstev­za­tovrstne­dejavnosti.
Temeljni­ namen­ raziskave­ je­ bil­ spoznati­ mnenja­ uporabnikov­
in­mentorjev­ter­izkušnje­o­delovanju­mladinskih­stanovanj,­na­eni­
strani­mladostnikov,­ki­v­mladinskih­ stanovanjih­prebivajo,­ ter­na­
drugi­strokovnih­delavcev,­ki­so­poklicno­zadolženi­za­to­področje.­
Želeli­ smo­ pridobiti­ osnovne­ informacije­ o­ delovanju­mladinskih­
stanovanj­ iz­ obeh­ perspektiv­ in­ tako­ spodbuditi­ ustanove­ in­
posameznike­ k­ razmisleku­ o­ tej­ obliki­ dela­ ter­ hkrati­ poskusiti­
prispevati­h­končni­ureditvi­statusa­mladinskih­stanovanj.­
Kvalitativna metodologija in vzorec oseb
Raziskava­ temelji­ na­ kvalitativni­ metodi­ raziskovanja­ zaradi­
specifičnosti­raziskovane­tematike.­Ta­do­zdaj­ni­bila­obravnavana,­
prav­tako­je­razširjenost­te­oblike­bivanja­in­pomoči­v­našem­prostoru­
majhna.­Poleg­tega­je­obravnavana­tema­dovolj­široka,­da­omogoča­
izvedbo­ poglobljenih­ intervjujev­ in­ tako­ neposreden­ vpogled­ v­
stvarnost­mladinskih­stanovanj.­Skozi­delno­strukturirane­intervjuje­
je­ mogoče­ spoznati­ tudi­ individualne­ poglede­ intervjuvancev­ na­
bivanje­in­delo­v­mladinskih­stanovanjih.­
Vzorec,­ uporabljen­ v­ kvalitativni­ raziskavi,­ sestavljajo­
štirje­ posamezniki­ –­ dve­ mladostnici,­ ki­ živita­ v­ mladinskem­
stanovanju­ oziroma­ postanovanjskem­ režimu,­ in­ dva­ mentorja,­
ki­ sta­ zadolžena­ za­ delo­ s­ tema­ mladostnicama.­ Posamezniki­
so­bili­ izbrani­na­podlagi­poznanstev­ in­možnosti­ sodelovanja­z­
Mladinskih­ domom­ Jarše.­ Vsi­ so­ v­ intervjuje­ privolili­ osebno.­
Dekleti­ (Stella­ in­ Layla2)­ sta­ stari­ 18­ let­ in­ živita­ v­ različnih­
mladinskih­ stanovanjih,­ kjer­ so­ tudi­ različna­ pravila­ in­ pogoji­
bivanja.­Vzgojitelja­ sta­ njuna­mentorja,­ prvi­ (Pat)­ ima­ večletne­
izkušnje­na­tem­področju,­drugi­(Mat)­je­s­tovrstnim­delom­začel­
v­ preteklem­ šolskem­ letu,­ oba­ pa­ dekleti­ spremljata­ že­ od­ časa­
bivanja­v­stanovanjskih­skupinah.­
2­­Imena­so­izmišljena.
313Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Podatke­za­raziskavo­smo­zbrali­z­izvedbo­štirih­polstrukturiranih­
ali­odprtih­intervjujev.­Pred­izvedbo­intervjujev­smo­pripravili­dve­
predlogi­za­intervjuje,­torej­seznama­okvirnih­tem,­ki­smo­jih­črpali­
iz­že­pridobljenih­podatkov.­Treba­je­bilo­sestaviti­predlogo­vprašanj­
za­mladostnici­in­predlogo­vprašanj­za­strokovna­delavca.­Predloge­
so­ bile­ okvirne,­ tako­ da­ so­ se­ lahko­ med­ pogovorom­ vprašanja­
prilagajala­ ter­ postavljala­ dodatna­ podvprašanja.­ Intervjuji­ so­ bili­
izvedeni­v­maju­in­juniju­2009­in­trajali­različno­dolgo,­od­dvajset­
minut­do­pol­ure.­Intervjuji­so­bili­izvedeni­posamezno­–­v­prostoru­
sva­ bila­ prisotna­ samo­ spraševalka­ in­ intervjuvani,­ da­ ne­ bi­ kdo­
od­ navzočih­ s­ svojo­ prisotnostjo­ vplival­ na­ zbranost­ in­ odgovore­
intervjuvanega.­Da­ bi­ se­ izognili­ izgubi­ podatkov,­ smo­ intervjuje­
posneli­z­diktafonom­in­jih­pozneje­dobesedno­prepisali,­uredili­ter­
spremenili­imena­zaradi­varovanja­osebnih­podatkov.­
Podatke­ smo­ obdelali­ po­ postopku­ kvalitativne­ analize.­ Izbrali­
smo­ odprto­ kodiranje­ –­ induktivni­ pristop,­ kjer­ smo­ skozi­ branje­
besedila­ odkrivali­ pomembne­ teme.­ Intervjuje­ smo­ oblikovali­ v­
tabele­in­posameznim­delom­besedila­pripisali­najprej­kode­1.­reda,­
te­pa­smo­nato­smiselno­združili­v­manjše­število­kod­2.­reda.­Pri­tem­
smo­ uporabili­ postopek­ kategoriziranja,­ pri­ katerem­ smo­ dodelili­
isto­ ime­opisom,­pri­katerih­smo­prepoznali­nekaj­skupnega.­Tako­
smo­dobili­deset­kategorij­pri­vzgojiteljih­in­osem­pri­mladostnicah­
–­ večina­ jih­ je­ med­ seboj­ podobnih,­ kar­ omogoča­ medsebojno­
primerjavo.­Dobljene­kode­2.­reda­smo­nato­definirali,­razporedili­v­
domnevne­odnose­in­poskušali­oblikovati­teoretični­okvir.
Opis rezultatov in interpretacija
Analiza izkušenj in mnenj mentorjev 
V­mladinskem­ stanovanju­ obstaja­ več­ različnih­ oblik­ dela,­ saj­
poteka­obravnava­pri­vsakem­mladostniku­drugače.­Mladostnike­pri­
obravnavi­vzgojitelji­razlikujejo­glede­na­njihove­razlike­v­telesnem,­
kognitivnem,­ socialnem­ in­čustvenem­ razvoju­ ter­ tako­k­vsakemu­
pristopajo­ individualno­ ter­ ustrezno­ njegovim­ individualnim­
značilnostim,­ sposobnostim­ in­ zmožnostim­ prilagodijo­ zahteve,­
314 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
naloge,­ obremenitve­ in­ ugodnosti­ (Interno­ gradivo­ Mladinskega­
doma­ Jarše,­ 2007).­ Čeprav­ je­ glavni­ cilj­ obravnave­ v­ obeh­
oblikah­ poodpustnega­ bivanja­ enak,­ to­ je­ vzgoja­ k­ samostojnosti,­
pa­ se­ oblike dela­ precej­ razlikujejo.­ Povsod­ je­ glavni­ poudarek­
na­ individualnem­ načinu­ dela,­ velike­ razlike­ pa­ se­ pojavljajo­ v­
pogostosti­ spremljanja.­ Individualno­delo­ je­pomembno­predvsem­
kot­način­nudenja­pomoči,­ svetovanja­ in­opore­pri­ prepoznavanju­
in­ reševanju­ lastnih­ težav,­ težkih­ življenjskih­ situacij­ in­ osebnih­
problemov­ (Horvat,­ 2000).­ Običajna­ obravnava­ mladostnika­
pomeni,­da­je­ta­normalno­končal­bivanje­v­stanovanjski­skupini­in­
dosegel­zastavljene­cilje.­Takšen­način­spremljanja­mladostnika­ni­
velika­obremenitev­za­vzgojitelje­ali­mentorje,­saj­se­število­srečanj­
postopoma­ zmanjšuje,­mladostnik­ pridobiva­ samostojnost.­ Oblika­
dela­ v­ drugem­ obravnavanem­ mladinskem­ stanovanju­ se­ precej­
razlikuje­ od­ prve,­ saj­ gre­ za­ postanovanjsko­ obliko­ obravnave.­
Delo­z­mladostniki­v­takšnem­stanovanju­je­nestandardizirano,­saj­
praktično­poteka­na­dveh­različnih­ravneh.­Vzgojitelji­namreč­delajo­
v­stanovanjski­skupini,­poleg­te­pa­je­še­postanovanjska­skupina,­v­
kateri­samostojno­prebivata­dve­dekleti.­Ti­dve­obliki­dela­sta­sicer­
ločeni,­vendar­prostorsko­zelo­skupaj,­kar­delo­otežuje,­saj­sta­tako­
organizacija­ in­ življenje­ mladostnic­ v­ stanovanju­ zelo­ povezana­
s­ stanovanjsko­ skupino.­ Težava­ je­ tudi­ prehod­ iz­ stanovanjske­
skupine,­ kjer­ je­ delo­ bolj­ strukturirano,­ v­ postanovanjsko­ obliko.­
V­ postanovanjskem­ režimu­ se­ mentor­ Mat3­ z­ mladostnico­ sreča­
približno­ enkrat­ dnevno,­ ko­ jo­ obišče­ v­ stanovanju,­ poleg­ tega­
pa­ jo­ spremljajo­ tudi­ drugi­ vzgojitelji.­ Mladinsko­ stanovanje­
v­ pravem­ pomenu­ je­ bolj­ dislocirana­ enota,­ zato­ se­mentor­ Pat­ z­
mladostnico­srečuje­redkeje,­po­dogovoru,­srečanja­pa­potekajo­na­
vsakdanjih­ lokacijah.­V­Patovi­ ustanovi­ obstaja­ tudi­ druga­ oblika­
obravnave,­ nizkopražni­ program,­ ki­ je­ namenjen­ mladostnikom,­
ki­ niso­ dosegli­ zastavljenih­ ciljev­ in­ ne­ zmorejo­ bivati­ v­ skupini.­
Pri­ njih­ bi­ bilo­ potrebno­ intenzivnejše­ spremljanje,­ večji­ vložek­
dela,­torej­drugačna­formulacija­mladinskega­stanovanja.­Tudi­Mat­
imenuje­ postanovanjsko­ obliko­ obravnave­ nizkopražni­ program,­
saj­je­stanovanje­poleg­stanovanjske­skupine,­torej­sta­povezava­in­
nadzor­nad­mladostnicama­večja,­delo­pa­ni­več­tako­strukturirano.­
Mladostnici­ imata­ tako­ vzgojitelje­ vedno­ blizu,­ torej­ gre­ bolj­ za­
nekakšno­vmesno­stanovanje,­kjer­so­mladostniki­lahko­samosvoji,­
3­­Imeni­Mat­in­Pat­sta­izmišljeni.
315Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
če­pa­potrebujejo­pomoč,­je­ta­blizu.­Matu­se­sicer­zdi­učinkovitejša­
oblika­dislocirano­stanovanje,­vendar­je­tudi­ta­oblika­dela­koristna­
in­nujna,­ker­mladostniki­lažje­napredujejo­v­samostojnost.­
Mentorja­ se­ strinjata,­ da­ se­ pri­ velikem­ številu­ mladostnikov­
po­ dohodu­ iz­ stanovanjske­ skupine­ kaže­ potreba­ po­ nadaljnjem­
spremljanju.­ Glavni­ namen­ pomoči v mladinskem stanovanju­
je­ usposabljanje­ za­ samostojno­ bivanje,­ za­ kar­ pa­ mladostnik­
potrebuje­ podporo­nekoga­bolj­ odraslega.­Osrednji­ cilj­ obravnave­
v­ mladinskem­ stanovanju­ je­ torej­ vzgoja­ k­ samostojnosti,­ ta­ pa­
vsebuje­več­majhnih­učnih­ciljev­(Imperl,­1986):­shajati­z­denarjem­
in­ znati­ z­ njim­ razpolagati,­ samooskrba­ pri­ zadovoljevanju­
življenjskih­potreb,­prepoznati­konfliktne­situacije­in­jih­obvladati,­
pripraviti­ se­ na­ poznejše­ življenje,­ demokratično­ razreševanje­
konfliktov,­skupno­življenje­in­sodelovanje­z­osebami­nasprotnega­
spola­ ter­ graditev­ samozaupanja­ in­ samozavedanja.­Mat­ poudarja­
predvsem­ opolnomočenje­ mladostnikov,­ da­ si­ bodo­ znali­ sami­
pomagati­in­se­bodo­sami­bolje­znašli.­Vzgojitelji­namreč­izhajajo­
iz­perspektive­moči,­saj­posameznika­spodbujajo­ter­mu­pomagajo­
izkoristiti­ svojo­ moč­ in­ vire,­ da­ dosežejo­ svoje­ cilje,­ pri­ tem­ pa­
poskušajo­moč­posameznika­podpreti­ tudi­ v­ skupnosti­ (Čačinovič­
Vogrinčič,­ Kobal,­ Mešl,­ in­ Možina,­ 2005).­ Pat­ opozarja­ na­
nevarnost­ prevelikega­ vključevanja­ vzgojiteljev­ v­ proces­ pomoči­
ter­ na­ pomembnost­ utemeljenosti­ pomoči­ pri­ mladostnikih,­ ki­ jo­
zares­potrebujejo.­Strinjata­ se,­da­ je­pomoč­usmerjena­na­ različna­
področja,­da­gre­za­človeško­ in­finančno­podporo­ ter­deloma­ tudi­
za­ reševanje­ stanovanjske­ problematike.­ Način­ dela­ v­ Matovi­
ustanovi­je­premalo­usmerjen­na­mladostnikovo­osebnostno­rast­in­
na­poudarjanje­določenih­vzgojnih­zahtev.­
Glavna­ ciljna populacija mladinskega stanovanja­ je­ v­ obeh­
ustanovah­ enaka­ –­ to­ so­ mladostniki,­ ki­ so­ končali­ bivanje­ v­
stanovanjski­skupini­ in­nimajo­možnosti­vrnitve­domov­ali­drugih­
možnosti­ bivanja.­ Primanjkuje­ jim­ spretnosti­ za­ samostojno­
življenje,­ saj­ nimajo­ izkušenj­ z­ življenjem­ zunaj­ stanovanjske­
skupine.­ Lahko­ so­ anksiozni­ in­ jim­ pogosto­ primanjkuje­ občutka­
varnosti.­Ti­mladi­ljudje­so­bili­pogosto­zapostavljeni­že­v­otroštvu,­
pri­njih­ je­posebej­velik­zaostanek­na­čustvenem­področju,­kar­ se­
izraža­v­iskanju­varnosti­pri­odraslih,­v­želji­po­priznanju,­po­tem,­
da­bi­nekomu­nekaj­pomenili­(Kiehn,­1997).­Druga­ciljna­skupina­v­
Patovi­ustanovi­pa­so­mladostniki,­ki­so­nezmožni­bivanja­v­skupini,­
316 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
se­niso­sposobni­držati­pravil,­v­skupini­ne­zmorejo­funkcionirati­in­
jih­ni­mogoče­namestiti­v­drugi­vzgojni­zavod.­
Velik­problem­v­delovanju­mladinskih­stanovanj­je­pomanjkljiva­
sistemska urejenost področja.­ Prva­ uradna­ omemba­ mladinskih­
stanovanj­ je­ bila­ v­ Okvirnem­ vzgojnem­ programu­ za­ delo­ v­
vzgojnih­ zavodih,­ stanovanjskih­ skupinah,­ mladinskih­ domovih­
in­prevzgojnem­domu­(Skalar­idr.,­1995),­ki­mladinsko­stanovanje­
omenja­kot­obliko­dela­oziroma­kot­eno­vrsto­stanovanjskih­skupin.­
Mladinsko­stanovanje­kot­samostojna­oblika­pomoči­in­namestitve­
namreč­ni­opredeljeno­v­nobenem­zakonu,­neurejenost­pa­se­kaže­
v­ pomanjkanju­ zmogljivosti­ za­ mladostnike,­ slabem­ sodelovanju­
z­drugimi­ustanovami,­predvsem­pa­v­pomanjkanju­standardov­za­
delo.­ Vzgojitelji­ svoje­ delo­ opravljajo­ po­ lastnem­ občutku­ in­ po­
zgledu­ drugih,­ potrebovali­ pa­ bi­ določene­ standarde­ in­ kriterije­
dela.­Matov­ predlog­ za­ celoten­ sistem­ postanovanjske­ obravnave­
bi­vključeval­postanovanjsko­obliko­dela,­ iz­katere­bi­mladostniki­
napredovali­ v­ dislocirano­ mladinsko­ stanovanje.­ Zdaj­ to­ obliko­
izvajajo­pollegalno,­vendar­je­kljub­upoštevanju­zakonov­in­določb­
še­vedno­prisoten­strah­pred­morebitnimi­težavami.­
Mentorja­ se­ strinjata,­ da­ sta­ glavni­ alternativi mladinskim 
stanovanjem­ dijaški­ in­ študentski­ dom.­ Druge­ možnosti­ so­ še­
vrnitev­domov­ali­pa­lastna­zaposlitev­in­samostojno­bivanje,­saj­je­
mladostnikov,­ki­si­želijo­študirati­naprej,­zelo­malo.­Pat­poudari,­da­
so­v­večini­dobri­uspehi­tudi­tistih­posameznikov,­ki­se­osamosvojijo­
takoj­po­odhodu­iz­stanovanjske­skupine.
Glede­načel­financiranja samostojnega življenja mladostnikov­
v­ poodpustnem­ bivanju­ se­ ustanovi­ obeh­ mentorjev­ med­ seboj­
zelo­ razlikujeta.­ V­ dislociranem­ mladinskem­ stanovanju­ (Pat)­
mladostnikom­ ne­ krijejo­ stroškov­ stanovanja,­ ampak­ le­ stroške­
bivanja,­za­katere­dobijo­denar­na­podlagi­računov.­Mladostnik­mora­
tudi­ sam­ imeti­vir­prihodka,­ki­ je­ lahko­prihodek­od­študentskega­
dela­ali­pa­štipendija,­pokojnina­ in­podobno.­Eden­ izmed­pogojev­
za­ bivanje­ v­ mladinskem­ stanovanju­ je­ namreč­ lasten­ dohodek­
mladostnika­ (štipendija,­ dohodek­ iz­ delovnega­ razmerja,­ dohodek­
od­ dela­ prek­ študentskega­ servisa,­ pokojnina­ staršev),­ s­ katerim­
si­ krije­ najemnino­ za­ stanovanje­ (Interno­ gradivo­ Mladinskega­
doma­ Jarše,­ 2007).­ V­ postanovanjski­ obliki­ obravnave­ (Mat)­ pa­
mladostnikom­ ni­ treba­ plačevati­ stanovanja­ in­ stroškov­ bivanja,­
poleg­tega­pa­imajo­na­mesec­na­voljo­tudi­določeno­vsoto­denarja­za­
317Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
prehrano.­Mladostniki­mesečno­varčujejo­v­poseben­sklad,­ta­denar­
pa­ jim­ je­ na­ voljo­ ob­ odhodu.­ Financiranje­ mladostnika­ oziroma­
programa­ temelji­ na­ sredstvih­ za­ stroške­ oskrbe­ in­ sredstvih­ za­
stroške­razširjene­oskrbe­po­veljavnih­cenikih­ministrstva­za­šolstvo­
in­šport.
Mentorja­ se­ strinjata,­ da­ je­ delo vzgojitelja v mladinskem 
stanovanju­ oteženo­ zaradi­ pomanjkanja­ oprijemljivih­ standardov­
in­smernic­dela­neurejenega­področja.­Zato­so­mentorji­še­dodatno­
obremenjeni­in­nosijo­veliko­odgovornost.­Ta­tema­je­v­intervjujih­
pogosto­ izpostavljena,­ kar­ kaže­ na­ nezadovoljstvo­ s­ sedanjo­
situacijo,­ saj­ zaradi­ tega­prihaja­ tudi­do­ razhajanj­med­vzgojitelji.­
Pri­ obeh­ mentorjih­ je­ tudi­ opazna­ želja­ po­ še­ večji­ aktivnosti­ v­
mladinskem­ stanovanju­ kakor­ težnja­ po­ raziskovanju­ te­ oblike­
vzgojne­pomoči,­vendar­bi­moralo­biti­za­to­na­razpolago­več­časa.­
Naloge­vzgojiteljev­ so­ široke­–­mladostnike­podpirajo,­usmerjajo,­
jim­nudijo­varnost­in­podporo.­Zadolženi­so­predvsem­za­svetovanje­
in­ podporo­ mladostniku,­ pomoč­ pri­ komuniciranju­ oziroma­
navezovanju­ stikov­ z­ različnimi­ institucijami­ (upravne­ zadeve,­
zdravstvene­ ustanove),­ pomoč­ pri­ sestavi­ individualnega­ načrta,­
nadzor­ nad­ realizacijo­ zastavljenih­ ciljev,­ povezovanje­ z­ drugimi­
vzgojitelji­ ter­ drugimi­ mladostniki­ v­ mladinskem­ stanovanju,­
mesečno­ evalvacijo­ oziroma­ analizo­ življenja­ v­ mladinskem­
stanovanju­ skupaj­ s­ stanovalci­ in­ njihovimi­ mentorji­ (Hofbauer,­
2008).­Vendar­ pa­ opravljajo­ tudi­ naloge,­ ki­ ne­ spadajo­ v­ opisane­
zadolžitve,­saj­mladostnike­velikokrat­spremljajo­tudi­po­njihovem­
odhodu­iz­stanovanjske­skupine­ali­mladinskega­stanovanja.
Mentorja­ različno­ opisujeta­ odnos z mladostnico.­ Pat­ opisuje­
odnos­kot­zaupljiv­in­odprt,­trudil­se­je­biti­Stelli­opora­za­izpeljavo­
ciljev­in­je­vedno­zaupal­v­njeno­smiselno­ravnanje.­Po­drugi­strani­
odnos­ opisuje­ kot­ razburkan,­ težave­ so­ se­ kazale­ predvsem­ pri­
mladostničinem­ prelaganju­ dogovorov­ in­ prisiljevanju­ mentorja,­
da­ je­ pogojeval­ izvedbo­ s­ prekinitvijo­ pogodbe.­ Mat­ opisuje­
odnos­ z­ Laylo­ kot­ površen,­ mladostnica­ ima­ velikokrat­ občutek­
prenasičenosti­s­pozornostjo,­primanjkuje­ji­svobode.­Njun­odnos­je­
zaznamovan­z­zavedanjem,­da­bo­trajal­le­kratek­čas,­in­zato­ni­velike­
želje­po­zbližanju.­Mat­se­v­svojem­odnosu­do­mladostnice­vidi­kot­
brat,­ ki­ se­ je­ angažiral­ glede­ njenega­ vsakdanjega­ materialnega­
sveta.­Mladostnik,­ki­praktično­živi­z­vzgojiteljem,­tega­namreč­ne­
doživlja­zgolj­kot­človeka­v­funkciji­vzgoje,­temveč­kot­starejšega­
318 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
človeka­z­več­izkušnjami­in­znanjem,­ki­deluje­predvsem­na­osnovi­
lastne­osebnosti­(Benedik,­1978).­Težave­so­se­kazale­predvsem­pri­
njeni­pasivnosti­in­težnjah­po­manipulaciji.­Pri­tem­moramo­seveda­
upoštevati,­da­je­ta­populacija­mladostnikov­velikokrat­oškodovana­
na­ področju­ medosebnih­ odnosov,­ kar­ narekuje­ vzgojiteljem­
nalogo,­da­dolgoročno­ in­ trajno­vzpostavljajo­stik­z­varovanci­kot­
nova­ odnosna­ oseba,­ omogočajo­ psihično­ reorganizacijo­ v­ smislu­
utrditve­jaza­mladostnika­in­pridobitve­sposobnosti­za­razreševanje­
obremenjujočih­odnosov­(Klasinc,­2000).
