Tedenske novice. Duhovniške vesti in sprememjbe. Prihodnjo nedeljo 8. uiarca bosta pri sv. Jožefu v Studcncih pri Mariboru premicirala dva mlada kapucinska palra Eduard Vogrin in Hugolin Prab. — Bivši provizor na Pernicah g. Martin Verzelak je nastopil bolezenski dopust in se je nastanil pri Sv. Janezu pri Marenbergu. Prestavljeni in nastavljeni so sledeči gg.: Karol Lampret pride za župnika na Pemice. Anton Ranlaša je naslavljen kot kaplan-ekspozit v Veliko Poljano (Prekmurje), Janez Greif je prestavljen iz Št. Ilja v Slov. gor. v Turnišče v Prekmurje. V Št. Ilj pridc Franc Babšek. Janez Ogulin jc prestavljen na Tinje na Poborju. ' Županom in krajevnim organizacijam SLSI Te dni itzdamo malo knjiižico: »Kako pravilno sestavljati in papravljati volilne imenike?« Knjiiica poljudno in priprosto razlaga zakon o volilnih imenikih; priloženi so tudi obrazci t& uradno popravo, reklamacije kd. Knjižica bo stala 2—3 dinarje. Naroča se pri: Tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Prepis stalnih volilnih iinenikov za skupščinske volitve. Ker so predsednrki volilnih komisij odnesli stalne imenike in se isti sedaj nahajajo y Beogradu, si oaorajo občin€ aemiKloma pri ofcrožni sodni,p aaroCitt uradni prepis. Za la prepis je treba plafcati odikodnino, ki pa ni vcl&a. župan, ki do 21. marca ne bo predloždl okrožni sodniji uradno popravo volilnih imenikov za skupščino, pride v n^ljub položaj, da bo kaznovan po določilib zakona o volilnth imenikih. ZaupnM. opozorite gg. župane na to okolnost. Izterj«vanje davkov. Pod sedanjo Pašič in Žerjavoto vlado se marsikaj godi, kai- ni prav. Dočlm Žerjavov poslancc Pivko po shodih govori, da bo znižal davke, pa dobivajo kmetje in obrtnilu položnke od dav6tiih uradov, na katerih so napisane ogromne srott Taki, ki so leta 1924 plačali vse davke, dobivajo terjatve za »zaostanke«. Govori sc, da je finančna oblast dobila nalog, da mora še za nazaj izterjevali darke; torej še za leto 1924. Strašno je to! Kam bomo prišlil Kmetje in obrtniki iščejo posojila za plačevanje darkov in pristojbin. Začenja se zopet doba sploSnega zadolževanja. Mi ostancmo trdno in zvesto na strani naših poslanccv; le vstrajajte! Tako se glasi sklep županor in zaupnikov iz okraja Maribor na zaupnem sestanku dnc 2. marca. Pod predsedstvom gospoda Florjančiča se je tega dne zbralo v jMariboru lepo število najboljših moi iz mariborskega okraja. Poslanec Žebot j€ paročal & položaju ter o pripravah za bodočnost. Zaprti poštni uradnik s« piše Vladknir Koser; KoserJ iz Sv. Lovrenca v Slov. gor. pa z njim niso niti v sorodu. Od Sv. Jurija ob Pesnici smo prejeli to-le: Zadnji do pis v Vašem lishi »Smola nadučitelja Robnika« temelji de^ loma gotovo na netc^oni poučenosti piscevi. (Kolikor aadeve nadučHdja Robnika, se nvu ne more dokazati, da se je dai plačevati od Siidmarke ali šulferajna; glede naše finančne straže pa se tukaj tudi nikjer ni govorilo o tem, da bi 6t bila udinjala Robnikovi politiki. Toliko resniei na Ijubo - F. S. ŽaJoslna novica od Sv. Jujrija v Slo\. gori Dne 23 svečana se je siurtno ponesrečila 20 letna Antonija Ornik, bčerka ugledne družine Franca Ornik v Srednjari Gasteraju. Pri kuhanju svinjske piče se ji je mela obleka, ker ni bilo hitre pomoči blizu, je ista na njej popolnoma zgorela ter se je tako opekla, da jc črez par wc v groznib mukab izdihnila svojo blago duJo. N. t m. p. Zgodnja kafea. Posestnik iz St. IIja v SIov. goricaji nam poroča, da je te dni naletel v svojem gozdu na dolgo belouško. Razno od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Volitve so zn našo župnijo izpadle častno, dasi so se razni Muršald Murki in drugi pehali za Pivka in Puclja. En del župIjanov je na volišču v šoli oddal ••voje glasove naši SjLS, Bišanci pa so šli v Gočovo ter tam skupno z Gočovci pokazali, da ne marajo ŽerjSvovih cekinov. Dr. Šalamonov shod pri