Tudi­družbeni odnosi deklet­se­precej­razlikujejo,­saj­se­pozna­
bližina­ postanovanjskega­ režima­ in­ oddaljenost­ mladinskega­
stanovanja­od­stanovanjske­skupine.­Tako­je­Layla­v­postanovanjski­
obliki­večkrat­v­interakciji­z­mladostniki,­oni­si­želijo­njene­družbe,­
vendar­pa­ je­ ta­odnos­v­bistvu­površen.­Stella,­katere­vzgojitelj­ je­
Pat,­je­imela­že­v­stanovanjski­skupini­precej­neodvisen­položaj­in­se­
je­tudi­po­odhodu­hitro­ločila­ter­z­nikomer­ni­ohranjala­stikov.­Tudi­
od­sošolcev­je­odstopala,­prijatelje­je­iskala­med­sebi­podobnimi.­
Mentorja­ se­ strinjata,­ da­ tudi­ po odhodu iz mladinskega 
stanovanja­ in­stanovanjske­skupine­z­mladostniki,­če­ to­ le­želijo,­
ohranijo­stike,­prostovoljno,­neformalno­in­kljub­prekinitvi­odločbe.­
Pat­opaža,­da­se­mladostniki­po­odhodu­večinoma­dobro­znajdejo,­
je­ pa­ pri­ vseh­ opazen­ najprej­ padec­ in­ pozneje­ ponoven­ vzpon­
uspešnosti,­ ki­ pa­ je­ hitrejši­ v­ mladinskem­ stanovanju.­ Layla­ si­
nadaljnjega­ spremljanja­ ni­ želela,­ njena­ želja­ je­ čim­ hitreje­ oditi,­
Stella­pa­tudi­po­odhodu­ostaja­v­stikih­s­Patom.­
Analiza izkušenj in mnenj mladostnic Stelle in Layle
Mladostnici­ zelo­ podobno­ definirata­ bivanje v mladinskem 
stanovanju,­torej­kot­zadnjo­stopnjo­pred­odhodom­mladostnika­
v­ samostojno­ življenje,­ kjer­ gre­ za­ samostojnost,­ neodvisnost­
posameznika,­ redkejše­ stike­ z­ mentorjem­ in­ manjši­ nadzor.­
Koncept­ samostojnega­ bivanja­ temelji­ na­ spoznanju,­ da­ je­
učinkoviteje­ staviti­ na­ kakovost­ in­ intenzivnost­ skrbstva­ kot­
pa­ na­ čezmerno­ ponudbo­ (Stumpp,­ 1996).­ Pomembno­ je­ tudi,­
da­ mladostniki­ potrebujejo­ svobodo,­ v­ kateri­ se­ razvijajo,­
preverjajo­ in­ ki­ jo­ doživljajo­ brez­ nadzorstva­ odraslih­ (prav­
tam).­ Mladostnici­ sta­ samostojni,­ sami­ si­ razporejata­ čas­ in­
delo­ za­ šolo,­ skrbita­ za­ prehrano.­ Prednosti­ te­ oblike­ dela­ za­
319Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
mladostnika­ v­ primerjavi­ z­ bivanjem­ v­ stanovanjski­ skupini­
so:­ večja­ 'življenjskost',­ približanje­ realnemu­ življenju,­ večja­
samostojnost­mladostnika,­ skrb­ zase,­ učenje­ razpolaganja­ z­ viri­
preživetja­ in­ večja­ kompetentnost­ pri­ vsakodnevnih­ opravilih­
(Interno­ gradivo­Mladinskega­ doma­ Jarše,­ 2007).­ Stanovanjsko­
skupino­ sta­ zapustili­ z­ 18­ leti,­ Stella­ je­ zaradi­ nesporazuma­
šla­ najprej­ živet­ v­ domačo­ hišo,­ ker­ pa­ razmere­ tam­ niso­ bile­
primerne,­ se­ je­ preselila­ v­ stanovanje­ v­ Ljubljani.­ Eden­ izmed­
razlogov­ za­ načrtovanje­ poodpustnega­ bivanja­ so­ namreč­ tudi­
slabi­ ali­ nemogoči­ prostorski­ in­finančni­ pogoji­ za­ nadaljevanje­
ali­ zaključek­ izobraževanja,­oddaljenost­kraja­bivališča­od­kraja­
šolanja­in­podobne­ovire­(Kojič,­1995).­Stanovanje­si­je­poiskala­
sama­ prek­ spleta,­ pred­ vselitvijo­ pa­ je­ podpisala­ sporazum,­ v­
katerem­so­določene­obveznosti­ter­pravice­in­dolžnosti­ustanove­
in­mladostnika.­Layla­ se­ je­preselila­bližje,­ stanovanja­ ji­ni­bilo­
treba­ iskati,­ s­ selitvijo­pa­ se­ je­ strinjala­ takoj,­ saj­ se­ je­ počutila­
preveč­omejeno,­nadzirano.­S­stanovanjem­je­zadovoljna,­moti­jo­
lokacija­stanovanja­v­samskem­domu­ter­ločenost­od­stanovanjske­
skupine,­kar­jo­navdaja­z­občutki­zapostavljenosti­in­osamljenosti,­
boji­se­odhoda­v­samostojno­življenje.­Stella­bi­si­želela­daljšega­
trajanja­pomoči,­predvsem­v­smislu­denarne­pomoči.­
Načini pomoči mladostnikom­ se­ v­ postanovanjski­ obliki­
obravnave­ in­ mladinskem­ stanovanju­ precej­ razlikujejo.­ V­
postanovanjskem­ režimu­ se­ mentor,­ mladostnik­ in­ preostali­
vzgojitelji­ pogosteje­ srečujejo,­ ob­ ponedeljkih­ imajo­ tudi­ redne­
sestanke.­ V­ dislociranem­ mladinskem­ stanovanju­ pa­ so­ srečanja­
redkejša,­ po­ navadi­ enkrat­ mesečno.­ Glavni­ poudarek­ je­ na­
pridobivanju­ samostojnosti,­ pomoč­ pa­ poteka­ tudi­ pri­ vsakdanjih­
zadevah­ in­ na­ denarnem­ področju.­ Layla­ stroškov­ bivanja­ in­
stanovanja­ ne­ plačuje,­ denar­ le­ varčuje­ in­ se­ uči­ ravnati­ z­ njim.­
Stella­ pa­ mora­ imeti­ tudi­ lasten­ vir­ prihodka,­ saj­ sama­ plačuje­
stroške­ stanovanja.­ Eden­ izmed­ pričakovanih­ rezultatov,­ ki­ naj­ bi­
jih­ mladostnik­ dosegel­ z­ bivanjem­ v­ mladinskem­ stanovanju,­ je­
namreč­tudi­racionalno­ravnanje­z­denarjem­in­ekonomično­vodenje­
lastnega­ gospodinjstva­ (Hofbauer,­ 2008).­ Del­ Stelline­ pomoči­ je­
bilo­tudi­iskanje­stanovanja,­saj­je­tudi­to­en­segment­samostojnosti.­
Njena­želja­ je­ stanovanje­v­ lasti­ ustanove,­predvsem­zaradi­nižjih­
stroškov­za­najemnino,­po­drugi­ strani­pa­ se­ zaveda,­da­ je­ smisel­
osamosvajanja­ tudi­ to,­ da­ si­ stanovanje­ najdeš­ sam.­ Predlaga­
320 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
vmesno­stanovanje,­v­katerem­bi­mladostnik­bival,­dokler­ne­najde­
svojega­stanovanja.­
Mladostnici­zelo­različno­gledata nase in na svoje osebnostne 
lastnosti.­ Stella­ je­ veliko­ bolj­ zrela­ in­ odrasla­ kljub­ svoji­
neorganiziranosti,­ svojeglavosti­ in­ prelaganju­ obveznosti.­Vidi­ se,­
da­je­bila­že­v­preteklosti­vajena­samostojnosti,­iznajdljivosti­in­skrbi­
zase.­Polno­je­zaposlena,­prostega­časa­ji­primanjkuje.­Prihodnosti­se­
v­nasprotju­z­Laylo­ne­boji,­saj­že­načrtuje­nadaljnje­izobraževanje­
in­ ustanovitev­ lastnega­ podjetja.­ Layla­ po­ eni­ strani­ velikokrat­
poudari­ pomen­ samostojnosti­ in­ neodvisnosti,­ a­ se­ prav­ tega­ tudi­
boji.­ Strah­ jo­ je­ samostojnega­ bivanja,­ negotovosti,­ pomanjkanja­
denarja,­ obenem­ pa­ to­ vrsto­ neodvisnosti­ že­ komaj­ pričakuje.­
Bivanje­v­postanovanjskem­režimu­ji­ustreza,­saj­vzgojitelji­nimajo­
več­toliko­nadzora­nad­njo,­lahko­svobodno­razporeja­čas,­postala­je­
bolj­samostojna,­ko­potrebuje­pomoč,­pa­ je­ ta­vedno­blizu.­Veliko­
nestrinjanje­izraža­v­zvezi­z­omejitvami,­obveznostmi­in­nadzorom,­
moti­jo­tudi­premalo­družbe,­saj­je­ločena­od­stanovanjske­skupine.­
Mladostnici­se­strinjata,­da­alternativi mladinskemu stanovanju,­
kot­sta­dijaški­in­študentski­dom,­ne­prideta­v­poštev,­saj­je­tam­še­
več­omejitev,­nadzora,­več­hrupa­in­manj­prostora.­Stellina­domača­
hiša­tudi­ni­več­primerno­bivališče,­poleg­tega­pa­je­preveč­oddaljena­
od­Ljubljane.­
Bivanje­mladostnic­se­precej­razlikuje­tudi­v­finančnem vidiku,­
saj­Stella­stroške­bivanja­plačuje­sama,­zaradi­česar­mora­imeti­tudi­
svoj­prihodek,­stroške­najemnine­pa­plača­ustanova,­vendar­jih­mora­
mladostnica­dokazati­z­računi.­Financiranje­programa­mladinskega­
stanovanja­ za­ obe­ mladostnici­ poteka­ še­ naprej­ iz­ sredstev,­
namenjenih­ bivanju­mladostnika­ v­ stanovanjski­ skupini.­ Stella­ je­
nekaj­denarja­zaslužila­sama­z­delom­prek­študentskega­servisa,­ima­
pa­ tudi­ štipendijo,­ rejnino,­ oskrbnino­ od­ ustanove,­ nekaj­ denarja­
pa­ji­pošilja­mama.­Denarni­vidik­je­ne­skrbi,­medtem­ko­je­Laylo­
vedno­strah,­da­ima­premalo­denarja­in­da­ne­bo­mogla­samostojno­
zaživeti,­ čeprav­ se­ zaveda,­ da­ si­ je­ vse­ prislužila­ sama.­ Ker­ ima­
vse­ stroške­ stanovanja­ in­bivanja­plačane,­ ji­primanjkuje­občutka,­
koliko­ denarja­ realno­ porabi­ na­ mesec­ za­ samostojno­ življenje.­
Realen­občutek­ je­pridobila­za­nakupe­hrane,­ saj­ ima­mesečno­na­
razpolago­določen­znesek,­za­katerega­mora­dobro­preračunati,­kako­
ga­ bo­ porabila.­ Del­ finančnih­ sredstev­ se­ namreč­ lahko­ izplačuje­
tudi­v­obliki­žepnine,­bonov­za­hrano­ali­v­obliki­odprte­naročilnice­
321Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
v­določeni­trgovini­(Hofbauer,­2008­in­Interno­gradivo­Mladinskega­
doma­Jarše,­2007).­Denar­daje­tudi­v­varčevalni­sklad,­ta­denar­pa­ji­
bo­na­voljo­ob­odhodu­za­prve­stroške­stanovanja.­
Mladostnici­ različno­ povesta­ o­ svojih­odnosih z mentorjema.­
Stella­ je­ zelo­ redkobesedna­ in­ pogovor­ z­ mentorja­ hitro­ spet­
preusmeri­ nase.­ O­ odnosu­ pove,­ da­ je­ smešen,­ predvsem­ zaradi­
njene­ svojeglavosti­ in­ ležernega­ pogleda­ na­ svet.­ Njuni­ stiki­ so­
redki,­predvsem­ telefonsko­ in­prek­ spleta,­vendar­več­ spremljanja­
mladostnica­ne­potrebuje.­Svetovanje­kot­metoda­poteka­na­različne­
načine:­mladostnik­lahko­pride­v­stanovanjsko­skupino­v­delovnem­
času­svojega­mentorja,­mentor­ga­obiskuje­v­stanovanju,­srečujeta­
se­neformalno­zunaj­skupine,­vedno­pa­sta­dosegljiva­po­mobilnem­
telefonu.­V­nasprotju­s­klasičnimi­svetovalnimi­okolji­ je­zaželeno,­
da­ vzgojitelj­mladostniku­ svetuje­ v­ vsakdanjih­ situacijah.­Mnogo­
problemskih­ pogovorov­ poteka­ kot­ 'pogovori­ mimogrede',­ ki­ jih­
sprožijo­ vsakdanje­ situacije,­ ki­ jih­ mladostnik­ včasih­ po­ nekaj­
minutah­prekine,­včasih­pa­se­želi­na­dolgo­pogovarjati­z­mentorjem­
(Stumpp,­1996).­Več­o­svojem­odnosu­z­Matom­pove­Layla,­kar­je­
razumljivo,­saj­z­njim­preživi­več­časa­in­igra­pomembnejšo­vlogo­
v­njenem­življenju.­Njun­odnos­ocenjuje­kot­zadovoljiv,­čeprav­se­
ne­ poznata­ dolgo­ časa,­ zato­ odnos­ ni­ zaupljiv,­ je­ bolj­ svetovalen.­
Ceni­Matovo­pripravljenost­pomagati,­saj­se­vedno­potrudi­in­izraža­
skrb,­poskrbi­za­njene­želje­in­potrebe.­Mladostnici­pomeni­težavo­
pomanjkanje­ stikov­ in­ občutek­ zapostavljenosti,­ saj­ si­ želi­ večjo­
intenzivnost­odnosa­z­vzgojiteljem.­Z­nekaterimi­drugimi­vzgojitelji­
v­stanovanjski­skupini­se­dobro­razume,­z­drugimi­pa­ne,­saj­pravi,­
da­ne­delujejo­po­njenih­pričakovanjih.­
Glede­ drugih­ družbenih odnosov­ Layla­ omenja­ le­ stike­ s­
prebivalci­ stanovanjske­ skupine,­ ki­ pa­ jih­ je­ po­ njenem­ mnenju­
premalo.­Zase­meni,­da­je­družabna­oseba,­zato­ji­v­postanovanjskem­
režimu­manjka­druženja­in­pogovorov,­kakršnih­jih­je­bila­deležna­
v­stanovanjski­skupini.­Moti­jo,­da­se­s­preostalimi­mladostniki­ne­
more­ družiti,­ saj­ jih­ ločujejo­ zaklenjena­ vrata.­ Po­ drugi­ strani­ pa­
opisuje,­da­se­dobro­ razume­ le­s­ tremi­mladostniki­v­stanovanjski­
skupini,­ najboljši­ odnos­ pa­ je­ oblikovala­ s­ svojo­ sestro­ in­
sostanovalko­ v­ stanovanju.­ V­ nasprotju­ z­ Laylo­ si­ Stella­ ne­ želi­
stikov­ z­mladostniki­ v­ stanovanjski­ skupini­ in­ jih­ tudi­ z­ nikomer­
ni­ ohranila,­ saj­ živi­ daleč­ stran.­ Že­ nekaj­ časa­ načrtuje­ obisk­
skupine,­vendar­ga­prelaga­zaradi­pomanjkanja­časa.­Ob­odhodu­iz­
322 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
stanovanjske­skupine­je­spet­obnovila­stara­prijateljstva­v­domačem­
kraju,­ni­pa­obdržala­stikov­iz­srednje­šole.­Zdaj­veliko­časa­preživi­
s­fantom­in­veliko­dela,­tako­da­so­s­prijatelji­ostali­le­občasno­na­
zvezi.­
Obe­ mladostnici­ sta­ v­ določenem­ trenutku­ glede­ pomembnih 
dejavnosti­dajali­velik­poudarek­študentskemu­delu­in­zaradi­ tega­
na­stranski­tir­postavili­šolo.­Stelli­je­naporno­nočno­delo­natakarice­
začelo­ puščati­ posledice­ tudi­ na­ zdravju,­ predvsem­ pa­ je­ zaradi­
tega­zanemarila­šolo,­zato­se­je­raje­posvetila­pripravam­na­maturo.­
Tudi­ za­ Laylo­ je­ študentsko­ delo­ prioritetno,­ saj­ pušča­ učenje­ za­
takrat,­ ko­ bo­ imela­ čas.­ Delo­ je­ pomembno,­ ker­ želi­ zaslužiti­ in­
privarčevati­ čim­več­denarja­pred­ svojim­odhodom,­zato­ ji­ostane­
tudi­malo­ prostega­ časa.­ Stella­ načrtuje­ po­ opravljeni­maturi­ eno­
leto­pavzirati,­si­vzeti­čas­zase­ter­obiskati­očeta­in­mater­v­tujini­ter­
nekaj­časa­preživeti­z­njima.
Sklepi
V­kvalitativni­raziskavi­smo­želeli­spoznati­konkretna­mnenja­in­
izkušnje­o­poodpustnem­bivanju­tako­dveh­mladostnic,­ki­samostojno­
bivata,­kot­tudi­dveh­mentorjev,­ki­z­njima­delata­in­ju­spremljata.­
Raziskava­je­postala­še­bolj­razgibana,­ker­smo­v­njej­obravnavali­
intervjuvance­ iz­ dveh­ različnih­ oblik­ poodpustnega­ spremljanja­
–­ dislociranega­ mladinskega­ stanovanja­ in­ postanovanjskega­
režima.­ Zaradi­ kvalitativne­ narave­ raziskave­ se­ je­ treba­ izogniti­
kakršnemukoli­ posploševanju,­ čeprav­ so­ se­ v­ intervjujih­ izrisale­
tudi­določene­objektivne­značilnosti­posameznega­programa.­Tako­
je­ iz­ odgovorov­ mentorjev­ razviden­ potek­ dela­ v­ obeh­ oblikah­
poodpustnega­spremljanja,­kar­lahko­povežemo­z­različnimi­vidiki­
pomoči­mladostnicama­in­njunimi­izkušnjami.­
Oba­načina­poodpustne­obravnave­sta­ individualna­ in­primerna­
za­ določeno­ populacijo­ mladostnikov.­ Dislocirano­ mladinsko­
stanovanje­z­redkejšim­spremljanjem,­večjo­distanco,­večjo­zahtevo­
po­samostojnosti­in­finančni­samostojnosti­mladostnika­je­primerno­
za­posameznike,­ki­so­sposobni­neodvisnega­življenja,­a­potrebujejo­
občasno­ svetovanje­ in­ finančno­ pomoč.­ Postanovanjska­ oblika­
obravnave­ pa­ je­ primernejša­ za­ mladostnike,­ ki­ v­ stanovanjski­
skupini­ zaradi­ svoje­ starosti­ ne­ morejo­ več­ bivati,­ niso­ pa­ še­
323Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
sposobni­ popolnega­ samostojnega­ življenja­ ter­ potrebujejo­ poleg­
finančne­ pomoči­ pogostejše­ spremljanje­ in­ podporo.­ Spremljanje­
namreč­ poteka­ vsakodnevno,­ poleg­ tega­ pa­ imajo­ mladostniki­
zagotovljeno­tudi­popolno­denarno­pomoč.­
Napisano­se­izraža­tudi­v­odnosu­deklet­do­mentorjev,­saj­je­pri­
Stelli­očitna­nekakšna­distanca­do­mentorja,­o­odnosu­pove­malo,­pri­
Layli­pa­je­kljub­želji­po­svobodi­v­ozadju­vedno­težnja­po­pogostih­
stikih­z­mentorjem,­po­večji­podpori,­pomoči­in­strah­pred­popolno­
samostojnostjo.­
Obstaja­pa­ še­ tretji­način­obravnave,­ t.­ i.­nizkopražni­program,­
ki­izhaja­iz­opažanj,­da­določeni­mladostniki­niso­sposobni­bivanja­
v­skupini,­upoštevanja­pravil,­izpolnjevanja­ciljev,­zanje­pa­tudi­ni­
mogoče­ bivanje­ v­ drugih­ ustanovah.­ V­ to­ skupino­ mladostnikov­
spadajo­ tisti,­ ki­ so­ nezmožni­ bivanja­ v­ skupini,­ niso­ se­ sposobni­
strogo­ držati­ pravil,­ v­ skupini­ ne­ napredujejo­ in­ jih­ ni­ mogoče­
namestiti­ v­ drugi­ vzgojni­ zavod.­ Pri­ tem­ poleg­ finančne­ pomoči­
potrebujejo­ tudi­ relativno­ redno­ spremljanje­ in­ oporo­ s­ strani­
mentorja­(Interno­gradivo­Mladinskega­doma­Jarše,­2007).­Delo­v­
takšnem­programu­s­takšno­populacijo­bi­zahtevalo­bolj­intenzivno­
spremljanje,­ večji­ vložek­ dela,­ pri­ čemer­ pa­ naletimo­ na­ težave­
sistemskega­vidika.­
Menimo,­ da­ je­ težko­ presojati,­ katera­ oblika­ dela­ je­ boljša­ in­
učinkovitejša,­ saj­ vsaka­ zadosti­ potrebam­ svoje­ ciljne­ populacije.­
Dejstvo­ je,­ da­ so­ potrebe­ po­ tej­ obliki­ pomoči­ velike­ in­ da­ se­
pojavljajo­ pri­ širokem­ krogu­ mladostnikov.­ Zato­ bi­ bilo­ najbolje­
ustvariti­ kombinacijo­ vseh­ teh­ načinov­ dela­ z­ mladostniki­ v­
poodpustnem­obdobju.­Ko­postane­nadaljnje­bivanje­mladostnika­v­
stanovanjski­skupini­nepotrebno,­saj­je­že­dosegel­zastavljene­cilje,­
se­mora­premakniti­na­višjo­raven,­kjer­bi­lahko­bila­prva­stopnja,­
nekakšno­vmesno­stanovanje,­v­katerem­bi­že­bival­samostojno,­še­
vedno­pa­bi­imel­dovolj­tako­psihološke,­socialne­kot­tudi­finančne­
podpore.­Med­tem­časom­bi­si­iskal­svoje­stanovanje,­kamor­bi­se­
preselil­čez­nekaj­časa­in­kjer­bi­bil­tudi­delež­pomoči­manjši.­Tako­
bi­se­z­mentorjem­srečeval­redkeje,­se­bolj­opiral­na­druge­ljudi­v­
svojem­okolju­in­sam­prispeval­čedalje­večji­delež­denarja­za­svoje­
življenje.
Dejstvo,­ ki­ je­ razvidno­ iz­ intervjujev­ z­ mentorjema,­ je,­ da­ je­
velika­ovira­pri­razvoju­mladinskih­stanovanj­sistemska­neurejenost­
324 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
področja.­ Zaradi­ pomanjkanja­ zakonov,­ ki­ bi­ urejali­ ta­ segment,­
poodpustno­ spremljanje­ deluje­ pod­ pristojnostjo­ stanovanjskih­
skupin­ in­ se­ iz­ tega­ naslova­ tudi­ financira.­ Največji­ problem­ je­
prerazporeditev­ dela­ med­ vzgojitelji,­ saj­ ti­ poleg­ mladostnikov­ v­
stanovanjski­ skupini­ spremljajo­ še­ mladostnika/-e­ v­ mladinskem­
stanovanju­ in­ so­ tako­dvojno­obremenjeni.­V­ skupini­ izpolnjujejo­
normativ­ mladostnikov,­ poleg­ tega­ pa­ imajo­ še­ mladostnike­ v­
mladinskem­stanovanju.­Zaradi­tega­so­se­sprva­pojavljale­tudi­ovire­
pri­nezaupanju­s­strani­drugih­služb,­vendar­pa­so­sčasoma­ugotovili,­
da­ se­ ta­ način­ dela­ obnese­ (Mržek,­ 2009).­ Zakonska­ urejenost­ bi­
vsekakor­prinesla­precej­več­finančnih­sredstev­in­s­sistematizacijo­
verjetno­ tudi­ dodatna­ delovna­ mesta.­ Če­ k­ temu­ dodamo­ še­
odsotnost­potrebnih­standardov­in­protokolov­dela,­dobimo­majava­
tla,­na­katerih­stojijo­vzgojitelji­oziroma­mentorji.­Glede­na­njihovo­
željo­po­večji­aktivnosti­ter­po­nadaljnjem­raziskovanju­in­razvijanju­
tega­področja­pomoči­menimo,­da­bi­jim­bilo­treba­omogočiti­boljše­
pogoje­dela.­
Izkušnje­ tako­ intervjuvanih­ mentorjev­ kot­ tudi­ mladostnic­ z­
delom­ in­ bivanjem­ v­ mladinskem­ stanovanju­ so­ zelo­ dobre.­ Za­
mladostnici­ne­pridejo­v­poštev­nobene­druge­alternative­bivanja,­
saj­ menita,­ da­ je­ takšno­ spremljano­ bivanje­ najboljše,­ da­ jima­
omogoča­ dovolj­ svobode­ in­ da­ sta­ pridobili­ samostojnost,­ kar­ je­
tudi­glavni­namen­celotne­obravnave.­Tudi­mentorja­menita,­da­je­
to­zelo­učinkovit­način­pomoči,­ki­ga­je­treba­še­dodatno­razvijati­
in­ raziskovati,­saj­dosegajo­mladostniki­po­odhodu­dobre­uspehe.­
Ti­mladostniki­so­sicer­v­določenih­ trenutkih­zelo­samostojni,­saj­
so­v­to­prisiljeni,­vendar­pa­bi­ob­prehitri­osamosvojitvi­lahko­zašli­
na­ stara­ pota.­Mladostniki­ namreč­ po­ odpustu­ preverijo­ na­ novo­
pridobljene­ vedenjske­ vzorce,­ kar­ pa­ se­ brez­ opore­ svojcev­ ali­
strokovnjakov­ lahko­ konča­ s­ ponavljanjem­ vedenjskih­ vzorcev,­
ki­so­bili­prvotni­razlog­za­namestitev­v­institucijo­(Kojič,­1995).­
Mladinsko­ stanovanje­ je­ torej­mehanizem,­ ki­ prepreči,­ da­ bi­ bili­
mladostniki­v­18.­ letu­ starosti­po­ izhodu­ iz­ institucije­prisiljeni­v­
samostojno­življenje­po­principu­'znajdi­se­sam'.­Za­sodobno­družbo­
je­namreč­značilen­proces­podaljševanja­mladostništva,­ko­ostajajo­
posamezniki­ doma­ pri­ svojih­ starših­ tudi­ do­ 30.­ leta­ in­ več.­ Za­
mlade­na­splošno­je­danes­značilno,­da­svojo­identiteto­gradijo­brez­
soočanja­ s­ situacijami­ in­ izzivi­ neodvisnega­ življenja­ (Leskošek,­
1999).­ Pogosto­ se­ od­ doma­ odselijo­ šele­ takrat,­ ko­ vzpostavijo­
325Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan:­Mladinska­stanovanja­–­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev
novo­partnersko­zvezo,­s­tem­pa­se­le­preselijo­iz­ene­skupnosti­v­
drugo.­Od­mladostnikov­v­vzgojno-izobraževalnih­ustanovah­pa­se­
zahteva,­ da­ institucijo­ zapustijo­ takoj,­ ko­ dopolnijo­ polnoletnost,­
kar­ pomeni,­ da­ vzgojno-izobraževalni­ sistem­ ne­ sledi­ družbenim­
spremembam.­
Sklenemo­lahko,­da­so­poodpustne­oblike­pomoči­mladostnikom­
potrebne­in­koristne­ter­da­bi­bilo­nujno­spodbujati­njihov­nadaljnji­
razvoj.­ Treba­ bi­ bilo­ sistematizirati­ načine­ dela­ in­ območje­
delovanja­ v­ prihodnosti­ razširiti­ na­ večji­ krog­ uporabnikov,­ tudi­
tistih­mladostnikov,­ki­bi­v­mladinsko­stanovanje­lahko­vstopili­brez­
poprejšnjega­bivanja­v­stanovanjski­skupini.
Literatura
Benedik,­I.­(1987).­Mladostnike­vzgajamo­za­življenje.­Ptički­
brez­gnezda,­12(25),­67–73.­
Čačinovič­Vogrinčič,­G.,­Kobal,­L.,­Mešl,­N.­in­Možina,­M.­
(2005).­Vzpostavljanje­delovnega­odnosa­in­osebnega­stika.­
Ljubljana:­Fakulteta­za­socialno­delo.­
Golob,­I.­(2008).­Za­lažjo­osamosvojitev.­Pridobljeno­21.­3.­
2009­s­svetovnega­spleta:­http://www.zurnal24.si/cms/novice/
slovenija/gorenjska/index.html?id=52257.
Hofbauer,­U.­(2008).­Mladinsko­stanovanje:­potreba­ali­
prestiž?;­diplomsko­delo.­Ljubljana:­Univerza­v­Ljubljani,­
Fakulteta­za­socialno­delo.­
Horvat,­M.­(2000).­Cilji,­pogoji­in­naloge,­oblike­ter­metode­
dela­z­vedenjsko­in­čustveno­motenimi­v­vzgojnih­zavodih,­
stanovanjskih­skupinah,­mladinskih­in­prevzgojnih­domovih.­V­M.­
Horvat­(Ur.),­Delo­z­vedenjsko­in­osebnostno­motenim­otrokom­in­
mladostnikom­(str.­14–19).­Ljubljana:­Zavod­Republike­Slovenije­
za­šolstvo.­
Imperl.­F.­(1986).­Stanovanjske­skupine­v­zahodnem­Berlinu­
–­od­modela­k­samostojnim­organizacijam.­Ptički­brez­gnezda,­
11(23),­61–70.­
Interno­gradivo­Mladinskega­doma­Jarše.­(2007).­Opis­
mladinskih­stanovanj.­Ljubljana:­Mladinski­dom­Jarše.­
326 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 0 3 ­ - ­ 3 2 6­
Kiehn,­E.­(1997).­Sozialpädagogisch­betreutes­Jugendwohnen.­
Freiburg:­Lambertus.­Slovenski­prevod­z­dodatnim­besedilom­
Mitje­Krajnčana:­Socialno­pedagoška­oskrba­otrok­in­mladostnikov­
v­stanovanjskih­skupinah­-­prevod­Učakar,­A.­in­Krajnčan,­M.­
Ljubljana:­Samozaložba.
Klasinc,­D.­(ur.).­(2000).­Stanovanjske­skupine­za­otroke­in­
mladostnike­z­motnjami­vedenja­in­osebnosti­v­Sloveniji.­Maribor:­
Društvo­strokovnih­delavcev­v­stanovanjskih­skupinah-BIVA.­
Kojič,­N.­(1995).­Eksperiment­samostojnega­bivanja­
mladostnikov­po­odpustu­iz­stanovanjske­skupine.­Ptički­brez­
gnezda,­17(43),­114–117.­
Leskošek,­V.­(1999).­Stanovanje­kot­pomemben­prispevek­k­
samostojnosti­mladih.­V­S.­Mandič­(Ur.),­Pravica­do­stanovanja:­
brezdomstvo­in­druga­stanovanjska­tveganja­ranljivih­skupin­(71–
105).­Ljubljana:­Visoka­šola­za­socialno­delo.­
Mladinski­dom­Maribor.­Polsamostojno­življenje.­Pridobljeno­
12.­12.­2008­s­svetovnega­spleta:­http://www.mladinski-dom-mb.si/
mlad_stan.htm.
Mržek,­T.­(2009).­Mladinska­stanovanja:­opis­poodpustnih­oblik­
bivanja­in­pogled­nanje­skozi­oči­mladostnikov­in­vzgojiteljev;­
diplomsko­delo.­Ljubljana:­Univerza­v­Ljubljani,­Pedagoška­
fakulteta.­
Skalar,­V.,­Ravnikar,­F.,­Horvat,­J.,­Hvalec,­B.,­Ivanuša,­I.,­Tolar,­
J.,­Valenčič,­J.­in­Kolenec,­F.­M.­(1995).­Okvirni­vzgojni­program­
za­delo­v­vzgojnih­zavodih,­stanovanjskih­skupinah,­mladinskih­
domovih­in­prevzgojnem­domu.­Ljubljana:­Zavod­Republike­
Slovenije­za­šolstvo.
Stumpp,­G.­(1996).­Mladostniki­živijo­v­svojem­stanovanju,­
spremlja­jih­socialni­delavec:­razmišljanja­o­novi­praksi.­Iskanja,­
13(15),­136–141.­
Vrbnjak,­T.­(2007).­Praksa­prehiteva­sistemske­rešitve.­
Pridobljeno­16.­1.­2009­s­svetovnega­spleta:­http://web.vecer.com/
portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2007092205249828.
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­maja­2010
327Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
Povzetek
V­ raziskavi­ sva­ ugotavljali­ nekatere­ značilnosti­
študentov,­ki­se­odločajo­za­študij­razrednega­pouka­in­
socialne­pedagogike.­Preveriti­sva­želeli­skladnost­med­
značilnostmi­ študentov­ in­ kompetencami,­ pomembnimi­
za­ opravljanje­ njihovih­ poklicev­ v­ bodočnosti.­ V­
raziskavo­ sva­ vključili­ študente­ Pedagoške­ fakultete­
v­Ljubljani,­ ki­ so­bili­ oktobra­2008­vpisani­ v­1.­ letnik­
razrednega­ pouka,­ 1.­ letnik­ socialne­ pedagogike­
in­ 2.­ letnik­ razrednega­ pouka.­ Pri­ vseh­ skupinah­
študentov­ sva­ ugotavljali­ njihove­ osebnostne­ poteze,­
stile­ navezanosti­ in­ samospoštovanje.­ Rezultati­
kažejo,­ da­ imajo­ vse­ tri­ skupine­ študentov­ razmeroma­
visoko­ samospoštovanje­ in­ se­ v­ medosebnih­ odnosih­
večinoma­ počutijo­ varno.­ Študentje­ obeh­ smeri­ in­
generacij­dosegajo­povprečne­rezultate­pri­osebnostnih­
dimenzijah­energija,­sprejemljivost,­vestnost­in­čustvena­
stabilnost­ ter­ nizke­ pri­ dimenziji­ odprtost.­ Za­ bodoče­
strokovnjake,­ ki­ bodo­ delali­ z­ ljudmi,­ je­ pomembna­
Značilnosti­študentov­razrednega­
pouka­in­socialne­pedagogike
Characteristics­of­Students­of­
Primary-Level­Teaching­and­
Social­Pedagogy
Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić
Simona­
Prosen,­
dr.­psih.­
in­Helena­
Smrtnik­
Vitulić,­dr.­
psih.,­obe­
Pedagoška­
fakulteta,­
Kardeljeva­
ploščad­16,­
Ljubljana,­
e-pošta:­
simona.
prosen@pef.
uni-lj.si
328 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
visoka­ raven­ sprejemljivosti­ in­ odprtosti,­ kar­ pa­ se­ ni­
pokazalo­ v­ rezultatih­ raziskave­ s­ študenti­ razrednega­
pouka­in­socialne­pedagogike.
Ključne besede:­ študenti,­ razredni­ pouk,­ socialna­
pedagogika,­ osebnost,­ samospoštovanje,­ stili­
navezanosti.
Abstract
The­study­tried­to­determine­some­of­the­characteristics­
of­ students­ opting­ for­ the­ study­ of­ primary-level­
teaching­and­social­pedagogy.­We­wished­to­examine­the­
conformity­of­the­characteristics­of­the­students­with­the­
competences­ that­ are­ important­ for­ carrying­ out­ their­
future­ professions.­ The­ study­ included­ students­ of­ the­
Faculty­of­Education­in­Ljubljana­who­were­in­October­
2008­enrolled­in­the­1st­year­of­primary-level­teaching,­
the­ 1st­ year­ of­ social­ pedagogy,­ and­ the­ 2nd­ year­ of­
primary-level­ teaching.­ In­ all­ the­ groups­ of­ students­
their­ character­ traits,­ attachment­ styles,­ and­ self-
respect­were­determined.­The­results­show­that­all­three­
groups­of­students­have­a­relatively­high­degree­of­self-
respect­ and­ that­ they­mostly­ feel­ safe­ in­ interpersonal­
relationships.­ The­ students­ of­ both­ courses­ and­
generations­ achieve­ average­ results­ in­ the­ personality­
dimensions­of­energy,­susceptibility,­conscientiousness,­
and­emotional­stability,­and­low­results­in­the­dimension­
of­ openness.­ It­ is­ important­ that­ the­ future­ experts­
who­will­ be­working­with­ people­ possess­ a­ high­ level­
of­susceptibility­and­openness,­which­was­not­ the­case­
in­the­results­of­the­study­conducted­on­the­students­of­
primary-level­teaching­and­social­pedagogy.
Key words: students,­ primary-level­ teaching,­ social­
pedagogy,­personality,­self-respect,­attachment­styles.
329Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
Uvod
Pedagoški­ delavci­ na­ fakulteti­ se­ pogosto­ sprašujemo,­ kakšne­
lastnosti­ imajo­ študenti,­ ki­ izberejo­ določeno­ smer­ študija­ –­ v­
najinem­ primeru­ študij­ razrednega­ pouka­ oz.­ socialne­ pedagogike.­
Selekcijski­postopek­pri­vpisu­na­omenjena­študija­namreč­upošteva­
le­ posameznikovo­ učno­ uspešnost­ na­ maturi­ in­ v­ zadnjih­ dveh­
letnikih­srednje­šole.­Vprašanje­pa­je,­ali­so­za­študij­dejansko­izbrani­
posamezniki,­ ki­ imajo­ visoko­ izražene­ lastnosti,­ pomembne­ za­ delo­
z­ ljudmi,­ kot­ jih­ predvideva­ njihov­ bodoči­ poklic,­ npr.­ da­ razumejo­
stisko­drugih,­so­prijazni,­topli­in­odprti­v­medosebnih­odnosih,­odprti­
do­novih­informacij,­idej­in­drugačnosti.­Da­bi­znali­odgovoriti­na­to­
vprašanje,­sva­avtorici­prispevka­izvedli­raziskavo,­v­kateri­sva­želeli­
ugotoviti,­kakšne­osebnostne­značilnosti,­raven­samospoštovanja­in­stili­
navezanosti­so­značilni­za­študente­dveh­generacij­razrednega­pouka­
in­ ene­ generacije­ socialnih­ pedagogov.­ V­ prispevku­ predstavljava­
bistvena­ teoretična­ spoznanja­ o­ osebnosti,­ samospoštovanju­ in­ stilih­
navezanosti­ter­dobljene­rezultate­raziskave­pri­študentih.
Razredni učitelj in socialni pedagog
Naloga­ razrednega­ učitelja­ ni­ le­ posredovanje­ temeljnih­ znanj­
in­ spretnosti­ otrokom­ od­ prvega­ do­ petega­ razreda­ osnovne­
šole,­ ampak­ tudi­ to,­ da­ spodbuja­ osebnostni­ razvoj­ otrok­ skladno­
z­ njihovimi­ razvojnimi­ zmožnostmi­ (Bela­ knjiga­ o­ vzgoji­ in­
izobraževanju­v­Republiki­Sloveniji,­2007).­Za­'sodobnega'­učitelja­
je­pomembno,­da­dobro­pozna­in­kakovostno­podaja­učne­vsebine­
ter­je­usposobljen­za­delo­z­različnimi­učenci­(različne­sposobnosti,­
posebne­potrebe,­multikulturne­ razlike),­ za­ sodelovanje­ z­ drugimi­
učitelji,­strokovnimi­delavci­in­starši,­da­je­sposoben­samorefleksije,­
raziskovanja­ in­ vrednotenja­ lastnega­ dela­ (Razdevšek­ Pučko­ in­
Rugelj,­2006).­Poklic­učitelja­naj­bi­se­od­drugih­bistveno­razlikoval­
po­tem,­da­je­človek­za­ta­poklic­posebno­pozvan­in­izbran­(Gogala,­
1931,­v­Pergar­Kuščer,­2000).
Socialni­pedagogi­se­poklicno­ukvarjajo­z­različnimi­skupinami­
ljudi,­ ki­ imajo­ npr.­ položaj­ prikrajšanih,­ težave­ z­ lastnim­
uveljavljanjem­ in­ vključevanjem­ v­ družbeno­ življenje­ (Študij­
330 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
socialne­ pedagogike,­ 2007/08).­ Za­ socialnega­ pedagoga­ je­ v­ prvi­
vrsti­pomembna­pomoč­posameznikom,­ki­se­znajdejo­v­situacijah,­
ko­ njihovo­ znanje,­ spretnosti­ in­ resursi­ ne­ zadoščajo­ za­ osebno­
in­ socialno­ zadovoljivo­ oblikovanje­ življenjske­ poti­ (Kobolt­ in­
Dekleva,­ 2006).­ Socialni­ pedagog­ naj­ bi­ sprejemal,­ razumel,­
spremljal,­spodbujal­posameznike,­znal­naj­bi­sodelovati­z­drugimi,­
jih­spoštoval,­učil,­vzgajal,­vodil,­jim­sledil­idr.­(prav­tam).
Na­ Pedagoški­ fakulteti­ v­ Ljubljani­ je­ bilo­ leta­ 2008­ za­ študij­
razrednega­pouka­razpisanih­120­prostih­mest­(Bolonjski­programi­
–­ zbornik,­ 2009),­ za­ študij­ socialne­ pedagogike­ pa­ 40­ (Sklep­
o­ soglasju­ k­ omejitvam­ vpisa­ na­ Univerzi­ v­ Ljubljani,­ 2008).­
Sprejem­na­redni­študij­na­obeh­programih­je­bil­pogojen­s­šolsko­
uspešnostjo­ dijakov,­ tj.­ uspehom­ na­maturi­ (60­%)­ in­ uspehom­ v­
zadnjih­dveh­letnikih­srednje­šole­(40­%).­Med­vsemi­prijavljenimi­
kandidati­ so­bili­ sprejeti­ tisti­ posamezniki,­ ki­ so­bili­ učno­najbolj­
uspešni.­V­ letih­ 2007­ in­ 2008­ se­ je­ delež­ sprejetih­ kandidatov­ za­
študij­ razrednega­pouka­gibal­med­49­oz.­ 56­%­ (Prikaz­podatkov­
o­ omejitvah­ za­ študijski­ program­Razredni­ pouk,­ 2008),­ za­ študij­
socialne­pedagogike­pa­54­oz.­51­%­(Prikaz­podatkov­o­omejitvah­
za­študijski­program­Socialna­pedagogika,­2008).­Približno­polovica­
kandidatov­se­je­torej­uspela­vključiti­v­omenjena­študija.
Čeprav­je­vpis­na­študij­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike­
pogojen­ z­ učno­uspešnostjo,­ pa­ še­ vedno­ostaja­ odprto­ vprašanje,­
kakšne­ lastnosti­ imajo­ vpisani­ študentje­ omenjenih­ smeri.­ Prav­
tako­ se­ zastavlja­ vprašanje,­ ali­ študentje­ med­ študijem­ dosežejo­
kompetence,­ tj.­ določeno­ znanje,­ razumevanje,­ spretnosti,­
sposobnosti­ in­ vrednote­ (Tancig,­ 2006),­ ki­ so­ pomembni­ za­
opravljanje­ izbranih­ poklicev.­Glavni­ cilj­ študijskih­ programov­ je­
namreč­spodbujanje­razvoja­kompetenc,­relevantnih­za­posamezno­
področje.­ V­ opredeljevanju­ kompetenc­ posameznih­ študijskih­
programov­ je­ mogoče­ razlikovati­ med­ splošnimi,­ generičnimi­ in­
predmetno­ neodvisnimi­ kompetencami­ ter­ ozkimi,­ specifičnimi­
kompetencami,­ vezanimi­ na­ posamezne­ predmete.­Med­generične­
kompetence­ na­ področju­ vzgoje­ in­ izobraževanja­ spadajo­ npr.­
občutljivost/odprtost­ za­ ljudi­ in­ socialne­ izkušnje,­ poznavanje,­
razumevanje­ in­ usmerjenost­ v­ inkluzivno,­ nediskriminatorno­ delo­
ter­multikulturnost.
Med­ specifične­ kompetence­ za­ študente­ razrednega­ pouka­
spadajo­npr.­ komuniciranje­ s­ strokovnjaki­ z­ različnih­vzgojno-
331Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
izobraževalnih­ področij­ in­ sodelovanje­ s­ starši­ (Razdevšek­
Pučko­in­Rugelj,­2006),­med­specifične­kompetence­za­študente­
socialne­ pedagogike­ pa­ spadajo­ empatija­ in­ komunikacijska­
odprtost,­ zavedanje­ in­ refleksija­ lastnih­ prispevkov­ za­ delo­ z­
ljudmi,­ razumevanje­ procesov­ stigmatizacije,­ marginalizacije,­
socialnega­ izključevanja­ in­njihovo­preprečevanje,­ sodelovanje­
s­ starši,­ družinami­ in­ drugimi­ socialnimi­ skupinami,­ vzgojno/
svetovalno­ delo­ s­ posamezniki­ in­ skupinami­ idr.­ (Dekleva,­
Kobolt­ in­ Klemenčič,­ 2006).­ Kompetence­ obeh­ strokovnih­
profilov,­ tj.­ razrednega­ učitelja­ in­ socialnega­ pedagoga,­ torej­
predvidevajo­ posameznikovo­ občutljivost­ za­ druge­ ljudi,­
sodelovanje,­ zaupanje­ in­ odprtost­ v­ medosebnih­ odnosih­ ter­
do­ drugačnosti,­ zanimanje­ za­ novosti­ –­ ki­ se­ izražajo­ tudi­
v­ osebnostnih­ dimenzijah­ sprejemljivost­ in­ odprtost­ ter­ pri­
samospoštovanju­in­varnem­stilu­navezanosti.
'Velikih pet' osebnostnih dimenzij
Osebnost­je­enkratna,­razmeroma­trajna­in­dinamična­organizacija­
posameznikovih­ psiholoških­ značilnosti,­ ki­ se­ izrazijo­ v­ različnih­
oblikah­vedenja­(Thomas­in­Chess,­1989).­Gre­za­organiziran­sistem­
posameznikovih­ značilnosti,­ ki­ vključuje­ vedenje,­ razmišljanje­ in­
čustvovanje,­ po­ katerem­ se­ posameznik­ razlikuje­ od­ drugih­ ljudi­
(Caspi,­ 1998).­ Osebnost­ se­ oblikuje­ od­ zgodnjega­ otroštva­ do­
odraslosti,­od­poznega­mladostništva­dalje­pa­je­razmeroma­stabilna­
(Puklek­Levpušček­in­Zupančič,­2009).
V­ zadnjem­ desetletju­ so­ raziskovalci­ sprejeli­ konsenz,­ da­
večino­ osebnostnih­ značilnosti­ od­ poznega­ mladostništva­
dalje­ lahko­ opišemo­ v­ okviru­ petfaktorskega­ modela­ osebnosti­
(PFM).­ Pet­ faktorjev­ osebnosti­ sestavljajo:­ ekstravertnost,­
sprejemljivost,­ vestnost,­nevroticizem­ (tudi­ čustvena­ nestabilnost)­
in­odprtost­ (tudi­ intelekt­ oz.­odprtost/intelekt)­ (McCrae­ in­Costa,­
1997).­ Ekstravertnost­ avtorji­ najpogosteje­ opredelijo­ v­ smislu­
posameznikovega­ zanimanja­ za­ dogodke­ in­ ljudi,­ živahnosti,­
pozitivnega­ čustvovanja,­ dinamičnosti,­ pogosto­ pa­ tudi­ kot­
dominantnost.­ Sprejemljivost­ največkrat­ vključuje­ poteze,­ ki­
se­ povezujejo­ s­ posameznikovo­ prijaznostjo,­ tolerantnostjo,­
prilagodljivostjo,­ zaupanjem­ in­ sodelovanjem­ v­ medosebnih­
332 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
odnosih.­ Vestnost­ najpogosteje­ zajema­ natančnost,­ odgovornost,­
organiziranost,­ vztrajnost,­ zanesljivost­ in­ sistematičnost­ pri­
reševanju­ problemov.­ Za­ nevroticizem­ je­ značilno­ predvsem­
izražanje­ negativnih­ čustev,­ kot­ so­ žalost,­ jeza,­ strah,­ negotovost­
in­ zaskrbljenost,­ pogosto­ pa­ tudi­ razdražljivost­ in­ sprememba­
razpoloženja.­ Odprtost/intelekt­ večinoma­ vključuje­ značilnosti,­
kot­ so­ radovednost,­ ustvarjalnost,­ zanimanje,­ sposobnost­ hitrega­
reševanja­miselnih­problemov­in­odprtost­za­nove­ideje.
V­ zadnjem­ desetletju­ nekateri­ raziskovalci­ iščejo­ povezave­
med­ osebnostnimi­ dimenzijami­ in­ posameznikovim­ delovanjem­
na­ različnih­ življenjskih­ področjih.­ Med­ vsemi­ osebnostnimi­
dimenzijami­ je­ sprejemljivost­ najbolj­ povezana­ s­ kakovostjo­
medosebnih­ odnosov­ in­ dobrim­ sodelovanjem­ z­ drugimi,­
ekstravertnost­ pa­ s­ pogostostjo­ medosebnih­ stikov­ (De­ Raad­ in­
Perugini,­2002).­Čustvena­stabilnost­je­glede­na­preostale­dimenzije­
najbolj­ povezana­ s­ telesnim­ in­ psihičnim­ zdravjem­ posameznika­
(Angleitner,­Kohnstamm,­ Slotboom­ in­Besevegis,­ 1998),­ vestnost­
pa­ s­ šolsko­ uspešnostjo­ (Bratko,­ Chamorro-Premuzic­ in­ Saks,­
2006;­Laidra,­ Pullmann­ in­Allik,­ 2007)­ in­ učinkovitostjo­ pri­ delu­
(Kohnstamm,­ Zhang,­ Slotboom­ in­ Elphick,­ 1998).­ Tudi­ odprtost/
intelekt­ se­ pogosto­ pomembno­ povezuje­ s­ šolsko­ uspešnostjo­
(Puklek­Levpušček­in­Zupančič­2009).­
Meniva,­da­so­skladno­s­kompetencami,­navedenimi­za­študente­
razrednega­ pouka­ in­ socialne­ pedagogike­ (Kobolt­ in­ Dekleva,­
2006;­ Razdevšek­ Pučko­ in­ Rugelj,­ 2006),­ za­ kakovostno­ delo­ z­
ljudmi­ pomembna­ visoka­ izraznost­ sprejemljivosti­ in­ odprtosti­
posameznika­ter­vsaj­zmerna­izraznost­čustvene­stabilnosti.­
Samospoštovanje
Pozitivno­ ali­ negativno­ splošno­ vrednotenje­ samega­ sebe­
imenujemo­ splošno­ samospoštovanje.­ Visoko­ samospoštovanje­
pomeni,­da­se­posameznik­ceni,­ je­zadovoljen­sam­s­sabo,­ se­čuti­
vrednega­ spoštovanja,­ da­ se­ sprejema­ takšnega,­ kot­ je.­Negativno­
samospoštovanje­ pomeni­ nasprotno­ –­ torej­ nesprejemanje­ sebe,­
nezadovoljstvo­s­seboj­in­občutek­nizke­lastne­vrednosti­(Rosenberg,­
1965).
333Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
Rezultati­raziskav­kažejo,­da­raven­samospoštovanja­pomembno­
napoveduje­ posameznikovo­ iniciativnost­ ter­ osebno­ zadovoljstvo­
(Baumeister,­ Campbell,­ Krueger­ in­ Vohs,­ 2003),­ povezave­
samospoštovanja­in­učnega­uspeha­pa­niso­enopomenske­(Pullmann­
in­Allik,­2008).­
Glede­na­kompetence,­navedene­za­študente­razrednega­pouka­in­
socialne­ pedagogike­ (Kobolt­ in­Dekleva,­ 2006;­Razdevšek­Pučko­
in­Rugelj,­ 2006),­meniva,­ da­ je­ pri­ delu­ z­ ljudmi­ posameznikovo­
samospoštovanje­pomembno.
Stili navezanosti
Stil­ navezanosti­ je­ trajen­ čustveni­ odnos­ z­ bližnjo­ osebo,­ ki­
posamezniku­ nudi­ varnost­ in­ katere­ odsotnost­ povzroča­ stresno­
reakcijo­(Bowlby,­1969).­Stili­navezanosti­vključujejo­prepričanja­
o­sebi­in­drugih­v­bližnjih­odnosih­ter­o­samem­odnosu:­o­stopnji­
varnosti,­ zaupanja,­ intimnosti,­ avtonomnosti­ idr.,­ ki­ jo­v­bližnjih­
odnosih­ pričakujemo.­ Proučevanje­ stilov­ navezanosti­ je­ bilo­
najprej­usmerjeno­le­na­obdobje­zgodnjega­otroštva­–­na­značilnosti­
odnosa­ med­ otrokom­ in­ njegovim­ primarnim­ skrbnikom­ (npr.­
Bowlby­in­Ainsworth,­1965).­Pozneje­je­teorija­navezanosti­začela­
vključevati­ tudi­ druge­ kontekste­ in­ razvojna­ obdobja:­ npr.­ stile­
navezanosti­ v­ odnosu­ otroka­ z­ vzgojiteljem­ v­ vrtcu­ (Cugmas,­
2003),­ z­ učiteljem­ v­ šoli­ in­ šolo­ (Kirkpatrick­ Johnson,­ Crosnoe­
in­ Thaden,­ 2006;­ Barrett­ in­ Trevitt,­ 1991),­ stile­ navezanosti­ v­
mladostništvu­in­v­odraslosti­(npr.­Mikulincer,­1995;­Bartholomew­
in­Horowitz,­1991).­
Stili­ navezanosti­ se­ z­ razvojem­ lahko­ spreminjajo,­ vendar­
njihove­ jedrne­ značilnosti­ ostajajo­ relativno­ stabilne­ (Žvelc­ in­
Žvelc,­ 2006).­Obstaja­ več­ klasifikacij­ stilov­ navezanosti­ v­ odrasli­
dobi,­med­njimi­tudi­model­Bartholomewove­in­Horowitza­(1991),­
ki­stil­navezanosti­opredeljujeta­kot­mentalni­model­sebe­in­drugih­
oseb­ kot­ pozitivnih­ ali­ negativnih.­ Pozitivno­ vrednotenje­ sebe­ in­
drugih­je­varen­stil­navezanosti.­Za­posameznike­s­ takšnim­stilom­
navezanosti­je­značilno,­da­se­brez­večjih­težav­zbližajo­z­drugimi.­
Za­ njihove­ bližnje­ odnose­ je­ značilna­ visoka­ stopnja­ intimnosti,­
vključenost,­uravnoteženost­nadzora,­toplina­in­samozaupanje.­
334 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
Pozitivno­ vrednotenje­ sebe,­ a­ negativno­ vrednotenje­ drugih­
ljudi­ je­ odklanjajoči­ stil­ navezanosti.­ Posamezniki­ s­ takšnim­
stilom­ navezanosti­ se­ dobro­ počutijo­ brez­ tesnih­ odnosov­ z­
drugimi,­ zanje­ je­ značilna­ nizka­ stopnja­ razkrivanja­ sebe,­manj­
iskanja­opore­v­drugih­ljudeh,­večja­želja­po­nadzoru­v­odnosih­in­
manj­skrbnosti­v­odnosih.­Ob­zavrnitvi­s­strani­drugih­posameznik­
razvrednoti­druge­in­tako­lahko­ohranja­lastno­samospoštovanje.­
Za­posameznike­ s­preokupiranim­stilom­navezanosti­ je­značilno­
negativno­ vrednotenje­ sebe­ in­ pozitivno­ vrednotenje­ drugih.­
Pripravljeni­so­veliko­govoriti­o­sebi,­so­čustveno­izrazni,­opirajo­
se­ na­ druge­ in­ so­ zaskrbljeni­ glede­ dogajanja­ v­ odnosih,­ ki­ jih­
tudi­ manj­ nadzirajo.­ Posamezniki­ krivijo­ sebe­ za­ zavrnitve­ s­
strani­ drugih­ in­ tako­ lahko­ vzdržujejo­ pozitivno­mnenje­ o­ njih.­
Negativno­ vrednotenje­ sebe­ in­ drugih­ v­ odnosih­ je­plašljivi­ stil­
navezanosti.­ Za­ posameznike­ s­ takšnim­ stilom­ navezanosti­
je­ značilna­ nižja­ stopnja­ samospoštovanja,­ pri­ vzpostavljanju­
tesnih­ stikov­ niso­ sproščeni.­ Želijo­ si­ bližnjih­ odnosov,­ vendar­
se­tudi­bojijo­prizadetosti­kot­posledice­zavrnitve­s­strani­drugih.­
Nazadnje­opisani­trije­stili­navezanosti­se­uvrščajo­med­ne-varne­
stile­navezanosti.
Večina­ ljudi­ navaja­ varen­ vzorec­ navezanosti­ (Žvelc­ in­ Žvelc,­
2006).­ Bartholomew­ in­ Horowitz­ (1991)­ navajata­ razlike­ v­ ne-
varnih­ stilih­ navezanosti­ med­ spoloma:­ pri­ moških­ se­ je­ večkrat­
pojavil­ odklanjajoči­ stil­ navezanosti,­ pri­ ženskah­ pa­ večkrat­
preokupirani.­ Posamezniki­ so­ poročali­ tudi­ o­ spreminjanju­ stila­
navezanosti­ skozi­ čas­ in­ odnose.­ Stil­ navezanosti­ v­ otroštvu­ se­
povezuje­z­razvojem­posameznika­v­drugih­razvojnih­obdobjih­in­na­
drugih­področjih,­npr.­s­posameznikovo­čustveno­uravnoteženostjo,­
socialno­kompetentnostjo­ ter­dobrim­kognitivnim­funkcioniranjem­
(Siegel,­1999).
Meniva,­da­je­skladno­s­kompetencami,­navedenimi­za­študente­
razrednega­ pouka­ in­ socialne­ pedagogike­ (Kobolt­ in­ Dekleva,­
2006;­ Razdevšek­ Pučko­ in­ Rugelj,­ 2006),­ za­ delo­ z­ ljudmi­
pomembno,­ da­ si­ posameznik­ želi­ bližnjih­ odnosov,­ v­ katerih­
prevladujeta­ vzajemno­ zaupanje­ in­ avtonomnost.­ Te­ lastnosti­
vzpostavljanja­ odnosov­ so­ značilne­ za­ posameznike­ z­ varnim­
stilom­navezanosti.­
335Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
Namen raziskave
V­raziskavi­sva­želeli­ugotoviti,­ali­se­na­študij­razrednega­pouka­
oz.­ socialne­ pedagogike­ vpišejo­ posamezniki,­ ki­ imajo­ izražene­
značilnosti,­ pomembne­ za­ delo­ z­ ljudmi.­ Na­ ravni­ osebnostnih­
dimenzij­je­pomembna­večja­izraznost­sprejemljivosti­in­odprtosti­ter­
vsaj­zmerna­izraznost­čustvene­stabilnosti.­Prav­tako­je­pomembna­
posameznikova­raven­samospoštovanja­in­njegovo­varno­vstopanje­
v­medosebne­odnose.­
Metodologija 
Udeleženci
V­ raziskavi­ so­ sodelovali­ študentje­ Pedagoške­ fakultete­ v­
Ljubljani,­ ki­ so­ bili­ oktobra­ 2008­ vpisani­ v­ 1.­ letnik­ razrednega­
pouka­(N­=­88­ali­70­%­vseh­vpisanih),­1.­letnik­socialne­pedagogike­
(N­=­41­ali­91­%­vseh­vpisanih)­in­2.­letnik­razrednega­pouka­(N­=­
80­ali­66­%­vseh­vpisanih),­ki­so­bili­v­času­izvajanja­raziskave­na­
vajah­iz­razvojne­psihologije.­Povprečna­starost­študentov­1.­letnika­
razrednega­pouka­ je­bila­19­ let­ in­3­mesece­(SD­=­8­mesecev),­1.­
letnika­socialne­pedagogike­19­let­in­5­mesecev­(SD­=­6­mesecev)­ter­
2.­letnika­razrednega­pouka­20­let­in­7­mesecev­(SD­=­6­mesecev).­
Večina­je­bila­deklet­(98­%­v­1.­letniku­razrednega­pouka,­97­%­v­1.­
letniku­socialne­pedagogike­in­96­%­v­2.­letniku­razrednega­pouka).
Merski pripomočki
V­ raziskavi­ sva­ za­ ocenjevanje­ študentovih­ osebnostnih­
značilnosti­ uporabili­ Vprašalnik­ BFQ­ (Caprara,­ Barbaranelli,­
Borgogni,­ Bucik­ in­ Boben,­ 1997),­ za­ oceno­ samospoštovanja­
Lestvico­ samospoštovanja­ (Rosenberg,­ 1965)­ in­ za­ ugotavljanje­
stilov­ navezanosti­Vprašalnik­medosebnih­ odnosov­ (Bartholomew­
in­Horowitz,­1991,­v­Žvelc,­2003).
Vprašalnik­BFQ
Vprašalnik­ je­ namenjen­ merjenju­ osebnostnih­ značilnosti­ pri­
osebah­ nad­ 16.­ letom­ starosti­ in­ vključuje­ 132­ postavk,­ ki­ se­
336 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
združujejo­ v­ deset­ lestvic­ (Caprara­ idr.,­ 1997).­ Po­ dve­ lestvici­ se­
povezujeta­ v­ pet­ faktorjev­ ali­ 'velikih­ pet'­ dimenzij­ osebnosti.­
Posameznik­ na­ petstopenjski­ lestvici­ za­ vsako­ trditev­ označi,­ v­
kolikšni­meri­ zanj­ velja­ (ocena­ 5­=­ trditev­ zanj­ popolnoma­velja,­
ocena­1­=­trditev­zanj­sploh­ne­velja).­
V­ vprašalniku­ BFQ­ se­ dimenzija­ energija­ (z­ ekstravertnostjo­
vsebinsko­ primerljiva­ dimenzija,­ ki­ pa­ vključuje­ dominantnost)­
nanaša­ na­ posameznikovo­ energično,­ dinamično­ vedenje,­
komunikativnost­ in­ navdušenost­ ter­ sposobnost­ uveljavljanja­
v­ odnosu­ z­ drugimi­ in­ vplivanja­ nanje.­ Osebnostna­ dimenzija­
sprejemljivost­ vključuje­ posameznikovo­ sposobnost­ razumevanja­
in­nudenja­pomoči­drugim,­ sposobnost­učinkovitega­ sodelovanja,­
zaupanje­in­odprtost­v­medosebnih­odnosih.­Osebnostna­dimenzija­
vestnost­ se­ nanaša­ na­ lastnosti,­ kot­ so­ zanesljivost,­ natančnost,­
redoljubnost,­ vztrajnost,­ trdnost­ in­ delavnost.­ Osebnostna­
dimenzija­ čustvena­ stabilnost­ je­ povezana­ s­ sposobnostjo­
nadzora­ čustev,­ ohranjanja­ čustvenega­ ravnovesja,­ odsotnostjo­
negativnih­ čustev­ in­ skrbi.­ Dimenzija­ odprtost­ se­ nanaša­ na­
posameznikovo­ustvarjalnost,­originalnost,­radovednost,­zanimanje­
za­ novosti­ in­ življenje­ v­ drugih­kulturah­ ter­ inteligentnost.­Poleg­
omenjenih­ faktorjev­ BFQ­ vključuje­ tudi­ lestvico­ iskrenosti,­ s­
katero­ ugotavljamo­ posameznikovo­ težnjo­ po­ podajanju­ socialno­
zaželenih­odgovorov.
BFQ­ je­ bil­ preveden,­ prirejen­ in­ standardiziran­ za­ uporabo­
v­ slovenskem­ prostoru­ in­ ima­ ustrezne­ merske­ značilnosti­
(Caprara­ idr.,­ 1997).­ V­ pričujoči­ raziskavi­ notranja­ zanesljivost­
osebnostnih­ dimenzij­ za­ posamezne­ skupine­ študentov­ znaša­ od­
0,52­(dimenzija­vestnost­pri­študentih­2.­letnika­razrednega­pouka)­
do­ 0,82­ (čustvena­ stabilnost­ pri­ študentih­ 1.­ letnika­ razrednega­
pouka).
Lestvica­samospoštovanja
Rosenbergova­ (1965)­ Lestvica­ samospoštovanja­ meri­ raven­
posameznikovega­ splošnega­ samospoštovanja.­ Vključuje­ 10­
postavk,­ki­opisujejo­splošno­naravnanost­do­samega­sebe.­Vsaka­
postavka­ je­ocenjena­na­petstopenjski­ lestvici­ (1­–­ sploh­ se­ne­
strinjam,­5­–­popolnoma­se­ strinjam).­Pred­obdelavo­podatkov­
je­treba­nekatere­postavke­rotirati.­Vsota­rezultatov­vseh­postavk­
pomeni­ splošno­ mero­ samospoštovanja.­ Notranja­ zanesljivost­
337Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
lestvice­je­pri­študentih­obeh­letnikov­razrednega­pouka­znašala­
0,86,­pri­študentih­1.­letnika­socialne­pedagogike­pa­0,87.
Vprašalnik­medosebnih­odnosov
Vprašalnik­ o­ medosebnih­ odnosih­ (Horowitz­ in­ Bartholomew,­
1991,­ v­ Žvelc,­ 2003)­ vključuje­ štiri­ stile­ navezanosti­ v­ odrasli­
dobi:­varnega,­preokupiranega,­odklanjajočega­in­plašljivega.­Varni­
stil­opisuje­posameznike,­ki­se­dobro­počutijo­v­intimnih­odnosih,­
hkrati­ pa­ v­ njih­ zadržujejo­ svojo­ avtonomnost.­ Preokupirani­ stil­
navezanosti­ opisuje­ pretirano­ odvisnost­ posameznika­ v­ bližnjih­
odnosih,­odklanjajoči­stil­pa­posameznikovo­zanikanje­navezanosti­
in­ njegov­ kontraodvisni­ položaj.­ Plašljivi­ stil­ navezanosti­ opisuje­
posameznike,­ ki­ se­ bojijo­ navezati­ in­ se­ socialnim­ stikom­ lahko­
izogibajo­(Žvelc­in­Žvelc,­2006).­
Za­vsakega­od­stilov­so­v­vprašalniku­podani­kratki­opisi­vedenja­
in­ počutja­ v­ odnosih.­ Posamezniki­ na­ sedemstopenjski­ lestvici­
označijo,­v­kolikšni­meri­je­vsak­opis­značilen­zanje.
Postopek
Študentje­1.­in­2.­letnika­Razrednega­pouka­in­1.­letnika­Socialne­
pedagogike­so­vprašalnike­za­ugotavljanje­osebnostnih­značilnosti,­
samospoštovanja­ in­ stilov­ navezanosti­ izpolnjevali­maja­ 2009,­ na­
predzadnjem­ali­zadnjem­srečanju­vaj­iz­razvojne­psihologije.
Rezultati 
V­ nadaljevanju­ bova­ prikazali­ rezultate­ osebnostnih­ dimenzij,­
samospoštovanja­ in­ stilov­ navezanosti­ pri­ vključenih­ skupinah­
študentov.
Osebnostne dimenzije študentov
Prikazali­bova­rezultate­osebnostnih­dimenzij­študentov­1.­in­2.­
letnika­razrednega­pouka­ter­1.­letnika­socialne­pedagogike.­V­tabeli­
1­ prikazujeva­ opisno­ statistiko­ osebnostnih­ dimenzij­ študentov­ in­
razlike­med­skupinami­(enosmerna­analiza­variance).
338 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
Tabela­1.­Opisna­statistika­osebnostnih­dimenzij­in­pomembne­razlike­med­
njimi­pri­študentih­1.­in­2.­letnika­Razrednega­pouka­ter­1.­letnika­Socialne­
pedagogike.
RP1 RP2 SP1 Skupaj ANOVA
M SD M SD M SD M­ F p
Energija 46,49 8,99 46,13 9,11 44,76 7,51 45,79 0,54 0,59
Sprejemljivost 52,25 9,13 52,94 8,18 55,10 7,17 53,43 1,79 0,17
Vestnost 46,26 8,80 46,65 7,25 46,49 10,17 46,47 0,04 0,96
Čustvena­stab. 45,80 9,97 47,51 8,53 45,98 7,69 46,43 0,83 0,44
Odprtost 39,69 9,63 41,19 7,93 43,20 9,10 41,36 2,13 0,12
Opombe:­RP1­=­študentje­1.­letnika­Razrednega­pouka;­RP2­=­študentje­2.­letnika­
Razrednega­pouka;­SP1­=­študentje­1.­letnika­Socialne­pedagogike;­Čustvena­
stab.­=­čustvena­stabilnost;­Skupaj­=­rezultati­za­vse­tri­skupine­študentov­skupaj.
Norme­v­T-vrednostih­za­primerljivo­starostno­skupino­določajo,­
da­ je­zelo­nizka­ izraznost­dimenzij­pri­T-vrednostih­pod­35,­nizka­
izraznost­pri­T-vrednostih­med­35­in­45,­povprečna­pri­T-vrednostih­
med­45­ in­ 55,­visoka­ izraznost­ pri­T-vrednostih­med­55­ in­ 65­ ter­
zelo­ visoka­ izraznost­ dimenzij­ pri­ T-vrednostih­ nad­ 65­ (Caprara­
idr.,­1997).­Zaradi­večje­preglednosti­rezultatov­dobljene­dimenzije­
osebnosti­ pri­ posameznih­ skupinah­ študentov­ prikazujeva­ tudi­ v­
obliki­histograma.
Slika­1.­Povprečne­vrednosti­posameznih­dimenzij­osebnosti­pri­študentih­1.­in­2.­
letnika­razrednega­pouka­in­1.­letnika­socialne­pedagogike.
20
30
40
50
60
70
80
­Energija ­Sprejemljivost ­Vestnost ­Čustvena­stab. ­Odprtost
T­
vr
ed
no
st RP1
RP2
SP1
Povprečni­ rezultati­ študentov­ pri­ osebnostnih­ dimenzijah­
energija,­sprejemljivost,­vestnost­in­čustvena­stabilnost­(T-vrednosti)­
se­ gibljejo­ v­ intervalu­ od­ 45­ do­ 55,­ pri­ dimenziji­odprtost­ pa­ od­
40­ do­ 45­ (slika­ 1).­Glede­ na­ norme­ primerljive­ starostne­ skupine­
339Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
pri­ vseh­ treh­ skupinah­ študentov­ to­ pomeni­ povprečno­ izraznost­
osebnostnih­dimenzij­energija,­sprejemljivost,­vestnost­ in­čustvena­
stabilnost­ ter­ nizko­ izraznost­ osebnostne­ dimenzije­ odprtost.­Vse­
tri­ vključene­ skupine­ študentov­ so­ dosegle­ najnižje­ rezultate­ pri­
osebnostni­dimenziji­odprtost­(povprečna­vrednost­T­za­vse­skupine­
skupaj­znaša­41,36),­najvišje,­a­še­vedno­na­ravni­povprečja,­pa­pri­
dimenziji­ sprejemljivost­ (povprečna­ vrednost­T­ za­ vse­ tri­ skupine­
skupaj­ znaša­ 53,43)­ (glej­ tabelo­ 1).­ V­ nasprotju­ s­ preostalima­
dvema­ skupinama­ so­ študentje­ socialne­ pedagogike­ pri­ dimenziji­
sprejemljivost­dosegli­rezultat,­ki­glede­na­norme­meji­med­zmerno­
in­višjo­izraznostjo­omenjene­dimenzije­(povprečna­T-vrednost­znaša­
55,10),­ vendar­ razlike­ med­ vsemi­ tremi­ skupinami­ pri­ omenjeni­
dimenziji­niso­statistično­pomembne­(enosmerna­analiza­variance).­
Zato­ rezultate­ dimenzije­ sprejemljivost­ pri­ vseh­ treh­ skupinah­
obravnavava­kot­'povprečne'.­Prav­tako­rezultati­enosmerne­analize­
variance­kažejo,­da­razlike­med­preostalimi­dobljenimi­dimenzijami­
(energija,­vestnost,­ čustvena­ stabilnost­ in­ odprtost)­pri­ vključenih­
skupinah­niso­statistično­pomembne­(glej­tabelo­1)­–­zato­jih­bova­
za­vse­tri­skupine­študentov­predstavili­skupaj.­
Osebnostni­ profil­ študentov,­ dobljen­ iz­ povprečja­ rezultatov­
in­ narejen­ skladno­ s­ priporočili­ priročnika­ BFQ­ (Caprara­ idr.,­
1997),­ kaže­ na­ zmerno­ izraznost­ dimenzije­ energija.­ Študentje­
vseh­treh­skupin­so­torej­pogosto­radi­v­družbi,­so­dovolj­zgovorni­
in­komunikativni,­kadar­pa­ so­ sami,­ se­ne­počutijo­neprijetno.­Če­
zahtevajo­ okoliščine,­ se­ podredijo,­ prav­ tako­ pa­ so­ se­ sposobni­
postaviti­ v­ vlogo­ vodje.­ Vrednost­ rezultatov­ pri­ dimenziji­
sprejemljivost­nakazuje,­da­študentje­iz­vseh­treh­skupin­sledijo­tako­
lastnim­ interesom­ kot­ pričakovanjem­ drugih.­ Problemi­ in­ potrebe­
drugih­ jih­ sicer­ zanimajo­ in­ težijo­ k­ temu,­ da­ druge­ obravnavajo­
prijazno,­ vendar­ včasih­ niso­ najbolj­ strpni,­ topli,­ prijateljski­ in­
lojalni.­ Glede­ na­ rezultate­ pri­ dimenziji­ vestnost­ bi­ pri­ študentih­
iz­ raziskave­ lahko­predpostavili,­da­se­pogosto,­a­ne­vselej,­držijo­
postavljenih­rokov­in­pravil,­njihovo­delovanje­je­velikokrat­urejeno­
in­načrtno,­v­določenih­situacijah­pa­tudi­površno­in­manj­zanesljivo.­
Njihova­zavzetost­in­motiviranost­pri­delu­nista­vselej­zelo­izraziti.­
Glede­ na­ zmerno­ izraznost­ dimenzije­ čustvena­ stabilnost­ bi­ za­
študente­lahko­rekli,­da­so­pogosto­mirni­in­sproščeni,­v­določenih­
okoliščinah­pa­lahko­doživljajo­ali­izrazijo­napetost­in­razdražljivost.­
Pri­njih­je­zaznati­tako­pozitivna­(prijetna)­kot­negativna­(neprijetna)­
340 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
čustva.­Glede­na­nižje­ rezultate­pri­dimenziji­odprtost­ bi­ študente­
lahko­opisali­kot­nekoliko­manj­izvirne,­ustvarjalne,­informirane­in­
zainteresirane­za­spoznavanje­novosti­ter­drugačnih­kultur­glede­na­
rezultate­njihove­primerjalne­starostne­skupine.­Poleg­tega­rezultati­
na­ lestvici­ iskrenost­ kažejo,­ da­ študentje­ sebe­ ne­ prikazujejo­ v­
preveč­pozitivni­smeri.­
Samospoštovanje in stili navezanosti študentov
Prikazali­ bova­ rezultate­ samospoštovanja­ in­ stilov­ navezanosti­
študentov­ 1.­ in­ 2.­ letnika­ razrednega­ poka­ ter­ 1.­ letnika­ socialne­
pedagogike.V­ tabeli­ 2­ prikazujeva­ opisno­ statistiko­ dobljenih­
rezultatov­ samospoštovanja­ in­ stilov­ navezanosti­ študentov­ ter­
razlike­med­skupinami.
Tabela­2.­Opisna­statistika­in­razlike­med­dobljenimi­rezultati­glede­
samospoštovanja­in­stilov­navezanosti­pri­študentih­1.­in­2.­letnika­Razrednega­
pouka­in­1.­letnika­Socialne­pedagogike.
RP1 RP2 SP1 Skupaj ANOVA
M SD M SD M SD M­ F p
Varni ­5,47 1,55 ­5,56 1,50 ­5,05 1,58 ­5,36 1,58 0,21
Plašni ­3,68 1,89 ­3,09 1,92 ­3,80 1,71 ­3,52 2,91 0,06
Preokupirani ­3,03 1,75 ­3,03 1,70 ­3,46 1,66 ­3,17 1,06 0,35
Odklanjajoči ­2,15 1,33 ­1,94 1,33 ­2,05 1,12 ­2,05 0,56 0,58
Samospošt. 38,36 6,41 40,04 6,11 37,76 7,00 38,72 1,94 0,15
Opombe:­RP1­=­študentje­1.­letnika­Razrednega­pouka;­RP2­=­študentje­2.­
letnika­Razrednega­pouka;­SP1­=­študentje­1.­letnika­Socialne­pedagogike;­
Skupaj­=­povprečni­rezultati­vseh­treh­skupin;­Samospošt.­=­samospoštovanje.
Rezultati­ enosmerne­ analize­ variance­ kažejo,­ da­ razlike­ med­
posameznimi­ stili­ navezanosti­ pri­ vključenih­ skupinah­ niso­
statistično­ pomembne­ (glej­ tabelo­ 2)­ –­ zato­ rezultate­ za­ vse­ tri­
skupine­ študentov­ predstavljava­ skupaj.­ Enako­ velja­ za­ rezultate­
samospoštovanja.
Pri­ vseh­ treh­ skupinah­ študentov­ je­ najbolj­ prisoten­ varni­ stil­
navezanosti,­ sledijo­ pa­ plašni,­ preokupirani­ in­ odklanjajoči­ stil­
navezanosti­ (glej­ tabelo­ 2).­ Na­ sedemstopenjski­ lestvici­ ocena­
varnega­ stila­ sega­ nad­ 5,­ oceni­ plašljivega­ in­ preokupiranega­ nad­
341Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
3­ in­ odklanjajočega­ stila­ navezanosti­ nad­ 2.­ Za­ študente­ je­ torej­
značilno­predvsem­dobro­počutje­in­zaupanje­v­intimnih­odnosih­ob­
hkratnem­zadrževanju­lastne­avtonomije­–­varni­stil­navezanosti.­
Povprečni­ rezultati­ samospoštovanja­ študentov­ se­ gibljejo­ v­
intervalu­med­ 37,76­ in­ 40,04.­ Povprečne­ ocene­ vseh­ treh­ skupin­
študentov­sodijo­v­zgornjo­četrtino­maksimalnega­števila­točk,­kar­
kaže­na­visoko­samospoštovanje­pri­večini­študentov.­
Glavne ugotovitve raziskave
Na­ osnovi­ dobljenih­ osebnostnih­ dimenzij­ študentov­ lahko­
skleneva,­da­se­za­študij­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike­
odločajo­študentje,­ki­so­zmerno­družabni­in­odprti­do­drugih­ljudi­
ter­ so­ se­ v­ določenih­ situacijah­ sposobni­ uveljaviti­ (energija),­
zmerno­ delavni,­ zanesljivi­ in­ redoljubni­ (vestnost),­ so­ kdaj­
pozitivno,­kdaj­pa­negativno­razpoloženi­in­z­določeno­mero­nadzora­
nad­neugodnimi­ čustvi­ (čustvena­ stabilnost),­ zmerno­ strpni,­ topli,­
prijazni,­prijateljski­in­lojalni­v­medosebnih­odnosih­(sprejemljivost)­
ter­manj­informirani­o­novostih,­z­manjšim­zanimanjem­za­življenje­
in­navade­ljudi,­ki­izhajajo­iz­drugačnih­kultur­(odprtost).­Študentje­
razrednega­ pouka­ in­ socialne­ pedagogike­ imajo­ precej­ visoko­
samospoštovanje­ in­ se­ v­ medosebnih­ odnosih­ večinoma­ počutijo­
varno.­
Specifične­ kompetence,­ potrebne­ pri­ delu­ razrednega­ učitelja,­
med­drugim­vključujejo­njegovo­usposobljenost­za­delo­z­različnimi­
učenci,­ za­ sodelovanje­ z­ učitelji,­ strokovnimi­ delavci­ in­ starši,­
sposobnost­ samorefleksije,­ raziskovanja­ ter­ vrednotenja­ lastnega­
dela­ (Razdevšek­ Pučko­ in­ Rugelj,­ 2006).­ Specifične­ kompetence,­
potrebne­ pri­ delu­ socialnega­ pedagoga,­ pa­ vključujejo­ njegovo­
komunikacijsko­ odprtost,­ sposobnost­ samorefleksije,­ razumevanje­
in­ preprečevanje­ procesov­ stigmatizacije,­ marginalizacije­ ter­
socialnega­izključevanja,­vzgojno/svetovalno­delo­s­posamezniki­in­
skupinami­idr.­(Dekleva,­Kobolt­in­Klemenčič,­2006).­Pričakovane­
kompetence­ obeh­ strokovnih­ profilov­ predvidevajo­ nekatere­
značilnosti­ posameznika,­ npr.­ njegovo­občutljivost­ za­ druge­ ljudi,­
sodelovanje­ ter­ zaupanje­ in­ odprtost­ v­medosebnih­ odnosih­ in­ do­
drugačnosti,­zanimanje­za­novosti­–­ki­jih­vključujeta­tudi­osebnostni­
dimenziji­sprejemljivost­in­odprtost,­pogoj­za­njihovo­doseganje­pa­
342 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
je­ tudi­ določena­ raven­ samospoštovanja­ in­ varni­ stil­ navezanosti.­
Študentje­ v­ raziskavi­ ne­ dosegajo­ nadpovprečnih­ rezultatov­ pri­
osebnostni­dimenziji­sprejemljivost­in­ne­povprečnih­rezultatov­pri­
osebnostni­dimenziji­odprtost.­
Zgoraj­izpostavljeni­osebnostni­dimenziji­bi­bilo­morda­zato­treba­
ciljno­ spodbujati;­ sprejemljivost­ prek­ dodatnega­ učenja­ socialnih­
veščin­ in­ sodelovalnih­oblik­ študija,­odprtost­pa­prek­ spodbujanja­
razumevanja­in­spoznavanja­novosti­ter­drugačnih­kultur.­
Sklepi
Rezultati­ raziskave­ so­ pokazali,­ da­ imajo­ študentje­ razrednega­
pouka­in­socialne­pedagogike­precej­visoko­samospoštovanje­in­se­v­
medosebnih­odnosih­večinoma­počutijo­varno.­Na­študij­razrednega­
pouka­in­socialne­pedagogike­so­bile­sprejete­generacije­študentov,­
ki­so­zmerno­vestni,­sprejemljivi,­čustveno­stabilni­in­energični­ter­
manj­odprti­za­novosti.­
Glede­ na­ kompetence,­ ki­ naj­ bi­ jih­ imeli­ učitelji­ in­ socialni­
pedagogi,­ni­pomembno­ le,­ kakšen­ je­ študij­ za­omenjena­poklica,­
ampak­ tudi,­ da­ se­ za­ študij­ odločajo­posamezniki­ z­ lastnostmi,­ ki­
so­ potrebne­ za­ kakovostno­ delo­ z­ ljudmi,­ med­ katerimi­ so­ zlasti­
pomembne­ nekatere­ osebnostne­ lastnosti­ posameznika,­ njegov­
odnos­ do­ sebe­ in­ do­ soljudi.­ Zato­ se­ glede­ na­ zmerno­ izraznost­
sprejemljivosti­ in­ nižjo­ odprtost­ zastavlja­ vprašanje,­ v­ kolikšni­
meri­ bodo­ študentje­ med­ študijem­ usvojili­ nekatere­ kompetence,­
predvidene­ za­ opravljanje­ svojih­ bodočih­ poklicev.­ Sprašujeva­
se,­ ali­ omenjene­ lastnosti­ v­ času­ študija­ dovolj­ spodbujamo­ in­
v­ kolikšni­meri­ smo­ pri­ tem­uspešni.­Morda­ pa­ bi­ bilo­ omenjene­
lastnosti­smiselno­upoštevati­pri­sprejemanju­kandidatov­na­študij.
Raziskava­ prikazuje­ izbrane­ značilnosti­ študentov­ razrednega­
pouka­ in­ socialne­ pedagogike­ na­ ravni­ povprečnih­ vrednosti­
skupin.­Zaradi­tega­je­pri­razumevanju­rezultatov­treba­upoštevati,­
da­ ti­ prikazujejo­ lastnosti­ generacij,­ ne­ pa­ neposredno­ lastnosti­
posameznih­študentov,­ki­se­lahko­zelo­razlikujejo­od­povprečja.­
Pomanjkljivost­ raziskave­ je­ razmeroma­majhen­vzorec­ le­ dveh­
generacij­ študentov­ razrednega­pouka­ in­ ene­generacije­ študentov­
socialne­ pedagogike.­ V­ prihodnjih­ raziskavah­ bi­ bilo­ smiselno­
343Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
merjenje­ ponoviti­ in­ uporabiti­ tudi­ druge­ primerljive­ merske­
pripomočke.­Zanimivo­bi­bilo­ugotoviti,­katere­ lastnosti­študentov­
pomembno­ prispevajo­ k­ njihovi­ študijski­ uspešnosti,­ katere­ so­
najbolj­ bistvene­ za­ kakovostno­ opravljanje­ njihovega­ bodočega­
poklica­in­v­kolikšni­meri­lahko­s­študijskim­procesom­pripomoremo­
k­(pre)oblikovanju­teh­lastnosti.
Literatura
Angleitner,­A.,­Kohnstamm,­G.­A.,­Slotboom,­A.­in­Besevegis,­
E.­(1998).­Emotional­stability:­Developmental­perspectives­from­
childhood­to­adulthood.­V­G.­A.­Kohnstamm,­C.­F.­Halvarson,­
I.­Mervielde­in­V.­L.­Havill­(ur.),­Parental­Descriptions­of­Child­
Personality.­Developing­antecendents­of­the­Big­Five?­(str.­
85–104).­Mahwah,­NJ,­London:­Lawrence­Erlbaum­Associaters,­
Publishers.
Barrett,­M.­in­Trevitt,­J.­(1991).­Attachment­Behaviour­and­the­
Schoolchild.­London:­Tavistock/Routledge.
Bartholomew,­K.­in­Horowitz,­L.­M.­(1991).­Attachment­styles­
among­young­adults:­a­test­of­a­four­-­category­model.­Journal­
of­Personality­and­Social­Psychology­[PsycARTICLES],­61(2),­
226–244.
Baumeister,­R.­F..­Campbell,­J.­D..­Krueger,­J.­I.­in­Vohs,­
K.­D.­(2003).­Does­high­self-esteem­cause­better­performance,­
interpersonal­success,­happiness,­or­healthier­lifestyles?­
Psychological­Science­[ProQuest],­4(1),­1.­
Bela­knjiga­o­vzgoji­in­izobraževanju­v­Republiki­Sloveniji.­
(2007).­Ljubljana:­Ministrstvo­za­šolstvo­in­šport.
Bolonjski­programi­–­zbornik.­(2009).­Ljubljana:­Pedagoška­
fakulteta.­Pridobljeno­27.­1.­2010,­s­http://www.pef.uni-lj.si/
bolonjski-programi/rp-zbornik.pdf.
Bowlby,­J.­(1969).­Attachment.­Velika­Britanija:­Pimlico.
Bowlby,­J.­in­Ainsworth,­M.­D.­S.­(1965).­Child­Care­and­the­
Growth­of­Love.­Velika­Britanija:­Penguin­books.
344 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
Bratko,­D.,­Chamorro-Premuzic,­T.­in­Saks,­Z.­(2006).­
Personality­and­school­performance:­Incremental­validity­of­self-­
and­peer-­rating­over­intelligence.­Personality­and­Individual­
Differences,­41(1),­131–142.
Caprara,­G.­V.,­Barbaranelli,­C.,­Borgogni,­L.,­Bucik­
V.­in­Boben,­D.­(1997).­Model­»velikih­pet«.­Priročnik­za­
merjenje­strukture­osebnosti­BFQ-BFO.­Ljubljana:­Center­za­
psihodiagnostična­sredstva.
Caspi,­A.­(1998).­Personality­development­across­the­life­
course.­V­W.­Damon­(ur.),­Handbook­of­Child­Psychology:­Social,­
Emotional­and­Personal­Development,­5.­izd.­(str.­311–388).­
International­Edition:­John­Willey­&­Sons,­Inc.
Cugmas,­Z.­(2003).­Narisal­sem­sonce­zate­-­izbrana­poglavja­o­
razvoju­otrokove­navezanosti­in­samozaznave.­Ljubljana:­Center­za­
psihodiagnostična­sredstva,­d.­o.­o.
Dekleva,­B.,­Kobolt,­A.­in­Klemenčič,­M.­M.­(2006).­Analiza­
doseženih­in­zaželenih­kompetenc­študijskega­programa­Socialna­
pedagogika­na­Pedagoški­fakulteti­v­Ljubljani.­V­Tancig,­S.­in­
Devjak,­T.­(ur.),­Prispevki­k­posodobitvi­pedagoških­študijskih­
programov­(str.­150–169).­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
De­Raad,­B.­in­Perugini,­M.­(2002).­Big­Five­factor­assessment:­
Introduction.­V­B.­De­Raad­in­M.­Perugini­(ur.),­Big­Five­
Assessment­(str.­1–26).­International­Edition:­Hogrefe­&­Huber­
Publishers.
Kirkpatrick­Johnson,­M.,­Crosnoe,­R.­in­Thaden,­L.­L.­(2006).­
Gendered­patterns­in­adolescents`­school­attachment.­Social­
Psychology­Quarterly­[ProQuest],­69­(3),­284–295.­
Kobolt,­A.­in­Dekleva,­B.­(2006).­Kakovost­dela­in­kompetence.­
V­M.­Sande.,­B.­Dekleva.,­A.­Kobolt.,­Š.­Razpotnik­in­D.­Zorc­
Maver,.­(ur.),­Socialna­pedagogika:­izbrani­koncepti­stroke­(str.­
169–190).­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Kohnstamm,­G.­A.,­Zhang,­Y.,­Slotboom,­A.­in­Elphick,­E.­
(1998).­A­developmental­integration­of­conscientiousness­from­
childhood­to­adulthood.­V­G.­A.­Kohnstamm,­C.­F.­Halvarson,­
I.­Mervielde­in­V.­L.­Havill­(ur.),­Parental­Descriptions­of­Child­
Personality.­Developing­Antecendents­of­the­Big­Five?­(str.­66–84).­
Mahwah,­NJ,­London:­Lawrence­Erlbaum­Associaters,­Publishers.
345Simona­Prosen­in­Helena­Smrtnik­Vitulić:­Značilnosti­študentov­razrednega­pouka­in­socialne­pedagogike
Laidra,­K.,­Pullmann,­H.­in­Allik,­J.­(2007).­Personality­and­
intelligence­as­predictors­of­academic­achievement:­A­cross-
sectional­strudy­from­elementary­to­secondary­school.­Personality­
and­Individual­Differences,­42(3),­441–451.
McCrae,­R.­R.­in­Costa,­P.­T.­(1997).­Personality­trait­structure­
as­human­universal.­American­Psychologist,­52(5),­509–516.
Mikulincer,­M.­(1995).­Attachment­style­and­mental­
representations­of­the­self.­Journal­of­Personality­and­Social­
Psychology,­69(6),­1203–1215.
Pergar­Kuščer,­M.­(2000).­Gogalovo­pojmovanje­učitelja­
kot­osebnostnega­človeka­in­njegovo­razumevanje­spoštovanja.­
Sodobna­pedagogika,­51(5),­160–171.
Prikaz­podatkov­o­omejitvah­za­študijski­program­Razredni­
pouk.­(2008).­Ljubljana:­Univerza­v­Ljubljani.­Pridobljeno­
27.1.2010,­s­http://www.dijaski.net/?stran=omejitve&uni=0&fak=3
2&program=10.
Prikaz­podatkov­o­omejitvah­za­študijski­program­Socialna­
pedagogika.­(2008).­Ljubljana:­Univerza­v­Ljubljani.­Pridobljeno­
27.­1.­2010,­s­http://www.dijaski.net/­?stran=omejitve&uni=0&fak
=32&program=11.
Puklek­Levpušček,­M.­in­Zupančič,­M.­(2009).­Osebnostni,­
motivacijski­in­socialni­dejavniki­učne­uspešnosti.­Ljubljana:­
Znanstvenoraziskovalni­inštitut­Filozofske­fakultete.
Pullmann,­H.­in­Allik,­J.­(2008).­Relations­of­academic­and­
general­self-esteem­to­school­achievement.­Personality­and­
Individual­Differences­[Science­Direct],­45(6),­559–564.
Razdevšek­Pučko,­C.­in­Rugelj,­J.­(2006).­Kompetence­v­
izobraževanju­učiteljev.­V­S.­Tancig­in­T.­Devjak­(ur.),­Prispevki­
k­posodobitvi­pedagoških­študijskih­programov­(str.­30–44).­
Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Rosenberg,­M.­(1965).­Society­and­Adolescence­Self-image.­
Princetone,­NY:­Princetone­University­Press.
Siegel,­D.­J.­(1999).­The­Developing­Mind.­How­Relationships­
and­the­Brain­Interact­to­Shape­Who­We­Are.­New­York,­London:­
The­Guilford­Press.
346 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 2 7 ­ - ­ 3 4 6­
Sklep­o­soglasju­k­omenitvam­vpisa­na­Univerzi­v­Ljubljani.­
(2008).­Pridobljeno­27.­1.­2010,­s­http://www.uradni-list.si/1/
objava.jsp?urlid=200841&stevilka=1785.
Študij­socialne­pedagogike.­(2007/08).­Ljubljana:­Pedagoška­
fakulteta.­Pridobljeno­27.­1.­2010,­s­http://www.pef.uni-lj.si/vpis/
info-sp.pdf.
Tancig,­S.­(2006).­Generične­in­predmetno-specifične­
kompetence­v­izobraževanju.­V­S.­Tancig­in­T.­Devjak­(ur.),­
Prispevki­k­posodobitvi­pedagoških­študijskih­programov­(str.­17–
29).­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta.
Thomas,­A.­in­Chess,­S.­(1989).­Temperament­and­personality.­
V­G.­A.­Kohnstamm,­J.­E.­Bates­in­M.­K.­Rothbart­(ur.),­
Temperament­in­Childhood­(str.­249–261).­Chichester:­John­Wiley­
&­Sons.
Žvelc,­M.­(2003).­Razvoj­slikovnega­testa­separacije­in­
individualizacije.­Neobjavljeno­magistrsko­delo.­Ljubljana:­
Filozofska­fakulteta.
Žvelc,­M.­in­Žvelc,­G.­(2006).­Stili­navezanosti­v­odraslosti.­
Psihološka­obzorja,­15(3),­51–64.­
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­maja­2010
347Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
Sodelovanje­in­soustvarjanje:­
Skupnostni­projekt­na­področju­
preventive­v­šolskem­okolju
Co-operation­and­Co-creation:­
Community­Project­in­the­Field­­
of­Prevention­within­the­­
School­Context
Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele
Povzetek
Prispevek­obravnava­skupnostni­projekt­na­področju­
preventive­ v­ šolskem­ okolju.­ Akcijsko­ raziskovanje­
in­ skupnostno­ delo­ v­ šolskem­ okolju­ sta­ omogočila­
nastanek­ modela­ sodelovanja­ ter­ soustvarjanja­
vsebin­ in­ odzivov­ na­ tveganja,­ s­ katerimi­ se­ učenci­
srečujejo­v­šolskem­prostoru.­Model­omogoča­aktivno­
sodelovanje­ učencev,­ njihovih­ staršev­ in­ šolskih­
strokovnih­delavcev­kot­ekspertov­iz­izkušenj­ter­temelji­
na­ etiki,­ udeleženosti­ in­ perspektivi­moči.­Avtorici­ v­
prispevku­predstavita­evalvacijo­omenjenega­modela­
s­strani­učencev,­njihovih­staršev­in­šolskih­strokovnih­
delavcev,­ ki­ so­ sodelovali­ pri­ preizkušanju­modela­ v­
praksi.­ Evalvacija­ je­ pokazala,­ da­ so­ bili­ vsi­ akterji­
z­ modelom­ dela­ pretežno­ zadovoljni,­ kar­ nakazuje­
na­potrebo­po­umestitvi­ takega­načina­dela­v­ šolsko­
okolje­in­na­njegovo­nadaljnje­razvijanje.
Ključne besede: preventiva,­ šola,­ skupnostni­ pristop,­
perspektiva­moči,­etika­udeleženosti,­eksperti­iz­izkušenj.­
Ines­Kvaternik,­
dr.­politoloških­
znanosti,­
Fakulteta­za­
socialno­delo­
UL,­Topniška­31,­
1000­Ljubljana,­
e-pošta:­
ines.kvaternik@
fsd.uni-lj.si­
Tadeja­Kodele,­
univ.­dipl.­soc.­
del.,­Fakulteta­
za­socialno­delo­
UL,­Topniška­31,­
1000­Ljubljana,­
e-pošta:­
tadeja.kodele­
@fsd.uni-lj.si
348 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
Abstract
The­article­discusses­the­community­project­in­the­field­
of­ prevention­ within­ the­ school­ context.­ The­ action­
research­and­community­work­in­the­school­environment­
provided­ the­ opportunity­ to­ create­ a­ model­ of­ co-
operation­and­co-creation­themes­and­responses­to­the­
risks­faced­by­pupils­in­schools.­The­model­enables­the­
active­participation­of­pupils,­ their­parents­and­school­
workers­as­experts­with­experience,­and­is­based­on­the­
ethics­of­participation­and­the­strengths­perspective.­The­
authors­present­ the­evaluation­of­ the­above-mentioned­
model­ from­the­perspective­of­ the­pupils,­ their­parents­
and­the­school­workers­who­were­involved­in­testing­the­
model­in­practice.­The­evaluation­has­shown­that­all­the­
participants­were­mostly­satisfied­with­the­model,­which­
indicates­the­need­to­place­such­working­methods­in­the­
school­environment­and­develop­them­further.­
Key words: prevention,­ school,­ community­ approach,­
strengths­ perspective,­ ethics­ of­ participation,­ experts­
with­experience
Uvod
Šolski­ prostor­ je­ glede­ na­ obstoječe­ kriterije,1­ ki­ določajo­
značilnosti­ skupnosti,­ idealno­ okolje­ za­ izvajanje­ preventivnih­
skupnostnih­ projektov,­ saj­ na­ svojevrsten­ način­ zadosti­ tako­
prostorskim­ (geografskim)­ kot­ tudi­ interesnim­ in­ odnosnim­
kriterijem.­Vse,­kar­se­v­šoli­dogaja,­se­dogaja­v­skupnosti.­Šola­ima­
kot­ prostor­ nekatere­ posebnosti­ ali,­ kot­ pravi­ Galla­ (2003),­ vsaka­
1­­Po­Stimsonu,­Fitchu­in­Rhodesu­(1998)­ločimo­tri­širše­tipe­skupnosti:­lokalno­
skupnost­ali­sosesko,­ki­jo­tvori­skupina­ljudi,­ki­živi­na­istem­območju/teritoriju;­
odnosno­ skupnost,­ ki­ jo­ določa­ obstoj­ medsebojnih­ odnosov­ in­ povezanost;­
identitetno/interesno­skupnost,­za­katero­je­značilen­skupen­občutek­pripadnosti/
identitete.­Danes­ prevladujejo­ intervencije,­ usmerjene­ v­ skupnosti,­ ki­ jih­ druži­
interes­ali­neke­druge­pragmatične­okoliščine,­npr.­šolsko­okolje.
349Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
šola­je­mikrokozmos­s­svojimi­lastnimi­pravili,­zapovedmi,­socialno­
strukturo­ in­ kulturo.­ Šole­ se­ med­ seboj­ zelo­ razlikujejo,­ in­ zato­
pravimo,­ da­ je­ učinkovit­ program­ tisti,­ ki­ je­ dobro­ strukturiran­ in­
primeren­družbenemu/kulturnemu­kontekstu,­v­katerem­poteka.­To­
pomeni,­da­tak­program­zahteva­analizo­trenutnega­stanja.­Upoštevati­
mora­ potrebe,­ težave­ in­ zahteve,­ ki­ so­ povezane­ s­ preventivo2­ na­
področju­drog­in­drugih­tem,­ki­so­aktualne­znotraj­šole.
Posamezniki,­ki­tvorijo­šolsko­skupnost,­nimajo­možnosti­vpliva­
na­ izbiro­ članov,­ ki­ jo­ sestavljajo,­ prav­ tako­ se­ šolske­ skupnosti­
razlikujejo­tudi­glede­na­povezanost­z­lokalnim­okoljem.­So­šolske­
skupnosti,­ kjer­ v­ šolo­ hodijo­ večinoma­ okoliški­ otroci,­ ki­ se­med­
seboj­ poznajo,­ tudi­ lokalna­ skupnost­ je­ prek­ otrok­ in­ staršev­ ter­
skozi­delovanje­ lokalnih­ institucij­ intenzivno­povezana­z­ lokalnim­
okoljem.­Obstajajo­ še­ šolske­ skupnosti,­ kamor­ otroci­ prihajajo­ od­
drugod.­Intenziteta­povezave­med­člani­šolske­skupnosti­ne­obstaja­
od­prej,­ te­skupnosti­so­difuzne­ in­šola­ je­prostor,­ki­ je­ lahko­zelo­
ločen­ od­ lokalnega­ okolja.­ Skupnostni­ pristop­ lahko­ omogoči,­ da­
se­ bodisi­ izkoristi­ že­ obstoječa­povezanost­ v­ nekaterih­ skupnostih­
ali­pa­se­difuzna­skupnost­začne­spoznavati­ in­povezovati­ ter­ tako­
ustvarja­nova­ socialna­omrežja,­ ki­ pomenijo­bistven­del­ skupnega­
iskanja­in­načrtovanja­odzivov.­
V­ prispevku­ opisujeva­ in­ evalvirava­ model­ sodelovanja­ in­
soustvarjanja­ vsebin­ in­ odzivov­ na­ tveganja­ učencev­ v­ šolskem­
prostoru,­ki­je­nastal­na­podlagi­dvoletnega­akcijsko­raziskovalnega­
projekta.3­Razvoj­modela­ temelji­ na­ akcijskem­ raziskovanju,­ ki­ je­
kombinacija­ raziskovalnega­ in­ skupnostnega­ dela.­ Pri­ izvajanju­
2­­Gre­za­preventivne­programe­v­šolskem­okolju,­ki­so­usmerjene­v­splošno­
populacijo­s­ciljem­preprečevanja­uživanja­drog­in­alkohola,­pri­čemer­se­
upošteva­sodobnejše­definicije,­in­sicer:­preprečevanje,­ki­je­usmerjeno­v­
različne­ciljne­populacije­(po­starosti,­spolu,­znanju­o­tveganjih,­povezanih­
z­uživanjem­drog­ in­alkohola),­ zmanjševanje­ škode­ (v­primeru­uživanja­
drog­ in­alkohola­v­ šolskem­okolju)­ ter­popravljanje­ škode,­ko­se­pojavi­
uživanje­drog­in­alkohola­v­šoli.­
3­­Akcijsko-raziskovalni­projekt­z­naslovom­Aktivno­vključevanje­staršev­
in­ mladostnikov­ v­ načrtovanje­ in­ izvajanje­ preventivnih­ dejavnosti­ na­
področju­drog­ in­zasvojenosti­na­podlagi­analize­potreb:­»Pogovarjajmo­
se«­je­sofinancirala­Mestna­občina­Ljubljana.­Projekt­je­med­letoma­2007­
in­2009­izvedla­raziskovalna­skupina­Fakultete­za­socialno­delo,­v­kateri­
so­ sodelovale­Gabi­Čačinovič­Vogrinčič,­Vera­Grebenc,­ Ines­Kvaternik,­
Tadeja­Kodele,­Amra­Šabić,­Liljana­Rihter­in­Nina­Mešl.
350 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
modela­smo­upoštevali­načela­skupnostnega­pristopa­z­angažiranjem­
vseh­ udeležencev­ in­ drugih­ ključnih­ oseb.­ Pri­ vsebinah­ smo­
upoštevali­teme,­ki­so­bile­za­v­projekt­vključene­skupine­učencev,­
staršev­in­šolskih­strokovnih­delavcev4­aktualne­in­konkretne­ter­so­
jih­občutili­kot­problem,­npr.­nasilje­v­šoli,­strah­pred­prepovedanimi­
drogami,­ vzgoja­ otrok.­ Na­ podlagi­ raziskovanja­ potreb­ učencev,­
staršev­ in­ šolskih­ strokovnih­ delavcev­ smo­ soustvarili­ vsebine­
in­ odzive­ na­ pojave­ v­ šolski­ skupnosti­ s­ ciljem­ preprečevanja­ ter­
zmanjševanja­tveganj­tako­za­posameznike­kot­za­šolsko­skupnost­
kot­ celoto.­ Skupnostno­ usmerjena­ praksa/delo­ je­ zasnovana­ na­
ideji,­ da­ je­ skrb­ za­ ljudi­ skupna­ naloga­ tako­ strokovnjakov­ kot­
članov­skupnosti.­Razvoj­je­mogoč­le­z­razvijanjem­enakopravnega­
sodelovanja­med­ strokovnjaki­ in­ člani­ skupnosti,­ zato­ skupnostni­
pristop­ poudarja­ porazdelitev­ moči­ med­ vsemi­ akterji­ neke­
problemske­situacije­(Darvill,­Smalle,­1990).­
Med­ raziskovanjem­ smo­ugotovili,­ da­ čeprav­ je­ skupnostno­delo­
ena­ temeljnih­ metod­ delovanja­ socialnih­ služb­ v­ okviru­ šolskega­
sistema,­so­te­na­področju­preventive­zelo­zadržane­do­takšnega­načina­
dela­ pri­ reševanju­ šolske­ problematike.­V­pogovorih­ s­ svetovalnimi­
delavkami­iz­nekaterih­ljubljanskih­osnovnih­šol5­smo­izvedeli,­da­so­
nekatere­med­njimi­na­ lastno­pobudo­že­ izvajale­programe­v­ svojih­
šolah­ po­ načelih­ skupnostnega­ dela,­ in­ nekatere­ med­ njimi­ imajo­
vtis,­da­je­bilo­morda­včasih­sodelovanje­s­starši­in­otroki­lažje­(manj­
birokratskih­ in­ formalnih­ ovir­ –­ npr.­ soglasja­ vseh­ staršev),­ danes­
pa­ sodelovanje­ s­ starši­ v­ nekih­bolj­ intenzivnih­oblikah­poteka­ le­ v­
posamičnih­primerih­(npr.­nekatere­šole­so­dobro­izkoristile­pripravo­
vzgojnih­ načrtov,­ druge­ pa­ ne).­ Pogosto­ je­ sodelovanje­ vezano­ na­
individualno­ angažiranje­ posameznih­ ljudi­ v­ bolj­ sistemski­ razvoj­
in­ formalno­ podporo­ skupnostnemu­ pristopu­ v­ šoli­ (npr.­ ustrezna­
šolska­zakonodaja,­plačano­delo,­predvidene­ure­obremenitev),­čeprav­
ima­ šola­ v­ Programskih­ smernicah­ zapisano­ tudi­ sodelovanje­ in­
povezovanje­z­okoljem­(Čačinovič­Vogrinčič,­2008a).­V­skupnostno­
delo­ je­ vloženo­ le­ malo­ energije­ in­ sredstev,­ ljudje,­ ki­ se­ lotevajo­
skupnostnih­pristopov,­pa­so­pogosto­prepuščeni­lastni­iznajdljivosti.
4­­S­terminom­šolski­strokovni­delavci­imamo­v­mislih­razredne­in­predmetne­
učitelje,­šolske­svetovalne­delavce­in­ravnatelja.
5­­OŠ­Majde­Vrhovnik­LJ,­OŠ­Narodnega­heroja­Maksa­Pečarja­Ljubljana­
Črnuče,­OŠ­Šmartno­pod­Šmarno­goro,­OŠ­Vižmarje­Brod,­OŠ­Martina­Krpana­
Ljubljana­in­OŠ­Riharda­Jakopiča­Ljubljana.
351Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
Čeprav­ v­ slovenskem­ šolskem­ prostoru­ potekajo­ različni­
preventivni­programi,­ki­so­usmerjeni­v­preprečitev­rabe­drog,­nas­
mediji­ in­ stroka­ nenehno­ opozarjajo,­ da­ preventiva­ ni­ učinkovita.­
Ocene­ in­ evalvacije­ tujih­ preventivnih­ programov­ kažejo,­ da­ so­
njihovi­ učinki­ minimalni,­ pogosto­ ničelni­ in­ torej­ popolnoma­
drugačni­od­javnih­pričakovanj­(Hočevar,­2001).­Kot­pravi­Andreja­
Hočevar­ (2005),­ lahko­ na­ področju­ preventive­ drog­ zasledimo­
veliko­število­publikacij­in­drugih­virov,­ki­starše/odrasle­učijo,­kako­
vzgajati,­da­otroci­ne­bodo­uporabljali­drog.­Omenjene­publikacije­
poudarjajo,­da­morajo­odrasli­čim­prej­začeti­delovati­preventivno,­
da­bo­kakovostna­komunikacija­med­starši­in­otroki­le-te­obvarovala­
pred­rabo­drog,­opozarjajo­na­pomen­postavljanja­meja­dovoljenega­
in­ nedovoljenega­ vedenja,­ na­ pomen­ doslednosti­ pri­ vzgojenem­
ravnanju­ staršev­ in­ usklajenosti­med­besedami­ in­ ravnanji­ staršev­
ter­ pomen­ vztrajanja­ staršev­ pri­ postavljenih­ mejah­ dovoljenega­
in­ nedovoljenega­ vedenja­ otrok.­ Sporočila­ staršev/odraslih­ glede­
rabe­ drog­ so­ pogosto­ v­ protislovju­ s­ tistim,­ kar­ otroku­ o­ drogah­
sporočajo­ družba­ in­ njihove­ lastne­ izkušnje.­ Sporočilom­ staršev/
odraslih­primanjkuje­tudi­kredibilno­znanje­o­drogah,­saj­ti­skorajda­
praviloma­ vedo­ o­ drogah­manj­ kot­ njihovi­ otroci.­ Otroci­ se­ tako­
preprosto­ne­morejo­ identificirati­z­vzgojnimi­sporočilom­ 'droge­–­
ne,­hvala',­saj­ravnanja­odraslih­in­družbe­ter­njihovo­lastno­izkustvo­
in­znanje­o­drogah­tega­sporočila­ne­podpirajo.­Niti­politike­in­prakse­
preventive,­ ki­ vključujejo­ starše­ in­ si­ prizadevajo­ za­ ohranjanje­
popolne­abstinence,­niti­politike­in­prakse­preventive,­ki­vključujejo­
starše­v­državah,­v­katerih­si­prizadevajo­za­zmanjševanje­ tveganj­
in­ škode,­ ne­ dajejo­ konsistentnega­ odgovora­ na­ vprašanje,­ kako­
lahko­preventivno­delujejo­ starši.­V­obeh­konceptih­ ne­ zasledimo­
konsistentne­ teorije,­ ki­ bi­ obravnavala­mesto­ staršev­ v­ preventivi­
pred­rabo­drog.­Zato­mora­preventiva­izhajati­iz­dejstva,­da­je­treba­
otroke­ in­ mladostnike­ naučiti­ sprejemati­ odgovorne­ odločitve­ o­
rabi­drog,­to­pa­je­možno­le­na­podlagi­verodostojnih­informacij­oz.­
znanj­o­drogah­in­tveganjih,­povezanih­z­njihovo­rabo.­Starši­lahko­
torej­delujejo­preventivno­predvsem­z­znanjem­o­drogah­in­lastnim­
ravnanjem­glede­rabe­drog.­Cilj­je­torej­predvsem­izobraziti­starše­o­
drogah­in­njihovi­rabi­ter­razbiti­predsodke,­mite­in­napačna­mnenja­
o­drogah­in­njihovi­rabi­(Hočevar,­2005).
Temeljni­cilj­omenjenega­modela­ni­bil­zgolj­ izobraziti­učence,­
njihove­starše­in­šolske­strokovne­delavce­o­določenih­tveganjih,­s­
352 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
katerimi­se­srečujejo­v­šolskem­okolju,­temveč­jih­aktivno­vključiti­
v­ soustvarjanje­ odzivov­ na­ tveganja­ kot­ eksperte­ iz­ izkušenj.­
Verjamemo,­da­imajo­tako­otroci­kot­njihovi­starši­in­učitelji­veliko­
znanja­in­izkušenj,­ki­jih­lahko­uporabijo­pri­sooblikovanju­odzivov.­
Vloga­ zunanjih­ izvajalcev­ (v­ našem­ primeru­ so­ bili­ to­ študentje­
Fakultete­ za­ socialno­ delo­ za­ srečanja­ z­ učenci­ ter­ strokovnjak­ s­
področja­preprečevanja­nasilja­za­starše­in­šolske­strokovne­delavce)­
pa­je­za­vse­udeležene­ustvarjati­odprt­prostor­za­pogovor,­v­katerem­
bo­priložnost­za­skupno­raziskovanje­potreb­in­težav­v­vsakdanjem­
šolskem­ okolju­ in­ za­ soustvarjanje­ odzivov­ nanje.­ Ob­ tem­ se­
moramo­zavedati,­da­ razvoj­celovitega­sistema­učinkovite­pomoči­
učencem­na­vseh­ravneh­življenja­in­dela­v­šoli­zahteva,­kot­pravi­
Čačinovič­ Vogrinčič­ (2008d),­ paradigmatske­ spremembe­ v­ šoli:­
sodelovanje­je­postavljeno­iz­perspektive­moči­(Saleebey,­1997)­in­
šola­etiki­ izobraževanja­doda­etiko­udeleženosti­ (Hoffman,­1994).­
Skupnostno­ delo­ omogoča­ upoštevanje­ individualnih,­ konkretnih­
situacij­ ter­ išče­ odgovore­ in­ rešitve,­ ki­ so­ stvarne,­ smiselne­ in­
izvedljive.­ Ljudem­ dopušča,­ da­ uporabljajo­ domišljijo,­ omogoča­
ustvarjalnost­ in­ enkratnost.­ Skupnostni­ pristop­ je­ priložnost­ za­
etiko­ udeleženosti­ in­ za­ delo­ iz­ perspektive­moči.­V­ vsakdanjem­
življenju­opise­ 'problemov',­ki­so­podani­v­navidezno­objektivnem­
jeziku­ odraslih,­ pogosto­ uporabljamo­ kot­ diagnoze,­ pa­ jih­ ne­ bi­
smeli.­Opisi­težav­niso­diagnoze,­temveč­izhodišča­za­raziskovanje,­
dialog­(Čačinovič­Vogrinčič,­2008b).­Ob­prepoznavanju­značilnosti­
problemske­situacije­mora­steči­dialog,­ki­se­začne­z­raziskovalnim­
pogovorom­z­vsemi­udeleženimi­v­procesu­pomoči­ (učenci­ starši,­
učitelji,­ drugi,­ ki­ se­ jih­ problem­ dotika)­ ter­ nadaljuje­ s­ skupnim­
iskanjem­ rešitev­ in­ postavljanjem­ ciljev­ ter­ preizkušanjem­
predlogov/strategij,­ki­naj­pripeljejo­do­cilja.­
­­V­pričujočem­članku­bova­predstavili,­kako­so­bili­z­izvajanjem­
modela­v­praksi­zadovoljni­ tisti,­ki­ so­bili­v­njegovo­preizkušanje­
neposredno­ vključeni,­ torej­ učenci,­ njihovi­ starši­ in­ šolski­
strokovni­ delavci.­Namen­ evalvacije­ je­ bil­ ugotoviti,­ kako­ so­ bili­
omenjeni­ akterji­ zadovoljni­ z­ vsebino­ srečanj,­ z­ načinom­ dela,­ z­
izvajalcem­ srečanja,­ z­možnostjo­ sodelovanja­ v­ skupini­ in­ s­ tem,­
kar­so­na­srečanjih­pridobili,­ter­tako­raziskati­potrebe­in­morebitne­
spremembe­za­nadaljnje­(še­bolj­učinkovito)­delo.­­
353Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
Metoda raziskave
Vrsta raziskave
Raziskava­ je­ bila­ kombinirana­ kvantitativno-kvalitativna­ in­
eksplorativna.­Podatke­smo­pridobili­z­akcijskim­raziskovanjem­(Mesec,­
2006)­in­jih­kvalitativno­analizirali­(Mesec,­1998).­Raziskava­je­potekala­
v­dveh­delih.­V­prvem­delu­smo­želeli­po­eni­strani­raziskati,­zakaj­so­
'šole­za­starše'­in­druge­aktivnosti,­ki­potekajo­na­šolah,­slabo­obiskane,­
na­drugi­strani­pa­izvedeti,­kakšne­so­potrebe­in­interesi­staršev­glede­
načrtovanja­in­izvajanja­tovrstnih­aktivnosti­(identificirati­pereče­teme,­
raziskati­načine,­na­katere­bi­bili­pripravljeni­sodelovati,­raziskati­ovire,­
zaradi­katerih­se­obstoječih­aktivnosti­ne­udeležujejo­ipd.).­Na­podlagi­
tako­dobljenih­ rezultatov­ smo­v­drugem,­aplikativnem­delu­ raziskave­
skupnostni­model­dela­z­učenci­in­njihovimi­starši­pilotsko­preizkusili.­
Za­namen­tega­članka­predstavljava­rezultate­iz­drugega,­aplikativnega­
dela­ raziskave,­ki­ se­nanašajo­na­mnenja­učencev,­njihovih­staršev­ in­
šolskih­strokovnih­delavcev­o­(ne)zadovoljstvu­z­omenjenim­modelom­
dela.­Rezultate­smo­pridobili­v­šolskem­letu­2008/2009.­
Populacija in vzorčenje
Populacijo­ je­ predstavljalo­ 56­ učencev­ iz­ treh­ osmih­ razredov­OŠ­
Vižmarje­ Brod,­ približno­ 70­ staršev­ učencev­ 6.,­ 7.­ in­ 8.­ razreda­ ter­
približno­30­šolskih­strokovnih­delavcev.­Vzorec­je­bil­neslučajnostni­in­
oblikovan­tako,­da­smo­k­sodelovanju­povabili­vse­ljubljanske­osnovne­
šole­ter­med­tistimi,­ki­so­izrazile­pripravljenost­za­sodelovanje,­z­žrebom­
določili­šolo,­na­kateri­smo­skupnostni­model­dela­pilotsko­preizkusili.­
Zbiranje podatkov 
Podatke,­ s­ katerimi­ smo­ evalvirali­ pilotsko­ preizkušanje­modela,­
smo­ zbirali­ na­ več­ načinov,­ ker­ je­ že­ model­ dela­ vključeval­ več­
različnih­ aktivnosti­ (večkratna,­ kontinuirana­ srečanja­ z­ učenci­ ter­
enkratno­srečanje­s­starši­in­šolskimi­strokovnimi­delavci)­in­različne­
akterje­ (učence,­ starše,­ šolske­ strokovne­ delavce).­ Podatke,­ na­
podlagi­katerih­smo­lahko­evalvirali­kontinuirana­srečanja­z­učenci­8.­
razredov,­smo­pridobili­z­evalvacijskimi­vprašalniki,­ki­so­ jih­učenci­
izpolnjevali­ sprotno,­ po­ vsakem­ končanem­ tematskem­ sklopu,­ ki­ je­
zajemal­dve­ali­tri­srečanja­(v­8.­a­razredu­trikrat,­v­8.­b­in­8.­c­razredu­
354 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
dvakrat)­in­ob­koncu­izvajanja­projekta­(splošna­evalvacija).­Podatke­
o­ zadovoljstvu­ staršev­ in­ šolskih­ strokovnih­ delavcev­ s­ srečanjem,­
ki­ smo­ga­organizirali­ za­ ti­ ciljni­ skupini,­ smo­prav­ tako­pridobili­ z­
evalvacijskimi­vprašalniki,­ki­so­jih­izpolnili­po­izvedenem­srečanju.­S­
starši­smo­se­med­projektom­srečali­najprej­na­uvodnem­roditeljskem­
sestanku,­na­katerem­smo­predstavili­svojo­idejo­ter­zbrali­še­njihove­
želje­in­predloge­glede­izvedbe­srečanja.­Po­zbranih­željah­in­predlogih­
staršev­smo­organizirali­srečanje­zanje­in­za­šolske­strokovne­delavce.6­
Analiza podatkov
Podatke­smo­kvantitativno­analizirali­ s­ statističnim­programom­
SPSS,­ kvalitativno­ analizo­ pa­ smo­ izvedli­ ročno,­ tako­ da­ smo­ si­
izpisali­besede,­ki­se­nanašajo­na­določeno­temo,­iz­česar­je­sledilo­
pisanje­razprave­in­sklepov.­
Z­ aritmetično­ sredino­ smo­ izračunali­ povprečno­ oceno­
zadovoljstva­udeležencev­posameznih­ aktivnosti­ (učencev,­ staršev­
in­ šolskih­ strokovnih­ delavcev)­ s­ posameznimi­ elementi­ srečanja­
(vsebina,­način­dela,­odnos­ izvajalcev­do­udeležencev,­odnos­med­
udeleženci,­ možnost­ sodelovanja­ udeležencev­ v­ skupini­ in­ ocena­
tega,­kar­so­udeleženci­na­srečanju­pridobili).­Vpogled­v­razloge­za­
dodeljeno­oceno­posameznega­elementa­srečanja­pa­smo­pridobili­s­
kvalitativno­analizo­utemeljitve­ocen.­
Rezultati 
Ocena modela z vidika učencev 
Analiza­ pridobljenih­ podatkov­ je­ pokazala,­ da­ so­ bili­ učenci­
z­vsebinami­ srečanj­na­ splošno­zelo­ zadovoljni­ in­ so­ jih­ocenili­ s­
povprečno­ oceno­ 4,53­ (tabela­ 1).­Med­vsebinami,­ o­ katerih­ so­ se­
na­ srečanjih­ pogovarjali­ in­ ki­ so­ jim­bile­ najbolj­ všeč,­ prevladuje­
tema­ljubezen­in­spolnost,­sledijo­droge­in­nasilje.­Učencem­je­bilo­
všeč,­ker­so­ lahko­vplivali­na­ izbiro­vsebine­srečanja­(Ker­smo­se­
pogovarjali­o­tistih­stvareh,­o­katerih­smo­se­hoteli­mi.),­ker­so­jim­
6­­Naš­cilj­je­bil,­da­bi­skupaj­s­starši­v­šolskem­letu­2008/2009­izpeljali­najmanj­
tri­srečanja,­a­zaradi­organizacijskih­in­časovnih­ovir­tega­nismo­uspeli­uresničiti.­
Ker­so­bili­starši­srečanju­naklonjeni,­je­šolska­svetovalna­delavka­prevzela­
pobudo­in­nadaljevala­s­srečanji­v­začetku­novega­šolskega­leta.­­
355Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
bile­vsebine­srečanj­zanimive­(Ker­se­mi­je­zdelo­to­zanimivo­in­je­
to­ nekaj­ takega,­ kar­ v­ našem­ življenju­ potrebujemo.)­ in­ primerne­
njihovi­starosti­(Ker­se­mi­zdijo­vsebine,­kot­so­nasilje­med­vrstnik­
ter,­ljubezen­in­spolnost­primerne­naši­starosti.).­
Tabela­1:­Povprečna­ocena­posameznih­elementov­srečanj­z­vidika­učencev­
Vsebina­ Način­dela­
Odnos­
izvajalcev­­
do­učencev
Odnos­med­
učenci­na­
srečanju
Možnost­
sodelovanja­
učencev­v­
skupini
Ocena­tega,­
kar­so­učenci­
na­srečanjih­
pridobili
4,53 4,42 4,77 4,03 4,42 4,32
Z­vsebino­srečanj­so­bili­zadovoljni­tudi­zato,­ker­so­tako­pridobili­
novo­znanje­in­ker­so­imeli­možnost,­da­so­lahko­odprto­spregovorili­o­
temah,­ki­so­zanje­zelo­pomembne,­vendar­v­okviru­šolskih­aktivnosti­
za­to­še­niso­imeli­priložnosti­(Vsebina­sama­je­zanimiva,­ker­mislim,­
da­se­moramo­o­teh­stvareh­(nasilje­med­vrstniki,­droge)­pogovarjati,­
morda­se­sami­v­razredu­sicer­ne­bi.).­Po­drugi­strani­pa­so­nas­nekateri­
učenci­opozorili,­da­so­bile­vsebine­srečanj­včasih­nekoliko­dolgočasne­
in­premalo­zanimive­oziroma­nezanimive­(Ni­mi­všeč,­ker­mi­ je­bila­
ta­tema­o­pravilih­nezanimiva.),­eni­učenki­pa­se­je­tema­o­ljubezni­in­
spolnosti­zdela­preveč­osebna.­Tabela­1­pokaže,­da­so­učenci­način­dela­
na­srečanjih­v­povprečju­ocenili­z­oceno­4,42.­Všeč­so­jim­bili­delo­v­
skupini,­raznovrstnost­in­pestrost­v­načinu­dela­(Ker­so­naloge­zanimive­
in­ zabavne,­ in­ ne­ tako­ kot­ šola,­ kjer­ samo­ pišemo­ in­ poslušamo.),­
ker­so­bila­srečanja­zastavljena­na­način­pogovora­in­ker­so­izvajalci­
vsebino­podajali­jasno­in­razumljivo­(Lepa,­jasna­razlaga,­podajanja­
snovi.).­Po­drugi­strani­pa­so­nekateri­učenci­izrazili­nezadovoljstvo­z­
načinom­dela,­ker­so­se­jim­je­zdela­nekatera­srečanja­prenaporna,­ker­
se­niso­dovolj­poslušali­med­sabo,­ker­so­bili­včasih­naključno­izbrani­
v­skupine­ali­ker­jim­določen­način­dela­(npr.­izdelava­plakatov,­igre­
ipd.)­ni­odgovarjal.­Zanimivo­je,­da­so­učenci­med­načini­dela,­ki­so­jim­
bili­ najbolj­ všeč,­ največkrat­ (25-krat)­ izbrali­ pogovor,­ sledita­ risanje­
plakatov­ in­ igra­ Pro-et-contra,­ ki­ je­ podobno­ kot­ pogovor­ temeljila­
na­ izmenjavi­ mnenj,­ izkušenj­ in­ stališč,­ med­ načini,­ ki­ so­ jim­ bili­
najmanj­ všeč,­ pa­ so­ največkrat­ izpostavili­ izdelovanje­ plakatov­ (22-
krat).­Meniva,­da­je­do­tega­prišlo,­ker­so­učenci­pisanju­in­izdelovanju­
plakatov­veliko­časa­namenili­že­v­okviru­šolskih­aktivnosti­in­so­si­na­
tovrstnih­srečanjih­želeli­drugačnega­načina­dela.­
356 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
Analiza­rezultatov­je­pokazala,­da­so­učenci­v­povprečju­najbolje­
ocenili­ odnos­ izvajalcev­ do­ njih,­ in­ sicer­ z­ oceno­ 4,77.­ Večina­
učencev­je­odnos­izvajalcev­srečanj­do­njih­ocenila­kot­odličen.­V­
utemeljitvi­ ocene­ so­navajali,­ da­ jim­ je­bilo­ zelo­všeč,­ da­ so­ se­ z­
izvajalci­lahko­sproščeno­pogovarjali,­da­so­jim­ti­prisluhnili,­cenili­
so­njihovo­odprtost,­potrpežljivost­in­prijaznost.­Nekateri­učenci­pa­
so­bili­mnenja,­da­so­bili­odnosi­z­izvajalci­na­delavnici­sicer­dobri,­
vendar­bi­lahko­bili­še­boljši.­
Zanimivo,­ vendar­ niti­ ne­ toliko­ presenetljivo­ je,­ da­ so­ učenci­
najslabše­ocenili­prav­odnos­med­njimi­samimi,­in­sicer­s­povprečno­
oceno­ 4,03.­ Nekateri­ so­ bili­ mnenja,­ da­ so­ se­ na­ srečanjih­ s­
preostalimi­ sošolci­ dobro­ razumeli­ in­ da­ so­ imeli­ občutek,­ da­ se­
medsebojno­poslušajo,­vendar­ je­večino­motilo­dejstvo,­da­ je­bilo­
dobro­razumevanje­vezano­na­spol­in­na­predhodno­razumevanje­v­
razredu­ali­zunaj­njega.­Motila­jih­je­tudi­nepripravljenost­nekaterih­
sošolcev­ na­ sodelovanje,­ njihova­ 'neresnost'­ in­ nespoštovanje­
drug­ drugega.­ Zato­ bi­ bilo­ v­ prihodnje­ treba­ razmisliti,­ kako­
pritegniti­ tiste­ učence,­ ki­ so­ nekoliko­ slabše­ sodelovali.­ Meniva,­
da­ bi­ nesodelovanje­ nekaterih­ učencev­ deloma­ lahko­ zmanjšali­
s­ povečanjem­ možnosti­ izbire,­ deloma­ pa­ tudi­ z­ zaposlitvijo­ teh­
učencev­kot­naših­pomočnikov­pri­izvedbi­delavnic.­
Zanimalo­ nas­ je­ tudi,­ kako­ učenci­ gledajo­ na­možnost­ lastnega­
sodelovanja­v­skupini.­Analiza­je­pokazala,­da­so­učenci­to­možnost­
v­povprečju­ocenili­z­oceno­4,42.­Povečini­so­bili­mnenja,­da­jim­je­
skupina­nudila­varen­prostor­za­izražanje­lastnih­mnenj­in­stališč,­ki­
so­ bila­ tudi­ upoštevana,­ ter­ da­ je­ vladalo­ sproščeno­vzdušje.­Všeč­
jim­ je­bilo,­ker­ so­ lahko­sami­odločali­o­ stopnji­ in­načinu­ svojega­
sodelovanja­v­skupini­(Sodeloval­si,­kolikor­si­hotel.).­Po­drugi­strani­
pa­so­si­želeli,­da­bi­oni­sami­in­nekateri­njihovi­sošolci­bolj­aktivno­
sodelovali.­Včasih­so­imeli­tudi­občutek,­da­si­nekateri­sošolci­niso­
upali­povedati­svojega­mnenja­pred­celotno­skupino,­eni­učenki­pa­
so­ se­ teme­pogovora­ včasih­ zdele­ preveč­ osebne­ in­ se­ zaradi­ tega­
ni­ vključila­ v­ sodelovanje­ toliko,­ kot­ bi­ si­ želela.­ Zanimiv­ je­ tudi­
odgovor­enega­učenca,­ki­ je­zapisal:­»Glede­mojega­sodelovanje­v­
skupini­se­mi­zdi­dobro,­da­sem­o­vseh­temah­vedel­približno­70­%.«­
Izjava­kaže­na­to,­kako­nekateri­učenci,­tudi­ko­gre­za­'nešolsko'­delo,­
sami­sebe­ocenjujejo­glede­na­kriterije,­ki­veljajo­za­šolsko­delo.­
Ker­ je­ bil­ temeljni­ namen­ našega­ projekta­ ustvariti­ varen­
prostor,­kjer­bi­se­učenci­počutili­dovolj­sproščene­ in­varne,­da­bi­
357Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
lahko­ spregovorili­ o­ temah,­ ki­ jih­ zanimajo,­ in­ tako­ zmanjšali­ ali­
odpravili­ tveganja,­s­katerimi­se­srečujejo­v­vsakdanjem­življenju,­
nas­ je­ zanimalo,­ kaj­ so­ učenci­ na­ srečanjih­ pridobili­ za­ svoje­
vsakdanje­ ravnanje­ v­ šoli­ in­ zunaj­ nje.­ Tabela­ 1­ pokaže,­ da­ so­
učenci­to,­kar­so­na­srečanjih­pridobili,­v­povprečju­ocenili­z­oceno­
4,32.­Odgovore­ na­ vprašanje­ o­ tem,­ kaj­ so­ na­ srečanjih­ pridobili,­
so­ večinoma­navezovali­ na­ znanje,­ ki­ so­ ga­pridobili­ o­ določenih­
temah/vsebinah,­ o­ katerih­ so­ se­ na­ srečanjih­ pogovarjali.­ Večina­
učencev­ je­na­vprašanje­odgovarjala­zelo­splošno,­v­smislu,­da­so­
pridobili­ zelo­veliko­novega­ znanja­oziroma­da­ so­ se­naučili­ zelo­
veliko­novih,­koristnih­in­uporabnih­stvari.­Tisti,­ki­so­na­vprašanje­
odgovarjali­bolj­konkretno,­so­zapisali,­da­so­največ­novega­izvedeli­
o­drogah­ (osemkrat),­ spolnosti­ (petkrat)­ in­nasilju­ (petkrat).­Deset­
učencev­pa­je­menilo,­da­na­srečanjih­niso­pridobili­ničesar­novega­
oziroma­se­niso­ničesar­novega­naučili.­Zelo­pomembna­in­nazorna­
sta­predvsem­dva­odgovora,­ki­kažeta­na­vpliv­vsebine­delavnic­na­
vsakdanje­življenje:­»Sicer­sem­že­veliko­vedela,­ampak­naučila­sem­
se­pa­tega,­kako­je­treba­biti­do­vseh­prijazen.«­in­»Veliko­stvari,­ki­
mi­bodo­koristile­–­nekatere­so­me­npr.­enkrat­letos­že­odvrnile­od­
neodgovornih­dejanj.«­
Ocena modela z vidika staršev in šolskih  
strokovnih delavcev
Podatki,­ki­smo­jih­pridobili­od­tistih­staršev­in­šolskih­strokovnih­
delavcev,­ki­so­nam­po­koncu­srečanja­vrnili­izpolnjene­evalvacijske­
vprašalnike,­ kažejo­ na­ to,­ da­ so­ bili­ oboji­ z­ izvedbo­ srečanja­ v­
povprečju­ zelo­ zadovoljni­ (tabela­ 2).­ Z­ vsebino­ srečanja­ so­ bili­
zadovoljni,­ker­je­bila­po­eni­strani­aktualna,­zanimiva­in­drugačna­
kot­ po­ navadi,­ po­ drugi­ strani­ pa­ je­ ustrezala­ njihovim­ potrebam­
in­željam­ (To,­kar­sem­si­želela­slišati.).­Zadnje­še­enkrat­potrjuje­
najino­ začetno­ tezo,­ kako­ pomembno­ je,­ da­ odpremo­ prostor­ za­
želje­ in­ predloge­ staršev­ ter­ skupaj­ z­ njimi­ oblikujemo­ srečanja.­
Tako­lahko­vzpostavimo­tudi­prostor,­kjer­se­srečajo­interesi­staršev­
in­ šole.­ Raziskave­ namreč­ kažejo,­ da­ so­ starši­ in­ šola­ dve­ ločeni­
entiteti­ z­ različnimi,­ pogosto­ konfliktnimi­ in­ nasprotujočimi­ si­
potrebami,­ kar­ je­ velika­ ovira­ za­ sodelovanje­ med­ njima­ (Allen-
Meares,­ 2007).­ Nekaterim­ šolskim­ strokovnim­ delavcem­ pa­ se­
je­ vsebina­ zdela­ preveč­ splošna­ in­ bi­ si­ v­ prihodnje­ želeli­ bolj­
specifične,­konkretizirane­vsebine.­
358 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
Tabela­2:­Povprečna­ocena­posameznih­elementov­srečanja­z­vidika­staršev­in­
šolskih­strokovnih­delavcev.
Vsebina Način­dela
Odnos­
izvajalca­do­
udeležencev
Odnos­med­
udeleženci­
na­srečanju
Možnost­
sodelovanja­
udeležencev­
v­skupini
Ocena­
tega,­kar­so­
udeleženci­
na­srečanju­
pridobili
Starši 5,00 5,00 4,95 5,00 5,00 4,95
Šolski­
strokovni­
delavci
4,80 4,60 4,70 4,75 4,50 4,60
Vsebina­ sama­ po­ sebi­ še­ ne­ more­ biti­ kriterij­ za­ to,­ da­ je­
zgoraj­ predstavljeni­ model­ primer­ dobre­ prakse,­ ampak­moramo­
upoštevati­še­druge­vidike,­kot­so­način­podajanja­vsebine,­odnos­
izvajalcev­do­udeležencev­srečanja,­možnost­sodelovanja­v­skupini­
in­ podobno.­ Iz­ zbranih­ podatkov­ je­ razvidno,­ da­ je­ bilo­ tako­
staršem­ kot­ tudi­ šolskim­ strokovnim­ delavcem­ zelo­ všeč,­ ker­ so­
imeli­s­predavateljem­neposreden,­oseben­stik­–­lahko­so­ubesedili­
svoje­ dileme,­ strahove,­ postavljali­ vprašanja,­ skratka­ lahko­ so­
aktivno­ sodelovali.­Njihov­prispevek­ je­ bil­ enako­pomemben­kot­
prispevek­ izvajalca­ srečanja,­ za­ vzpostavitev­ varnega­ prostora,­
kjer­bo­to­možno,­pa­je­najbolj­odgovoren­prav­izvajalec.­Poudariti­
moramo,­da­je­bilo­srečanje­oblikovano­enako­kot­srečanja­z­otroki­
–­ poudarek­ je­ bil­ na­ sodelovalnem,­ soustvarjalnem­ učenju.­ V­
središču­dela­so­bila­vprašanja,­izkušnje,­dileme­staršev­in­šolskih­
strokovnih­ delavcev,­ ne­ pa­ ‘iskanje­ krivca’­ za­ določeno­ perečo­
vsebino.­Prav­zadnje­ je­po­mnenju­udeležencev­srečanja­vplivalo­
na­to,­da­so­bili­odnosi­med­njimi­sproščeni­in­odprti­ter­da­so­dobro­
sodelovali­ drug­ z­ drugim.­Všeč­ jim­ je­ bilo,­ ker­ je­ bila­ odločitev­
o­ stopnji­ sodelovanja­ prepuščena­ njim­ samim­ (»Udeleženci­ so­
imeli­možnost­sodelovanja­v­skupini,­če­so­to­želeli.«).­Zanimivo,­
da­ je­ ena­ učiteljica­ ravno­ pri­ možnosti­ sodelovanja­ v­ skupini­
zapisala,­da­bi­si­želela,­da­bi­srečanja­trajala­dlje­časa,­saj­ji­znotraj­
zastavljenega­ časovnega­ okvira­ ni­ uspelo,­ da­ bi­ se­ lahko­ dovolj­
aktivno­vključila­v­diskusijo.­
Pri­načinu­dela­jim­je­bilo­všeč,­ker­je­bilo­srečanje­zastavljeno­
na­ način­ pogovora,­ v­ katerem­ so­ lahko­ aktivno­ sodelovali,­
zunanji­ strokovnjak­ kot­ izvajalec­ srečanja­ pa­ je­ vsebino­ podajal­
razumljivo­ in­ zabavno­ ter­ se­ hkrati­ navezoval­ na­ izkušnje­ iz­
359Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
prakse­ in­ vsakdanjega­ življenja­ udeležencev.­ Bili­ so­ zadovoljni,­
ker­ ni­ šlo­ za­ podajanje­ vsebine­ v­ obliki­ klasičnega­ frontalnega­
predavanja,­ temveč­za­pogovor­z­udeleženci,­v­katerem­so­lahko­
tudi­ sami­ aktivno­ sodelovali,­ lahko­ so­ izražali­ svoja­ mnenja,­
izkušnje,­ postavljali­ vprašanja­ ipd.­ Zadnje­ kaže­ na­ to,­ kako­
pomembno­je,­da­pri­izvajanju­preventivnih­dejavnosti­v­šolskem­
okolju­ na­ udeležence­ gledamo­ kot­ na­ eksperte­ iz­ izkušenj,­ kot­
naše­ pomembne­ sogovornike,­ ki­ v­ samo­ dejavnost­ lahko­ iz­
svojih­ lastnih­ izkušenj­ vnesejo­ novo­ in­ pomembno,­ a­ velikokrat­
spregledano­perspektivo.
Na­ vprašanje,­ kaj­ so­ na­ srečanju­ pridobili,­ so­ udeleženci­
odgovarjali­precej­enotno,­in­sicer,­da­so­pridobili­predvsem­novo­in­
koristno­znanje,­ki­ga­lahko­uporabijo­pri­svojem­vsakdanjem­delu­
in­ravnanju­z­otroki­ter­pogled­na­izbrano­temo­še­iz­drugega­zornega­
kota,­ kar­ jih­ je­ spodbudilo­k­novemu,­drugačnemu­ razmišljanju­o­
obravnavani­ vsebini.­ Ena­ učiteljica­ je­ menila,­ da­ je­ bila­ vsebina­
sicer­podana­preveč­ splošno,­vendar­ se­ je­vseeno­ob­ tem­počutila­
nagovorjeno­ (»Ker­ je­vse­na­splošno­ in­preveč­karikirano,­ampak­
me­vseeno­nagovarja.«).
Tako­ šolski­ strokovni­ delavci­ kot­ tudi­ starši­ so­ si­ ob­ koncu­
srečanja­ želeli,­ da­ bi­ se­ le-to­ nadaljevalo,­ saj­ so­ bili­ mnenja,­ da­
je­bilo­časovno­prekratko,­da­bi­ lahko­prediskutirali­vse,­kar­so­si­
še­ želeli.­Tovrstnih­ srečanj­ so­ si­ še­ želeli­ prav­ zaradi­ drugačnega­
načina­dela,­kjer­je­poudarek­na­konkretnih­vsebinah­in­na­aktivnem­
sodelovanju­ udeležencev­ (»Več­ takih­ predavanj,­ zanimivih­ in­
poučnih,­s­konkretnimi­primeri­in­ustrezno­vsebino.«).­
Sklepi 
Evalvacija­ je­ pokazala,­ da­ so­ bili­ učenci,­ starši­ in­ šolski­
strokovni­delavci­s­sodelovanjem­v­pilotskem­preizkušanju­modela­
na­splošno­zelo­zadovoljni.­Vsem­je­bilo­všeč,­ker­je­bil­način­dela­
v­okviru­modela­drugačen­kot­po­navadi­–­imeli­so­možnost­vpliva­
na­izbor­vsebine­in­načina­dela,­vsebina­srečanja­pa­je­odgovarjala­
njihovim­željam­in­potrebam­ter­je­bila­osredotočena­na­težave,­s­
katerimi­ se­ srečujejo­ v­ konkretnih­ situacijah­ šolskega­ vsakdana.­
Zato­ je­bila­naša­prva­naloga­ raziskati­ potrebe­ ciljnih­ skupin,­ ki­
naj­bi­ jim­bile­preventivne­vsebine­namenjene­ (starši,­ otroci),­ in­
360 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
potrebe­na­ravni­šole­(npr.­pojav­uživanja­drog,­alkohola,­nasilje).­
Metode­dela­pa­so­nam­omogočile,­da­tako­v­raziskovalno­kakor­
tudi­ v­ izobraževalno­ dejavnost­ vključimo­ eksperte­ iz­ izkušenj­
(otroke,­ starše­ in­ šolske­ strokovne­ delavce).­ Ugotovili­ smo,­ da­
nizko­udeležbo­staršev­na­predavanjih,­organiziranih­v­okviru­Šole­
za­ starše,­ lahko­ pripišemo­ neposrečenemu­ izboru­ predavateljev­
(npr.­ ex-katedra­ predavanja)­ in­ tem­ (niso­ v­ skladu­ z­ interesi­ in­
potrebami­ staršev).­ Zato­ smo­ pri­ razvijanju­ preventivnih­ vsebin,­
ki­ bi­ bile­ za­ omenjene­ ciljne­ skupine­ zanimive,­ upoštevali­
koncept­ etike­udeleženosti­ (aktivna­participacija­ udeležencev­pri­
oblikovanju­vsebin,­načina­dela­in­odzivov­na­določena­tveganja)­
ter­koncept­perspektive­moči­(pogled­na­udeležence­kot­na­eksperte­
iz­ izkušenj,­ ki­ imajo­veliko­ izkušenj­ in­ znanj­ o­ določeni­ temi,­ s­
čimer­nam­lahko­pomagajo­pri­oblikovanju­in­doseganju­skupnih­
želenih­izidov).­­
Temeljna­ naloga­ izvajalcev­ srečanj­ je­ zato­ bila­ ustvariti­ odprt­
prostor­za­pogovor,­kjer­se­znanje­o­določenih­ tveganjih­ in­odzivi­
nanje­soustvarja­na­način­t.­i.­sodelovalne­prakse­(McNamee,­2007­
v­Čačinovič­Vogrinčič,­2008c)­–­ni­šlo­za­predajanje­informacij­iz­
'ene­pameti­v­drugo',­ampak­je­bilo­novo­znanje,­ki­so­ga­udeleženci­
pridobili,­ rezultat­ soraziskovanja­ in­ soustvarjanja.­ V­ skupnosti­
je­ vsekakor­ treba­ razvijati­ dialog,­ ki­ bo­ omogočal­ refleksijo­
vsakdanjega­ sveta­ in­ našega­ dela.­ Vključevanje­ članov­ skupnosti­
(otrok,­ staršev,­ šolskih­ strokovnih­ delavcev,­ drugih­ akterjev)­ v­
raziskovanje­ potreb­ in­ načrtovanje­ odzivov,­ ki­ jih­ organiziramo,­
pomeni,­ da­ smo­ upoštevali­ dve­ smeri­ delovanja­ –­ ena­ poteka­ od­
ljudi­ (članov­skupnosti)­k­ službam­(v­našem­primeru­k­ instituciji,­
šoli),­druga­smer­pa­gre­obratno,­od­obstoječih­služb­(tako­kot­šola­
deluje­ zdaj),­ da­ se­ odprejo­ navzven­ in­ odgovorijo­ na­ konkretne,­
dejanske­potrebe­ljudi­(otrok,­staršev,­šolskih­strokovnih­delavcev).­
Pomembno­je,­da­se­zavemo,­kako­se­skozi­interaktivno­delovanje­
spreminja­ tako­ obstoječi­ sistem/okolje,­ kot­ se­ spreminjajo­
posamezniki,­ki­so­v­tem­okolju.
Glede­ na­ to,­ da­ si­ je­ večina­ udeleženih­ v­ preizkušanju­modela­
želela,­da­bi­z­delom­nadaljevali,­se­nama­zdi­pomembno­upoštevati­
tudi­ njihove­ predloge­ in­ želje­ glede­ sprememb­ oziroma­ tiste­
dejavnike,­s­katerimi­pri­modelu­niso­bili­zadovoljni,­saj­je­to­lahko­
dobra­odskočna­deska­ za­nadaljnje,­ še­ bolj­ učinkovito­ in­ uspešno­
delo.­Na­podlagi­izraženih­mnenj­nekaterih­udeležencev­o­tem,­da­so­
361Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele:­Sodelovanje­in­soustvarjanje:­Skupnostni­projekt­na­področju­preventive­v­šolskem­okolju
bile­nekatere­vsebine­na­srečanjih­mogoče­nekoliko­preveč­osebne­
oziroma­niso­bile­tako­zanimive,­in­zato­niso­pridobili­toliko­znanja,­
kot­bi­si­sami­želeli,­lahko­sklepava,­da­so­nekateri­udeleženci­imeli­
že­nekoliko­več­znanja­in­izkušenj­o­določeni­vsebini­oziroma­bi­se­
želeli­o­njej­pogovarjati,­vendar­drugače,­manj­osebno.­To­je­za­naše­
nadaljnje­delo­vsekakor­pomembno­sporočilo,­ker­moramo­razmisliti­
o­tem,­da­ne­bi­pri­izbiri­vsebine­srečanj­obveljalo­pravilo­'enako­za­
vse',­ampak­da­bi­lahko­hkrati­na­izbiro­ponudili­več­tem,­o­katerih­
bi­se­udeleženci­lahko­pogovarjali­bodisi­v­manjših­skupinah­bodisi­
v­parih­bodisi­individualno,­npr.­z­dežurnim­izvajalcem,­svetovalno­
delavko,­ učiteljem,­ starši.­ Tako­ bi­ se­ lahko­ tudi­ lažje­ prilagodili­
njihovi­stopnji­vednosti­o­določeni­vsebini.­
Evalvacija­je­pokazala­tudi,­da­se­je­srečanje­staršem­in­šolskim­
strokovnim­delavcem­zdelo­prekratko,­medtem­ko­so­učenci­menili,­
da­so­bila­srečanja­včasih­prenaporna.­Zato­bi­bilo­treba­v­prihodnje­
srečanja­ časovno­ bolj­ strukturirati­ –­ predvideti­manjši­ obseg­ dela­
z­ rezervnim­ načrtom,­ če­ bi­ nam­ ostal­ čas.­Možnost­ bi­ lahko­ tudi­
bila,­da­bi­delavnice­izvajali­v­daljšem­časovnem­obsegu­(npr.­dve­
šolski­ uri­ namesto­ eno).­ Po­ drugi­ strani­ pa­ ima­ lahko­ ta­možnost­
tudi­slabe­plati,­saj­je­po­naših­izkušnjah­učencem­ob­koncu­ure­že­
zelo­upadala­koncentracija.­Če­bi­ se­ za­odločili­ za­zadnje,­bi­bilo­
vsekakor­treba­razmišljati­o­vmesnih­odmorih,­igrah­za­sproščanje,­
energiziranje­ipd.­
Nekateri­ strokovni­delavci­ so­menili,­ da­bi­morale­biti­ vsebine­
srečanj­ še­ bolj­ specifične,­ torej­ da­ bi­ se­ še­ bolj­ osredotočale­ na­
konkretne­ situacije,­ s­ katerimi­ se­ srečujejo­ v­ vsakdanji­ šolski­
praksi­pri­delu­z­učenci.­To­naju­usmerja­v­razmišljanje,­da­bi­bilo­
raziskovanje­ potreb­ in­ interesov­ članov­ posameznih­ skupnosti­
smiselno­ še­ bolj­ opredeliti.­ Po­ drugi­ strani­ pa­ se­ nama­ tu­ odpira­
dilema,­ali­ni­to­zgolj­želja­po­iskanju­konkretnih­odzivov­ali­drugače­
povedano­ receptov­ za­ pravilno­ ravnanje­ v­ določenih­ situacijah,­
kar­ pa­ vsekakor­ ni­ namen­našega­modela.­Naš­ temeljni­ namen­ je­
skupaj­z­udeleženimi­kot­eksperti­iz­izkušenj­soustvarjati­odzive­na­
določena­ tveganja,­ in­ ne­ podajati­ konkretnih­ navodil­ za­ ravnanja,­
saj­ se­ potem­ spet­ premaknemo­ na­ raven­ enosmernega­ predajanja­
informacij­iz­'ene­pameti­v­drugo'.
362 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 4 7 ­ - ­ 3 6 2
Literatura
Allen­Meares,­P.­(2007).­Social­Work­Services­in­Schools.­
Boston:­Pearson­Allyn­and­Bacon.
Čačinovič­Vogrinčič,­G.­(2008a).­Programske­smernice.­
Svetovalna­služba­v­osnovni­šoli.­Ljubljana:­Zavod­RS­za­šolstvo.
Čačinovič­Vogrinčič,­G.­(2008b).­Socialno­delo­z­družino.­
Ljubljana:­Fakulteta­za­socialno­delo.
Čačinovič­Vogrinčič,­G.­(2008c).­Soustvarjanje­v­šoli:­učenje­
kot­pogovor.­Ljubljana:­Zavod­RS­za­šolstvo.­
Čačinovič­Vogrinčič,­G.­(2008d).­Učne­težave­v­osnovni­šoli:­
koncept­dela.­Ljubljana:­Zavod­RS­za­šolstvo.­
Darvill,­G.­in­Smale,­G.­(1990).­Introduction:­The­face­of­community­
social­work.­V­G.­Darvill­in­G.­Smale­(ed.),­Partners­in­empowerment:­
Networks­of­innovation­in­social­work­(11–28).­London:­NISW.­
Galla,­M.­(ur.)­(2003).­Drug­prevention­advisors­in­schools:­
Guidelines­And­Recommendations­For­Effective­Involvement­Of­
External­Experts.­Utrecht:­Trimbos­Institute.
Hočevar,­A.­(2001).­Preventiva­(zlo)rabe­drog­v­šoli­ali­meje­
(ne)možnega.­Sodobna­pedagogika,­52(5),­92–111.
Hočevar,­A.­(2005).­Preprečevanje­rabe­in­zlorabe­drog:­
starši­med­stroko­in­ideologijo.­Ljubljana:­Pedagoška­fakulteta­in­
Znanstveno­raziskovalni­inštitut­Filozofske­fakultete.­
Hoffman,­L.­(1994).­A­Reflexive­Stance­for­Family­Therapy.­V­
Sh.­McNamee­in­G.­J.­Gergen­(ur.),­Therapy­as­Social­Construction­
(7-24).­London:­Sage.
Mesec,­B.­(1998).­Uvod­v­kvalitativno­raziskovanje­v­socialnem­
delu.­Ljubljana:­Visoka­šola­za­socialno­delo.
Mesec,­B.­(2006).­Action­Research.­V­V.­Flaker­in­T.­Schmidt­(ur.),­
Von­der­Idee­zur­Forschungsarbeit­(191-222).­Wien:­Böhlau­Verlag.
Saleebey,­D.­(ur.)­(1997).­The­Strenght­Perspective­in­Social­
Work­Practice,­New­York:­Longman.­
Stimson­Gerry,­V.,­Fitch,­C.­in­Rhodes­T.­(ur.)­(1998).­The­Rapid­
Assessment­and­Response­Guide­on­Injecting­Drug­Use.­Ženeva:­
WHO­-­Program­on­Substance­Abuse.
Izvirni­znanstveni­članek,­prejet­aprila­2010
363Ajda­Eiselt:­Konfrontiranje­v­superviziji
Konfrontiranje­v­superviziji
Confrontation­in­Supervision
Ajda­Eiselt
Povzetek
Konfrontacija­ je­ način,­ kako­ supervizor­ supervizantu­ z­
različnimi­ tehnikami­ pomaga­ odpirati­ nove­ vidike­ neke­
situacije.­Za­pozitiven­ izid­ terja­ trdno­oblikovan­odnos­ in­
zelo­pretanjeno­delovanje­supervizorja,­saj­nenehno­obstaja­
nevarnost,­da­bo­supervizant­supervizorja­napačno­razumel.­
Konfrontacija­ je­neuspešna,­ če­ supervizor­ v­ komunikacijo­
vnese­ nasprotovanja,­ moraliziranje,­ intelektualiziranje,­
argumentiranje­ ali­ nestrpnost.­ Vse­ to­ izzove­ obrambne­
mehanizme,­ npr.­ supervizant­ se­ zapre­ vase­ in­ postane­
neodziven,­ zato­ je­ pomembno,­ da­ supervizor­ upošteva­
emocionalne­plati­človeka.­Z­dobro­oblikovanimi­sporočili­
lahko­ supervizor­ zmanjša­ možnost,­ da­ ga­ supervizant­
doživi,­kot­da­ga­želi­utišati­ali­da­ga­želi­loviti­na­besedah.­
Konfrontacija­ ni­ uporabna­ v­ vseh­ situacijah­ –­ supervizor­
se­ odloči,­ kdaj­ jo­ bo­ uporabil,­ hkrati­ pa­ mora­ način­
konfrontacije­ in­ komunikacije­ prilagoditi­ osebi,­ ki­ jo­
konfrontira.
Konfrontacijo­ razdelim­ po­ dveh­ kriterijih:­ prvi­ kriterij­ je­
posrednost­(posredna­in­neposredna),­drugi­pa­v­zvezi­s­tem,­
kaj­konfrontiramo,­in­sicer­ali­gre­za­konfrontiranje­z­napetimi­
situacijami­ na­ superviziji­ ali­ z­ dogajanjem­ v­ interakciji­
med­ supervizorjem­ in­ klientom.­ Pišem­ tudi­ o­ potencialnih­
področjih,­na­katerih­lahko­pride­do­konfrontacije.
Ključne besede: konfrontacija,­supervizija,­intervencija,­
odnos,­odzivanje,­čustva,­konflikt.
Ajda­
Eiselt,­prof.­
defektologije,­
CIRIUS­
Kamnik,­
Novi­trg­
43a,­e-pošta:­
ajda.eiselt­
@gmail.
com
364 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 6 3 ­ - ­ 3 7 6­
Abstract
Confrontation­is­a­method­with­which­a­supervisor­helps­
the­ supervisee­ to­ open­ up­ new­ aspects­ of­ a­ situation­
by­ using­ various­ techniques.­ In­ order­ to­ achieve­ a­
positive­ outcome,­ the­ supervisor­ must­ form­ a­ solid­
relationship­ and­ operate­ in­ a­ highly­ delicate­ manner,­
since­ there­ is­ a­ constant­ danger­ that­ the­ supervisee­
will­ misunderstand­ the­ supervisor.­ Confrontation­ is­
unsuccessful­ if­ the­ supervisor­ involves­ opposition,­
moralization,­ intellectualizing,­ argumentation­ or­
intolerance­into­the­communication.­All­of­this­provokes­
defense­mechanisms,­e.g.­ the­supervisee­closes­off­and­
becomes­unresponsive,­which­is­why­it­is­important­that­
the­ supervisor­ considers­ the­ emotional­ aspects­ of­ the­
person.­With­well-formed­messages­ the­supervisor­can­
reduce­the­chances­of­the­supervisee­feeling­that­he­or­
she­is­trying­to­be­silenced­or­that­his­or­her­words­will­
be­twisted.­
Confrontation­ cannot­ be­ applied­ to­ every­ situation­
–­ the­ supervisor­ decides­ when­ to­ use­ it­ and­ must­
simultaneously­ adapt­ the­method­ of­ confrontation­ and­
communication­to­the­person­he­or­she­is­confronting.
Confrontation­ is­ divided­ by­ two­ criteria:­ the­ first­
criterion­ is­ indirectness­ (indirect­ or­ direct),­ while­ the­
other­is­related­to­that­which­is­being­confronted,­namely­
whether­we­are­dealing­with­the­confrontation­of­tense­
situations­during­supervision­or­with­the­confrontation­
of­events­in­the­interaction­between­the­supervisor­and­
the­ client.­ The­ potential­ areas­ in­ which­ confrontation­
can­occur­are­also­noted.
Key words:­ confrontation,­ supervision,­ intervention,­
relationship,­response,­emotions,­conflict.
365Ajda­Eiselt:­Konfrontiranje­v­superviziji
Uvod
Konfrontativne­ intervencije­ lahko­ zvenijo­ kot­ igre­ moči,­ saj­
vsako­ soočanje­ pomeni­ pritisk­ in­ povzroča­napetost­ (Bras,­ 1977).­
Na­eni­strani­se­ve,­da­lahko­konfrontacijo­sogovornik­razume­kot­
napad­nase­(npr.­kot­obsojanje,­kot­razvrednotenje­njega,­njegovih­
dejanj­ ali­ njegovih­ čustev,­ kot­ grožnjo­ ipd.),­ na­drugi­ strani­ pa­ je­
dobra­konfrontacija­nekaj,­kar­lahko­usmerja­pozornost­sogovornika­
na­njegove­ latentne­potenciale­ in­ je­potrebno­dejanje­ supervizorja­
(Vec,­2002).­Čas­v­superviziji­je­omejen­in­supervizija­lahko­zaradi­
'nesposobnosti­konfrontirati'­postane­manj­učinkovita.
Cilj konfrontacije
Konfrontacija­ je­ dejanje­ supervizorja,­ soočenje­ s­ samim­ seboj­
pa­ ena­ od­možnih­ posledic­ (in­ edini­ dober­ izid­ konfrontacije)­ pri­
supervizantu,­saj­ ima­konfrontacija­ lahko­zelo­različne­učinke.­Ne­
glede­na­to,­s­katere­strani­pride­spodbuda­za­spremembo,­si­mora­
človek­vedno­drzniti­soočenje­s­seboj,­saj­je­»vedno­lažje­ustvariti­
novo­laž­kot­sprejeti­novo­resnico«­(Albahari,­2008,­str.­30).
»Osnovni­ cilj­ konfrontacije­ je,­ da­ olajša­ spremembe­ s­
širjenjem­zavedanja­ in­ spodbujanjem­klienta­k­ tistim­življenjskim­
dejavnostim,­ki­so­ovira­za­nadaljnji­razvoj.«­(Kristančič,­1995,­str.­
89.)­Konfrontacija­pomaga­supervizanta­soočiti­z­nekaterimi­vidiki­
njegovega­ načina­mišljenja,­ emocijami­ ali­ vedenjem,­ ki­ so­ vzrok­
za­ težave,­ in­ vodi­ v­ zavedanje­ ter­ s­ tem­ omogoča­ prevzemanje­
odgovornosti­za­spreminjanje­emocij,­misli­ali­vedenja,­povezanega­
s­problemi,­ki­ jih­sicer­ supervizant­ne­prepoznava,­ jih­ ignorira­ali­
od­katerih­beži.­Omogoča­razvoj­bistvenega­zavedanja­o­blokiranih­
močeh,­hkrati­pa­razvija­zaupanje­v­osebno­moč­(Kristančič,­1995).
Zakaj konfrontacija?
Sama­sicer­dajem­večji­pomen­podpornemu­vidiku­supervizije,­
vendar­ mi­ je­ marsikatero­ delo/učenje­ v­ supervizijski­ skupini­
povzročilo­tudi­krizo­identitete.­Razmišljanje­o­lastnem­čustvovanju­
366 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 6 3 ­ - ­ 3 7 6­
in­ mišljenju­ me­ je­ pripeljalo­ do­ novih­ pogledov,­ ki­ so­ terjali­
spremembe­ prepričanj­ in­ predstav­ o­ sebi­ in­ svetu­ ter­ vodili­ v­
osebnostne­ spremembe.­ Z­ vstopom­ v­ supervizijsko­ skupino­ in­
učenjem­ v­ njej­ pride­ do­ krize­ identitete­ in­ mislim,­ da­ je­ tako­
prav,­ saj­ strah­ dela­ človeka­ neumnega,­ z­ vsemi­ nerazrešenimi­ in­
neobdelanimi­konflikti­deluje­zaviralno­(Brocher,­1972),­v­soočenju­
s­samim­s­seboj­pa­vidim­možno­pot­k­spremembi.­
Veliko­ preprosteje,­ kot­ se­ ukvarjati­ s­ sabo­ s­ svojimi­ čustvi,­
mislimi­in­vedenji,­je­zatekanje­k­dogmam,­vsaka­dogmatičnost­pa­
pomeni­ konec­ izobraževanja.­ Izobraževanje­ odraslih­ bi­ se­moralo­
pripraviti­na­življenje­v­negotovosti­(prav­tam).
Ravno­tako­kot­soočenje­s­sabo­je­pomembno­soočenje­z­drugimi.­
V­supervizijski­skupini­se­lahko­nudi­model,­kako­to­početi.­»Naše­
življenje­ in­ njegova­ produktivnost­ je­ obremenjena­ s­ težnjo,­ da­ bi­
se­ izognili­ konfrontaciji­ mnenj.­ Kljub­ temu­ ali­ pa­ prav­ zaradi­
tega­prizadetost­ in­užaljenost­motita­medčloveške­odnose.­Naloga­
vsakega­ čustvovanja­ je­ v­ tem,­ da­ postane­ razumljivo­ stališče,­ ki­
omogoča­ kanalizirati­ samoljubje,­ da­ bi­ tako­ vsako­ sožitje­ postalo­
manj­naporno.«­(prav­tam,­str.­34)
Najprej podpremo, šele nato konfrontiramo
Dokler­ posameznik­ ne­ doživi­ zaupanja­ v­ proces,­ se­ ne­ bo­
pripravljen­soočiti­z­dogajanji­znotraj­samega­sebe­in­ne­bo­pripravljen­
za­ konfrontacijo.­ Brez­ ustvarjalnega,­ globljega­ in­ intimnejšega­
odnosa­ med­ supervizorjem­ in­ supervizantom­ lahko­ supervizant­
konfrontacijo­doživi­kot­napad­na­svojo­osebno­integriteto.
Supervizorjeva­ komunikacija­ in­ empatija­ odpravljata­ obrambe­
in­olajšujeta­oblikovanje­medsebojnega­odnosa.­Dober­medsebojni­
odnos­ omogoča­ potrebno­ zaupanje,­ zmanjšuje­ strah,­ povečuje­
samoeksploracijo­in­konstruktivne­spremembe.­
Prvi­ pogoj­ za­ učinkovito­ konfrontacijo­ je­ prisotnost­ empatije,­
ki­ temelji­ na­ globokem­ razumevanju­ klientovih­ emocij,­ izkušenj­
in­vedenja­(Kristančič,­1995).­Svetovalčeva­odprtost­do­klientovih­
občutkov­nelagodja­pomaga­klientu,­da­se­sprosti­in­odpre.
»Kljub­dobrim­namenom­svetovalca­ lahko­klient­prezgodnjo­
konfrontacijo­razume­kot­kritiko,­osramotitev­ali­kot­svetovalčevo­
367Ajda­Eiselt:­Konfrontiranje­v­superviziji
zavračanje.«­(prav­tam,­str.­37.)­Z­empatijo­se­vpliva­na­potrebo­po­
konfrontaciji,­ker­se­supervizant­v­takem­odnosu­tudi­sam­začne­
usmerjati­ k­ samokonfrontaciji.­ Samokonfrontacija­ je­ potrebna­
pred­ supervizorjevo­konfrontacijo­zaradi­dveh­zelo­pomembnih­
razlogov:­manj­ je­ tvegana­ in­ klient­ je­ najpogosteje­ pripravljen­
integrirati­ vpogled,­ ki­ je­ potreben­ pri­ samokonfrontaciji.­ Sicer­
se­lahko­supervizor­sooči­z­nevarnostjo,­da­začne­s­konfrontacijo­
prej,­preden­je­klient­integriral­svoj­vpogled.
Čeprav­ je­ odnos­ vzpostavljen,­ lahko­ klient­ konfrontacijo­
interpretira­kot­odsotnost­empatije­ali­pa­ga­konfrontacija­lahko­celo­
prizadene.­Ali­ sploh­ in­kakšno­konfrontacijo­uporabiti,­ je­v­veliki­
meri­odvisno­tudi­od­tega,­koga­se­supervizira­–­konfrontira­oz.­v­
kakšnem­stanju­je­ta­oseba­oz.­kaj­v­tistem­trenutku­potrebuje.
Ovire pri konfrontaciji
Potreben­ je­ torej­ določen­ čas,­ da­ se­ konfrontacija­ sploh­ lahko­
uporabi,­ saj­ je­ treba­ ustvariti­ potrebno­ zaupanje­ in­ oblikovati­
ustrezen­odnos­med­supervizorjem­in­supervizanti.­
Dodatne­ovire,­da­konfrontacija­steče,­pa­so­še­v­človekovi­naravi,­
in­te­so­na­obeh­straneh­–­na­supervizantovi­in­supervizorjevi.­
Namen­supervizije­na­en­strani­je,­da­podpre­človeka­v­dejanjih,­
ki­so­'ustrezna',­na­drugi­strani­pa,­da­pomaga­ozaveščati­ter­motivira­
k­ spremembam­ in­ napredku.­ Vendar­ pa­ je­ verjetno­ ravno­ zaradi­
strahov­drugo­težje.
Supervizorja­ od­ uporabe­ konfrontativnih­ intervencij­ odvrača­
strah,­da­bi­bil­napačno­ razumljen.­Temu­se­do­neke­mere­ izogne­
tako,­da­uporabi­več­intervencij­preverjanja­točnosti­svojih­percepcij­
in­ supervizantovega­ razumevanja­ supervizorjevih­ povratnih­
informacij.
Supervizantovi­oviri­za­napredek­sta­(Kristančič,­1995):
–­obrambe­in­prilagoditveni­mehanizmi,
–­naravna­nagnjenost­človeka,­da­ohrani­»status­quo«.
Za­ ustrezno­ ravnanje­ supervizorja­ pri­ konfrontiranju­ je­
pomembno­razumevanje­in­poznavanje­dinamike­zgoraj­omenjenih­
sil,­ki­zavirajo­spreminjanje.­
368 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 6 3 ­ - ­ 3 7 6­
Obrambni­ mehanizmi­ se­ začenjajo­ razvijati­ v­ zgodnjem­
obdobju­ življenja­ in­ so­ življenjskega­ pomena,­ ker­ posamezniku­
pomagajo,­ da­ obvlada­ različne­ stresne­ razmere.­ Na­ eni­ strani­ so­
obrambni­mehanizmi­ tisti,­ ki­ ščitijo­ pred­ pretirano­ anksioznostjo,­
ki­je­povezana­z­bolečimi­spomini,­nesprejemljivo­impulzivnostjo,­
občutki­ krivde­ in­ z­ drugimi­ neprijetnimi­ čustvi.­ Vendar­ pa­ so­
mehanizmi,­ ki­ imajo­ življenjsko­ pomembno­ obrambno­ funkcijo­
v­ otroštvu,­ lahko­ v­ poznejših­ življenjskih­ obdobjih­ neučinkoviti.­
Lahko­ zavračajo,­ zadržujejo­ čustva­ in­ zavedanje­ ter­ s­ tem­
onemogočajo­rešitev­problema.­
Mehanizme­projekcije­in­racionalizacije­uporabljamo,­kadar­želimo­
eksternalizirati­odgovornost­za­nastali­problem,­čustva­ali­motive,­vse­
to­ pa­ povzroča,­ da­ uporabljamo­ neustrezne­ reakcije.­ Izolacija­ pred­
afekti­in­vzporedno­obsesivno-kompulzivno­vedenje­povzročata­togost­
v­vedenju,­siromašita­emocije­in­inhibirata­spontanost,­kar­vse­zavira­
čustveni­razvoj­posameznika­(prav­tam).­Zgoraj­navedeni­mehanizmi­
in­drugi­podobni­načini­vedenja­človeka­odvračajo­od­neposrednega­
soočenja­s­problemi,­kar­podaljšuje­težave.­
Mnogo­čustvenih­in­kognitivnih­reakcij­je­globoko­ukoreninjenih­
in­nasprotujejo­spremembam.­Prav­zato­človekove­spremembe­v­teh­
naučenih­reakcijah­terjajo­precej­truda.­Mnogo­jih­vztraja­v­odporu­
tudi­takrat,­ko­se­konfrontirajo­z­nujnostjo­spreminjanja.­
Ena­ od­ ovir­ na­ poti­ k­ spremembam­ je­ težnja,­ da­ bi­ postali­
intimno­povezani­s­svojimi­težavami­ne­glede­na­njihovo­intenziteto­
ali­neustreznost.­
Nekateri­ premagajo­ ovire­ k­ spremembam­ in­ razvijejo­
samozaupanje,­ pogum­ ter­ samozavest­ v­ procesu.­ »Spoštovanje,­
zaupanje­in­avtentičnost­spodbujata­klienta,­da­prevzame­tveganje,­
da­je­v­odnosu­odkrit­in­spontan.­Empatična­komunikacija­povečuje­
klientovo­ samozavest­ in­ zavest­ o­ emocionalnih­ izkušnjah­ in­
razmišljanju.­ Konfrontacija­ te­ sposobnosti­ ne­ more­ nadomestiti,­
lahko­pa­zavre­ali­korigira­'slepoto',­ki­se­pojavlja­v­samopercepciji­
nekaterih­klientov.«­(prav­tam,­str.­90)
Kristančičeva­(1995)­piše­o­tem,­da­klient­izraža­splošen­odpor­
do­ sprememb­ s­ tem,­ da­ intelektualizira­ problematiko­ oziroma­
dinamiko­ težav­ in­ prenosa­ vpogleda­ v­ svoje­ dejavnosti.­ Nekateri­
klienti­prevzamejo­vlogo­slabiča:­človeka,­ki­preverja­verodostojnost­
odločitev­in­dejavnosti;­racionalizira­nedejavnost­in­mnogo­drugih­
369Ajda­Eiselt:­Konfrontiranje­v­superviziji
oblik­vedenja,­ki­mu­služijo­za­obrambo­pred­spremembami.­
Konfrontacija­torej­terja­trdno­oblikovan­vzajemni­odnos.­Vsebuje­
emocije­in­je­zato­tvegana.­Nenehno­namreč­obstaja­nevarnost,­da­
bo­supervizant­napačno­razumel­supervizorjeve­motive­za­uporabo­
konfrontacije,­zato­mora­biti­uporabljena­tako,­da­v­največji­možni­
meri­ pri­ sogovorniku­ zmanjšamo­ napačno­ razumevanje­ našega­
namena.­O­tem­nekoliko­več­v­naslednjem­poglavju.­
Kako konfrontirati?
Kako ne konfrontirati
Da­bi­ dobili­ boljšo­ predstavo­ o­ tem,­ kako­ konfrontirati,­ in­ ker­
je­ konfrontacija­ precej­ občutljiva­ intervencija,­ je­ na­ tem­ mestu­
smiselno­ ugotavljati­ tudi,­ kako­ ne­ konfrontirati.­ Supervizija­
naj­ bi­ omogočala­ priti­ v­ stik­ s­ seboj­ in­ spodbujala­ spremembe.­
Konfrontacija­ je­ ena­ izmed­ oblik­ intervencij,­ da­ se­ to­ doseže.­
Spodaj­so­opisane­intervencije,­ki­sicer­soočajo­mnenja­(ali­jih­vsaj­
izražajo)­in­stremijo­k­spremembam,­vendar­so­zaradi­neupoštevanje­
emocionalne­ plati­ človeka­ neuspešne­ pri­ doseganju­ sprememb­ in­
bolj­kot­te­izzovejo­obrambne­mehanizme.
Supervizor­se­mora­zavedati,­da­mu­je­že­s­samo­vlogo­dodeljena­
avtoriteta,­ zato­ se­ mora­ še­ toliko­ bolj­ zavedati­ možnosti­ kazanja­
svoje­ superiornosti,­ moči,­ kontrole­ oz.­ se­ mora­ še­ toliko­ bolj­
potruditi,­da­tega­ne­bi­izkazoval.
Moraliziranje
Vsaka­ komunikacija,­ ki­ vsebuje­moraliziranje­ (»To­ pa­ ni­ lepo­
od­vas­…«),­poučevanje­ (»Saj­vam­ je­menda­ jasno,­da­bi­ tega­ne­
smeli­ storiti!«),­ ali­ opominjanje,­ je­ v­ bistvu­ obsojanje­ vedenja­
(Kristančič,­1995).­Tak­način­ali­tip­komuniciranja­povzroči­odpor,­
odtujenost,­posledica­ je­uporaba­mehanizmov­obrambe,­v­procesu­
se­supervizant­ne­bo­odpiral­in­ne­bo­odkrival­svojih­čustev,­posebej­
če­ni­pripravljen­sprejemati­kritike­ali­presojanja­in­obsojanja.
Intelektualizacija
Pridobivanje­ vpogleda­ v­ izkušnje­ in­ doseganje­ sprememb­ je­
mnogo­ bolj­ pomembno­ kot­ intelektualna­ razprava­ o­ preteklih­
370 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 6 3 ­ - ­ 3 7 6­
čustvih,­ ki­ so­ povzročale­ sedanje­ stanje­ in­ težave.­ Vsaka­
intelektualizacija­ komunikacije­ zmanjšuje­ učinkovitost­ procesa.­
Vprašanja,­ kot­ so:­ »Zakaj­ menite,­ da­ morate­ zadovoljiti­ druge?«­
ali­ »Kakšna­ je­ vaša­ teoretična­ razlaga­ strahu,­ ki­ ga­ čutite?«,­ so­
sterilna,­hladna­ raziskovanja,­ki­vodijo­v­ intelektualne­špekulacije­
(Kristančič,­1995).
Argumentiranje
Uporaba­ argumentiranja­ ni­ konfrontacija.­ Z­ argumentacijo­
se­ komunikacija­ razkraja­ in­ celo­ uničuje­ (Kristančič,­ 1995).­ Z­
uporabo­argumentacije­se­v­bistvu­ignorira­supervizantova­stališča­
in­ emocije.­ Zato­ lahko­ argumentiranje­ dojame­ kot­ komunikacijo,­
med­ katero­ se­ pri­ njem­ poraja­ občutek­ izgubljenosti.­ Ob­ tem­ ko­
doživlja­supervizorja­kot­eksperta,­ki­zna­argumentirati,­supervizant­
lahko­kaže­pasiven­odpor,­alienacijo­ in­celo­sovraštvo­(prav­ tam).­
Neusklajenost­supervizorja­s­supervizantom­ne­bi­smela­biti­opazna­
v­ njegovi­ kompetentni­ interakciji­ tako­ dolgo,­ dokler­ supervizant­
sam­ ne­ bi­ začutil,­ da­ je­ treba­ sprejeti­ njegovo­ stališče,­ in­ dokler­
se­ sam­ne­prepriča,­ da­ je­ pravilno­ in­ da­ prispeva­k­ učinkovitemu­
reševanju­njegovih­problemov.­
Dogmatske­interpretacije
Svojo­dogmatsko­interpretacijo­supervizor­kaže­že,­ko­uporablja­
prehitro­ konfrontacijo.­ Interpretacija­ psihodinamike­ klientovega­
doživljanja,­vedenja,­čustvovanja­je­lahko­koristna,­vendar­ne­sme­
biti­ toga­ in­ avtoritarna­ (Kristančič,­ 1995).­ S­ svojo­ avtoritarnostjo­
strokovnjak­ zadovoljuje­ bolj­ svoje­ potrebe­ kot­ pa­ potrebe­
supervizanta.­Tako­sicer­ lahko­naredi­vtis­na­ supervizanta,­vendar­
ga­ ta­ ne­ bo­ sprejel,­ ampak­ ga­ bo­ prej­ doživel­ kot­ arogantnega­
strokovnjaka.
Supervizor­ naj­ ne­ bi­ bil­ nasilen­ do­ supervizantove­ avtonomije­
in­ ne­ sme­ uporabljati­ konfrontacije­ kot­ sredstvo­ nadvlade­ ali­
izkazovanja­ premoči­ nad­ supervizantom.­ Supervizant­ potrebuje­
supervizorja,­ ki­ je­ pristen­ do­ njegovih­ percepcij­ ter­ spoštuje­ in­
sprejema­pravico­do­izbire­lastne­usmeritve.­Metode­konfrontacije­
ne­uporabljamo­v­hladni,­brezosebni­situaciji,­ker­bo­konfrontacijo­
razumel­ kot­ napad.­ V­ tem­ primeru­ bo­ supervizorja­ sprejel­ kot­
destruktivno­ osebo,­ ki­ kaznuje­ ali­ pritiska­ nanj­ in­ v­ njem­ poraja­
občutek­krivde.­Konfrontacija­ je­olajšana,­če­se­strokovnjak­nauči­
371Ajda­Eiselt:­Konfrontiranje­v­superviziji
konfrontirati­ brez­ nasprotovanja.­ Vsaka­ nestrpnost­ in­ pritisk,­ ki­
odsevata­ supervizorjevo­ 'magično'­ mišljenje­ in­ njegovo­ potrebo,­
da­ bi­ doživel­ glorifikacijo­ v­ neposrednem­ odnosu,­ je­ podobna­
nerealnim­pričakovanjem­supervizantov.
Posredna in neposredna konfrontacija
Način­ konfrontacije­ je­ na­ kontinuumu­ posredna­ –­ neposredna­
konfrontacija.­
Posredna­konfrontacija­spodbuja­supervizanta,­da­sam­raziskuje,­
in­mu­omogoča­samokonfrontacijo.­Namen­posredne­konfrontacije­
v­ svetovalni­ komunikaciji­ je­ v­ povabilu­ sogovorca,­ da­ razširi,­
razmisli,­raziskuje­druga­možna­izhodišča,­vidike­itd.,­zato­bi­morali­
namesto­konfrontiranja­pravzaprav­uporabljati­pozivanje,­izzivanje­
(angl­challenging)­(Nelson­Jones,­1996­v­Vec,­2002).­
Neposredna­ konfrontacija­ pa­ je­ tista,­ pri­ kateri­ supervizor­
supervizantu­pove,­kar­misli­ali­čuti­o­tistem,­kar­je­pravkar­slišal.­
Supervizor­naj­ne­bi­bil­nasilen­do­supervizantove­avtonomije,­saj­
naj­bi­bil­pristen­do­njegovih­percepcij­ter­naj­bi­spoštoval­in­sprejel­
pravico­ do­ izbire­ lastne­ usmeritve.­ Supervizor­ lahko­ neposredno­
konfrontacijo­ uporabi,­ ko­ je­ odnos­ tako­ zrel­ in­ trden,­ da­ prenese,­
da­ supervizor­ odkrito­ pove,­ supervizant­ pa­ sam­ izbere,­ kako­ bo­
povedano­razumel.
Samokonfrontacija­ ima­ prednost­ pred­ supervizorjevo­
konfrontacijo,­ ker­ supervizant­ gotovo­ integrira­ vpogled.­ Pred­
vsako­neposredno­konfrontacijo­bi­bilo­dobro­poskusiti­napeljati­na­
samokonfrontacijo.
Kristančičeva­ (1995)­navaja­naslednja­vprašanja,­ki­ spodbujajo­
samokonfrontacijo­v­procesu­svetovanja:­Kaj­ste­pravkar­storili?­ali­
Zakaj­se­prav­zdaj­umikate?­ali­Ali­v­tem­vidite­kakšna­nasprotja?­
ali­ Kaj­menite,­ ali­ bi­ lahko­ to­ situacijo­ sprejeli­ tudi­ na­ drugačen­
način?­ali­Ali­je­vaše­vedenje­v­skladu­z­vašimi­cilji?.
Metoda,­ ki­ olajšuje­ samokonfrontacijo,­ je­ tudi­ ponavljanje.­ V­
Kristančičevi­(prav­tam)­je­naveden­primer:­Povej­to­še­enkrat!.­Ta­
tehnika­ je­ uporabna,­ ko­ supervizant­ preskoči­ pomembne­ besede,­
fraze,­ stavke­ ali­ pa­ je­ nekongruenten­ v­ svojih­ izjavah.­ V­ teh­
primerih­ lahko­supervizor­ reče:­»Ali­ lahko­prosim­ to­ponoviš!«­S­
tem­ spodbuja,­ da­ supervizant­ v­ svoje­ vsebine­ vnese­ tudi­ čustva.­
V­ primeru­ supervizantove­ nekongruentnosti­ lahko­ tudi­ supervizor­
372 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 6 3 ­ - ­ 3 7 6­
poudari­svoja­občutja­(npr.­»Opazil­sem,­da­si­...,­potem­pa­si­nekaj­
drugega«­ ali­ ».Malo­ sem­ se­ zmedel­ ob­ tem,­ kaj­ torej­ bolj­ velja­
zate?«)­(Vec,­2002,­str.­423)
Z­dobro­oblikovanimi­sporočili­lahko­zmanjšamo­možnost,­da­nas­
supervizant­doživi,­kot­da­ga­želimo­utišati­ali­ga­'loviti'­na­besedah.­
»Uporabljali­naj­bi­minimalno­količino­'mišic'.­Poziv­naj­bo­močan­le­
toliko,­kot­je­potrebno,­da­dosežemo­cilj.­Ostri­pozivi­lahko­vzbujajo­
odpor.­Čeprav­so­včasih­potrebni,­naj­bi­se­jim­v­splošnem­izogibali.«­
(Vec,­2002,­str.­422,423)­Sporočilo­ne­sme­biti­skrajšano­tako,­da­je­
lahko­napačno­dekodirano,­npr.­ sporočilo­»Po­eni­ strani­praviš,­da­
...,­po­drugi­strani­pa­...«­skrajšamo­v­»Praviš,­da­...,­ampak­...«­To­
sporočilo­se­lahko­dekodira­v­»Ujel­sem­te,­da­si­najprej­govoril,­počel­
nekaj,­sedaj­pa­nekaj­drugega.«­(Vec,­2002,­str.­­422)­Izogibamo­se­
TI-sporočilom.­Soočanje­bo­ sprožilo­pri­ supervizantu­manj­odpora,­
če­bomo­v­sporočilu­poudarili­lastne­pomisleke­(npr.:­»Ne­bi­želel,­da­
to­razumeš,­kot­da­te­želim­loviti­na­besedah,­samo­odkrito­ti­hočem­
povedati,­ da­ si­ rekel­ ...,­ potem­ pa­ si­ rekel­ ...«).­ Manj­ ogrožajoče­
deluje­ soočanje­ tudi,­ kadar­ spregovorimo­ o­ svojem­ namenu­ (npr.­
Supervizor:­ »Moj­ namen­ ni­ v­ tem,­ da­ te­ kritiziram,­ ampak­ le­ da­
razmisliš,­da­te­drugi­vidijo­drugače,­kot­vidiš­samega­sebe«).­
Na­ eni­ strani­ je­ pomembna­ vsebina,­ ki­ jo­ posredujemo­ v­
konfrontaciji,­na­drugi­strani­način,­kako­sporočilo­zveni­(prav­tam),­
in­neverbalno­vedenje­ob­tem.­
Poleg­ kvalitete­ konfrontativne­ intervencije­ je­ pomembna­ tudi­
kvantiteta,­»saj­nihče­ne­mara,­da­je­kar­naprej­soočan­s­pozivi,­še­
posebej,­če­so­le-ti­nevešči«­(Vec,­2002).
Glede­ na­ namen­ konfrontacije­ je­ pomembno,­ da­ se­ supervizor­
odloči,­kdaj­jo­bo­uporabil­in­kako,­hkrati­pa­je­treba­konfrontacijo­
prilagoditi­konfrontirani­osebi.
Kaj je predmet konfrontacije
V­ superviziji­ sta­ dve­ vrsti­ konfrontacije.­ Pri­ prvi­ gre­ za­
konfrontiranje­ dogajanja­ na­ superviziji.­ To­ je­ konfrontiranje­ z­
napetimi­situacijami­v­skupini­in­vedenjskimi­vzorci,­ki­so­izraženi­
med­ procesom.­ Druga­ vrsta­ pa­ je­ dogajanje­ v­ interakciji­ med­
supervizantom­in­klientom­(učencem,­sodelavcem).
Ko­ pride­ do­ napete­ situacije­ v­ skupini­ (npr.­ med­ dvema­
supervizantoma,­ ki­ sta­ tudi­ sicer­ sodelavca­ in­ kjer­ eden­ izraža­
373Ajda­Eiselt:­Konfrontiranje­v­superviziji
neodobravanje­ vedenja­ ter­ razmišljanja­ drugega),­ Blake­ in­
Mouton­(1964,­v­Johnson,­Johnson,­1997)­predlagata­dve­vaji­kot­
konfrontacijo.­Vaji­se­uporabljata­za­reševanje­vseh­vrst­konfliktov­
znotraj­skupine­in­ju­prilagajam­konkretnemu­premeru.­
Namen­ prve­ vaje­ je,­ da­ se­ spremeni­ orientiranost­ iz­ zmaga­ –­
poraz­v­reševanje­problema.­
1.­ Najprej­ supervizor­ poudari,­ da­ prek­ te­ vaje­ udeleženca­ lahko­
dobita­izkušnjo,­kako­reševati­konflikte.
2.­ Oba­napišeta,­kako­vidita­ sebe­ in­kako­drugega­ (kako­ rešujeta­
probleme).
3.­ Sledi­ soočenje.­ Treba­ je­ torej­ najti­ razlike­ v­ percepciji­ sebe­ in­
drugega­o­njem­ter­obratno­(kako­on­vidi­njega­in­on­sebe).­Avtorja­
omenjata,­da­so­ti­opisi­pogosto­taki,­da­drugega­vidijo­kot­tistega,­
ki­je­nerazumen,­neetičen­in­ni­pripravljen­reševati­problema,­sebe­
pa­kot­razumnega,­etičnega­in­željnega­skupaj­reševati­problem.­
4.­ Nato­ vsak­ zase­ najprej­ oceni­ –­ diagnosticira­ trenutni­ odnos.­
Sprašujeta­ naj­ se:­ Kaj­ je­ problem?­ Zakaj­ se­ ni­ konstruktivno­
rešil?­ Kako­ sem­ sam­ prispeval­ k­ nastanku­ problema,­ kako­ je­
drugi­prispeval­k­nastanku­problema­ ter­kako­ sem­prispeval­k­
rešitvi­problema­in­kako­je­drugi­prispeval­k­rešitvi­problema?
5.­ Sledi­ srečanje­ obeh,­ kjer­ si­ podata­ diagnozi,­ ki­ sta­ nastali­ na­
podlagi­ vprašanj.­ Skupina­ in­ supervizor­ pomagata­ izluščiti­
ključne­ probleme,­ ki­ povzročajo­ konflikt­ in­ glavne­ razloge­
za­ trenja.­ Nato­ poskušata­ oba­ načrtovati­ nadaljnje­ korake­ pri­
reševanju­ konflikta,­ kjer­ ju­ skupina­ spodbuja,­ da­ je­ njuno­
razmišljanje­usmerjeno­v­skupno­reševanje­problema.
6.­ Oba­udeleženca­ocenita­vajo­in­povesta,­kaj­sta­se­naučila­iz­nje.
V­ drugem­ primeru­ gre­ za­ vajo,­ ki­ uči­ procesa­ sodelovalnega­
dela,­kjer­se­najprej­postavijo­cilji­nekega­problema.­Gre­za­to,­da­se­
rešuje­konflikt­skozi­osvetljevanje­skupnih­ciljev.
1.­ Treba­ je­ poudariti,­ da­ prek­ te­ vaje­ udeleženca­ lahko­ dobita­
izkušnjo,­ kako­ reševati­ konflikte.­ Pomembno­ je,­ da­ oba­
udeleženca­iščeta­skupni­imenovalec­rešitve­–­najprej­se­postavi­
cilj­ in­ nato­ se­ išče­ rešitve.­ Treba­ je­ biti­ iskren­ in­ odprt­ pri­
izražanju­svojih­občutkov­in­idej.
2.­ Nato­ vsak­ zase­ razmišljata,­ kako­ bi­ lahko­ bolje­ shajala.­Vsak­
razmisli­in­napiše­seznam­idej.
374 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 6 3 ­ - ­ 3 7 6­
3.­ Oba­naredita­kategorije­podanih­idej.
4.­ a.­Vsak­gre­skozi­seznam­in­izbere­3­ali­4­najpomembnejše­
ideje­ter­jih­oblikuje­v­konkretne­cilje­in­razmišlja,­s­kakšno­
akcijo­bi­jih­dosegel.­Naredi­si­tudi­terminski­plan­teh­akcij.­­
b.­Vsak­gre­skozi­seznam­in­ugotavlja,­katere­cilje­bi­oba­
morala­postaviti­kot­prioriteto.­To­naj­bodo­cilji,­ki­jih­en­sam­
ne­more­doseči.
5.­ Združita­seznama­in­delata­akcijski­načrt.­
6.­ Ocenita­vajo­in­kaj­sta­se­iz­nje­naučila­o­reševanju­konflikta.
Področja,­na­katerih­lahko­pride­do­konfrontacije:
Konfrontiranje­nekongruentnosti­
S­ to­ tehniko­ soočamo­ sogovornika­ z­ različnimi­ protislovji­
(Nelson­Jones,­1996­v­Vec,­2002):
•­ protislovnost­med­besednimi,­glasovnimi­in­ telesnimi­sporočili­
(»Praviš,­ da­ boš­ naredila­ ta­ korak,­ vendar­ si­ pri­ tej­ odločitvi­
delovala­neprepričano.«)­
•­ protislovnost­med­ besedami­ in­ akcijami­ (»Praviš,­ da­ si­ dobra­
poslušalka,­opazila­pa­sem,­da­si­že­nekajkrat­skočila­v­besedo.«)
•­ neusklajenost­ med­ preteklimi­ in­ sedanjimi­ izjavami­ (»Zdaj­
govoriš,­kako­ne­znaš­reči­NE,­prej­pa­si­pravila,­kako­si­očetu­te­
deklice­rekla,­da­se­NE­boš­pogovarjala­z­njim.«)
•­ protislovnost­med­klientovim­videnjem­sebe­in­našim­videnjem­
njega­ (»Rekla­ si,­ da­ ne­ znaš­ jasno­ sporočati­misli,­ tukaj­ v­ tej­
skupini­pa­si­zelo­jasna­v­izražanju­misli.«)
•­ protislovnost­med­klientovim­videnjem­sebe­in­kako­drugi­vidijo­
klienta­ (»Rekla­ si­ mi,­ da­ nisi­ priljubljena­ med­ sodelavci,­ po­
drugi­strani­pa­so­tvoje­kolegice­supervizantke­rekle,­da­si­ena­
bolj­priljubljenih­kolegic.«)
Dodajam­ še­ potencialna­ področja,­ na­ katerih­ bi­ lahko­ prišlo­ do­
konfrontacije:
Konfrontacija­med­idealiziranim­in­realnim­
Tukaj­ gre­ predvsem­ za­ pričakovanja­ do­ drugih­ (»Če­ te­ prav­
razumem,­ti­od­nje­pričakuješ,­da­bo­ravnala­tako­kot­ti­v­tej­situaciji.«).
Konfrontacija­s­posledicami­odločitev
Gre­ za­ konfrontacijo­ v­ tisti­ fazi­ supervizijskega­ srečanja,­
375Ajda­Eiselt:­Konfrontiranje­v­superviziji
ko­ supervizant­ dela­ npr.­ akcijski­ načrt­ ter­ se­ še­ enkrat­ pretehta­
negativne­in­pozitivne­posledice­neke­izbire­(»Do­zdaj­smo­osvetlili­
nekatere­posledice­takega­ravnanja,­v­nadaljevanju­razmislimo­še­o­
drugih­možnih­izidih­takega­ravnanja.«)
Konfrontacija­z­vedenjskimi­vzorci
Gre­ za­ situacije,­ ko­ postanejo­ nekateri­ vzorci­ obnašanja­ v­
supervizijskem­procesu­prepoznavni.­Supervizant­ se­na­supervizorja­
odziva­s­kompetitivno­bojevitostjo,­pasivnim­odporom,­podrejenostjo­
ali­odvisnostjo­in­lahko,­da­je­to­tudi­njegov­slog­odzivanja­v­njegovem­
privatnem­ ter­ profesionalnem­ življenju.­ (Kristančič,­ 1995).­ Npr.­ če­
supervizant­reagira­na­supervizorja­»kot­na­kompetentnega­tekmeca,­
'diktatorja',­ 'superiorno­mamo',­ 'šefa',­ 'mučitelja'­ ali­ 'prevaranta',­ ima­
morda­fiksno­idejo,­da­bo­svoje­impulze­in­svojo­usodo­mnogo­bolje­
obvladoval­in­nadziral,­če­bo­obvladoval­in­nadziral­druge«­(Kristančič,­
1995,­str.­86).­Te­svoje­fikcije­lahko­vnaša­tudi­v­supervizijski­odnos.­
Lahko­pa­supervizant­včasih­vnaša­v­odnos­potrebo,­da­bi­bil­voden,­
da­bi­drugi­skrbeli­zanj,­in­tako­postavlja­supervizorja­v­vlogo­starša­
–­ v­ smislu­ ego­ stanja­ iz­ transakcijske­ analize­ (»Sama­prepoznavam­
neko­podobnost­med­odnosi,­o­katerih­govoriš­–­enega­si­predstavila­
že­nekaj­srečanj­nazaj,­ko­si­govorila­o­odnosu­z­ravnateljico,­nato­si­
na­drugem­srečanju­govorila­o­situaciji­s­tistim­očetom­ter­še­danes,­
ko­si­zaigrala­ta­dialog,­ki­si­ga­imela­s­sodelavko.­Meniš,­da­se­zelo­
motim,­če­rečem,­da­si­v­vseh­teh­odnosih­v­ego­stanju­otroka?«).
Naštete­konfrontacije­pomagajo­ozavestiti­koncepte,­skozi­katere­
gleda­supervizant­na­svet­in­na­ljudi,­s­katerimi­dela,­ter­osvetljujejo­
supervizantove­ vzorce­ obnašanja.­ To­ skuša­ supervizor­ doseči­ s­
tem,­da­supervizanta­usmerja­na­njegove­notranje­procese.­Gre­za­
nezavedno­vsebino,­ki­se­pojavlja­v­interakciji­s­klientom,­drugim­
supervizantom­ali­supervizorjem.­Tako­se­lahko­pride­do­spoznanja,­
kako­supervizant­vidi­klienta­skozi­prizmo­lastnih­vrednot,­stališč,­
predsodkov­in­v­kakšne­odnose­ima­težnjo­vstopati.
Sklep
Treba­se­je­zavedati,­da­je­konfrontacija­po­eni­strani­zelo­tvegana­
(če­ je­uporabljena­prezgodaj­ ali­neustrezno),­po­drugi­ strani­pa­ je­
lahko­zelo­učinkovita­metoda.­Menim,­da­je­prav,­da­je­konfrontacija­
376 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 6 3 ­ - ­ 3 7 6­
samo­ena­od­možnih­intervencij,­in­ne­prevladujoči­stil­supervizorja.
Supervizor­ mora­ doseči­ določeno­ stopnjo­ osebnostne­ zrelosti­
in­znanja­ supervizije,­da­ se­zna­ izogniti­ številnim­pastem,­ki­nanj­
prežijo­v­procesu­soočanja.­Morebitne­napake­supervizorja,­nastale­
zaradi­ prevelikega­ čustvenega­ vložka,­ lahko­ proces­ v­ precejšnji­
meri­ zavrejo,­ med­ samim­ postopkom­ pa­ je­ potrebno­ veliko­ več­
improvizacije­ ter­ intuicije­ kakor­ pri­ preostalih­ metodah,­ kar­ od­
supervizorja­ zahteva­ določeno­ mero­ izkušenosti.­ Hkrati­ pa­ je­ z­
dobro­ opravljeno­ konfrontacijo­ dobitek­ tako­ velik,­ da­ se­ noben­
supervizor­ne­bi­smel­izogniti­temu­področju.
Predvsem­ se­ ne­ sme­ zanemariti­ dejstva,­ da­ je,­ ko­ supervizanta­
konfrontiramo,­ za­ spremembe­ potreben­ čas,­ da­ bi­ lahko­ dosegli­
evalvacijo­ in­ integracijo­ ustreznega­ vedenja.­ Ta­ proces­ povzroča­
različne­ konflikte­ in­ različna­ supervizantova­ odzivanja­ nanje,­
vendar­vedno­pokaže­boljše­možnosti,­ saj­ »se­vsako­ razumevanje­
novih­ delov­ zavedanja,­ ki­ je­ jasno­ interpretirano,­ po­ določenem­
času­ preverja­ v­ drugih­ izkušnjah,­ vse­ to­ pa­ so­ postopni­ procesi«­
(Kristančič,­1995,­str.­86).
Literatura
Albahari,­D.­(2008).­Vaba.­Ljubljana:­Cankarjeva­založba.
Bras,­S.­(1977).­Izbrana­poglavja­iz­psihoterapije.­Ljubljana:­
Mladinska­knjiga.
Brocher,­T.­(1972).­Skupinska­dinamika­in­izobraževanje­
odraslih.­Ljubljana:­Državna­založba­Slovenije.
Johnson,­D.,­W.,­Johnson,­F.­P.­(1997).­Joining­Together:­Group­
theory­and­Group­Skills.­Boston:­Allyn&Bacon.
Kristančič,­A.­(1995).­Svetovanje­in­komunikacija.­Ljubljana:­
Združenje­svetovalnih­delavcev­Slovenije.
Vec,­T.­(2002).­Specifične­komunikacijske­tehnike­v­svetovalno­
–­terapevtski­praksi.­Socialna­pedagogika,­6(4),­405–430.
Strokovni­članek,­prejet­marca­2009.
377Navodila­sodelavkam­in­sodelavcem­revije­Socialna­pedagogika
Navodila­sodelavkam­in­
sodelavcem­revije­
Socialna­pedagogika
Revija­ Socialna­ pedagogika­ objavlja­ izvorne­ znanstvene­
(teoretsko-primerjalne­oz.­ raziskovalne­ in­empirične)­ in­ strokovne­
članke,­ prevode­ v­ tujih­ jezikih­ že­ objavljenih­ člankov,­ prikaze,­
poročila­ter­recenzije­s­področja­socialnopedagoškega­raziskovanja,­
razvoja­in­prakse.
Prosimo­ vas,­ da­ pri­ pripravi­ znanstvenih in strokovnih 
prispevkov za­revijo­upoštevate­naslednja­navodila:
Oblika prispevkov
1.­ Prva­ stran­ članka­ naj­ obsega:­ slovenski­ naslov­ dela,­ angleški­
naslov­dela,­ ime­ in­priimek­avtorja­ (ali­več­avtorjev),­natančen­
akademski­in­strokovni­naziv­avtorjev­in­popoln­naslov­ustanove,­
kjer­so­avtorji­zaposleni­(oziroma­kamor­jim­je­mogoče­pisati),­
ter­elektronski­naslov.
2.­ Naslov­naj­kratko­in­jedrnato­označi­bistvene­elemente­vsebine­
prispevka.­Vsebuje­naj­po­možnosti­največ­80­znakov.
3.­ Druga­ stran­ naj­ vsebuje­ jedrnat­ povzetek­ članka­ v­ slovenščini­
in­angleščini,­ki­naj­največ­v­150­besedah­vsebinsko­povzema,­
in­ne­le­našteva­bistvene­vsebine­dela.­Povzetek­raziskovalnega­
poročila­naj­povzema­namen­dela,­osnovne­značilnosti­raziskave,­
glavne­izsledke­in­pomembne­sklepe.
378 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 7 7 ­ - ­ 3 8 0
4.­ Izvlečkoma­ naj­ sledijo­ ključne­ besede­ (v­ slovenskem­ in­ tujem­
jeziku).
5.­ Od­ tretje­ strani­ dalje­ naj­ teče­ besedilo­ prispevka.­ Prispevki­
naj­ bodo­ dolgi­ največ­ 20­ strani­ (oz.­ največ­ 35.000­ znakov­ s­
presledki).­ Avtorji­ naj­ morebitne­ daljše­ prispevke­ pripravijo­
v­ dveh­ ali­ več­ nadaljevanjih­ oziroma­ se­ o­ dolžini­ prispevka­
posvetujejo­z­urednikom­revije.
6.­ Razdelitev­snovi­v­prispevku­naj­bo­logična­in­razvidna.­Naslovi­
in­podnaslovi­poglavij­naj­ne­bodo­oštevilčeni­(1.0,­1.1,­1.1.1).­
Razdeljeni­so­lahko­na­največ­dve­ravni­(naslov­in­podnaslov/-i).­
Priporočamo,­da­razmeroma­pogosto­uporabljate­mednaslove,­ki­
pa­naj­bodo­samo­na­eni­ ravni­ (posamezen­podnaslov­naj­ torej­
nima­še­nadaljnjih­podnaslovov).­Podnaslovi­naj­bodo­napisani­z­
malimi­črkami­(vendar­z­velikimi­začetnicami)­in­krepko­(bold).­
Raziskovalni­prispevki­naj­praviloma­obsegajo­poglavja:­Uvod,­
Namen­dela,­Metode,­Izsledki­in­Sklepi.
7.­ Tabele­naj­bodo­natisnjene­v­besedilu­na­mestih,­kamor­sodijo.­
Vsaka­tabela­naj­bo­razumljiva­in­pregledna,­ne­da­bi­jo­morali­
še­ dodatno­ pojasnjevati­ in­ opisovati.­ V­ naslovu­ tabele­ naj­ bo­
pojasnjeno,­ kaj­ prikazuje,­ lahko­ so­ tudi­ dodana­ pojasnila­ za­
razumevanje,­ tako­ da­ bo­ razumljena­ brez­ branja­ preostalega­
besedila.­V­legendi­je­treba­pojasniti,­od­kod­so­podatki­in­enote­
mer,­ ter­pojasniti­morebitne­okrajšave.­Vsa­polja­ tabele­morajo­
biti­ izpolnjena.­ Jasno­ je­ treba­označiti,­ če­ je­ podatek­ enak­nič,­
če­ je­ podatek­ zanemarljivo­majhen­ ali­ če­ ga­ ni.­Če­ so­ podatki­
v­odstotkih­(%),­mora­biti­jasno­naznačena­njihova­osnova­(kaj­
pomeni­100­%).
8.­ Narisane­ sheme,­ diagrami­ in­ fotografije­ naj­ bodo­ vsaka­ na­
samostojnem­ listu,­ ki­ so­na­hrbtni­ strani­ označeni­ z­ zaporedno­
številko,­kot­si­sledijo­v­besedilu.­V­besedilu­naj­mesto­označuje­
vodoravna­puščica­ob­levem­robu­z­zaporedno­številko­na­njej.­V­
dvomljivih­primerih­naj­bo­označeno,­kaj­je­spodaj­in­kaj­zgoraj,­
poleg­tega­pa­tudi­naslov­članka,­kamor­sodi.­Velikost­prikazov­
naj­bo­vsaj­tolikšna,­kot­bo­objavljena.­Risbe­naj­bodo­čim­bolj­
kontrastne.­ Grafikoni­ naj­ imajo­ absciso­ in­ ordinato,­ ob­ vrhu­
oznako,­kateri­podatek­je­prikazan,­in­v­oklepaju­enoto­mere.
9.­ Avtorjem­priporočamo,­da­posebno­označevanje­teksta­s­poševno­
(italic)­ ali­ krepko­ (bold)­ pisavo­ ter­ z­ VELIKIMI­ ČRKAMI­
379Navodila­sodelavkam­in­sodelavcem­revije­Socialna­pedagogika
uporabljajo­ čim­ redkeje­ ali­ pa­ sploh­ne.­Poševna­pisava­naj­ se­
uporablja­ npr.­ za­ označevanje­ dobesednih­ izjav­ raziskovanih­
oseb,­ za­ označevanje­ morebitnih­ slengovskih­ ali­ posebnih­
tehničnih­izrazov­itd.
Citiranje in reference
1.­ Od­leta­1999­dalje­v­reviji­Socialna­pedagogika­upoštevamo­pri­
citiranju,­ označevanju­ referenc­ in­ pripravi­ seznama­ literature­
stil­ APA­ (za­ podrobnosti­ glej­ čim­ poznejšo­ izdajo­ priročnika:­
Publication­manual­ of­ the­American­Psychological­Association.­
Washington,­ DC:­ American­ Psychological­ Association.).­
Literatura­ naj­ bo­ razvrščena­ po­ abecednem­ redu­ priimkov­
avtorjev­oziroma­urednikov­(oz.­naslovov­publikacij,­kjer­avtorji­
ali­uredniki­niso­navedeni).­Prosimo­vas,­da­citirate­iz­originalnih­
virov.­ Če­ ti­ niso­ dostopni,­ lahko­ izjemoma­ uporabite­ posredno­
citiranje.­Če­v­knjigi­Dekleve­iz­leta­2009­navajate­nekaj,­kar­je­
napisala­Razpotnikova­leta­2003,­storite­to­tako:­Razpotnik­(2003,­
v­Dekleva,­2009).­Upoštevajte­navodila­za­citiranje­po­standardu­
APA,­objavljena­na­straneh­www.revija.zzsp.org/apa.htm.­
2.­ Vključevanje­ reference­ v­ tekst­ naj­ bo­ označeno­ na­ enega­ od­
dveh­načinov.­Če­gre­za­dobesedno­navajanje­(citiranje),­naj­bo­
navedek­označen­z­narekovaji­(npr.­»To­je­dobesedni­navedek.«),­
v­oklepaju­pa­napisan­priimek­avtorja,­ letnica­ izdaje­citiranega­
dela­in­stran­citata,­npr.­(Miller,­1992.).­
3.­ Avtorjem­priporočamo,­da­ne­uporabljajo­opomb­pod­črto.
Oddajanje in objava prispevkov
1.­ Avtorji­ naj­ oddajo­ svoje­ prispevke­ v­ elektronski­ obliki­ (.doc)­
na­ elektronski­ naslov­ uredništva.­ Če­ članek­ vsebuje­ tudi­
računalniško­ obdelane­ slike,­ grafikone­ ali­ risbe,­ naj­ bodo­ te­ v­
posebnih­datotekah,­in­ne­vključene­v­datoteke­z­besedilom.
2.­ Avtorji­ s­ tem,­ ko­ oddajo­ prispevek­ uredništvu­ v­ objavo,­
zagotavljajo,­da­prispevek­še­ni­bil­objavljen­na­drugem­mestu­
in­izrazijo­svoje­strinjanje­s­tem,­da­se­njihov­prispevek­objavi­v­
reviji­Socialna­pedagogika.
3.­ Vse­ raziskovalne­ in­ teoretične­ članke­ dajemo­ v­ dve­ slepi­
(anonimni)­recenziji­domačim­ali­tujim­recenzentom.­Recenzente­
380 S o c i a l n a ­ p e d a g o g i k a , ­ 2 0 1 0 ­ v o l . 1 4 , ­ š t . ­ 3 , ­ s t r. ­ 3 7 7 ­ - ­ 3 8 0
neodvisno­ izbere­ uredniški­ odbor.­ O­ objavi­ prispevka­ odloča­
uredniški­odbor­revije­po­sprejetju­recenzij.­Prispevkov,­ki­imajo­
naravo­prikaza,­ocene­knjige­ali­poročila­s­kongresa,­ne­dajemo­v­
recenzije.
4.­ O­objavi­ali­neobjavi­prispevkov­bodo­avtorji­obveščeni.­Lahko­
se­zgodi,­da­bo­uredništvo­na­osnovi­mnenj­recenzentov­avtorjem­
predlagalo,­ da­ svoje­ prispevke­ pred­ objavo­ dodatno­ skrajšajo,­
spremenijo­ oz.­ dopolnijo.­ Uredništvo­ si­ pridržuje­ pravico­
spremeniti,­izpustiti­ali­dopolniti­manjše­dele­besedila,­da­postane­
tako­prispevek­bolj­razumljiv,­ne­da­bi­prej­obvestilo­avtorje.
5.­ Avtorske­pravice­za­prispevke,­ki­jih­avtorji­pošljejo­uredništvu­
in­se­objavijo­v­reviji,­pripadajo­reviji­Socialna­pedagogika,­razen­
če­ni­izrecno­dogovorjeno­drugače.
6.­ Vsakemu­ prvemu­ avtorju­ objavljenega­ prispevka­ pripada­
brezplačnih­pet­izvodov­revije.
Prispevke­pošljite­na­naslov:
Uredništvo­revije­Socialna­pedagogika
Združenje­za­socialno­pedagogiko
Kardeljeva­pl.­16
1000­Ljubljana
ali­na­e-pošto:­matej.sande@guest.arnes.si
Spletna­stran­revije:­www.revija.zzsp.org



ISSN 1408-2942
Kazalo/Contents
Articles
Maja­Zorman
Private­and­Public­Kindergartens:­
a­Comparison­of­Programs­in­
Terms­of­Financing­and­Quality
Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan
Independent­Living­Program­
–­from­the­Point­of­View­of­
Youngsters­and­their­Care­Workers
Simona­Prosen­in­­
Helena­Smrtnik­Vitulić
Characteristics­of­Students­of­
Primary-Level­Teaching­and­
Social­Pedagogy
Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele
Co-operation­and­Co-creation:­
Community­Project­in­the­Field­­
of­Prevention­within­the­­
School­Context
Ajda­Eiselt
Confrontation­in­Supervision
Instructions to authors
Članki
Maja­Zorman
Zasebni­in­javni­vrtci:­
primerjava­programov­z­vidika­
financiranja­in­kakovosti
Tina­Mržek­in­Mitja­Krajnčan
­Mladinska­stanovanja­
–­pogled­nanje­skozi­oči­
mladostnikov­in­vzgojiteljev
Simona­Prosen­in­
Helena­Smrtnik­Vitulić
Značilnosti­študentov­
razrednega­pouka­in­
socialne­pedagogike
Ines­Kvaternik­in­Tadeja­Kodele
Sodelovanje­in­soustvarjanje:­
Skupnostni­projekt­
na­področju­preventive­
v­šolskem­okolju
Ajda­Eiselt
Konfrontiranje­v­superviziji
Navodila avtorjem
303
277
327
347
363
377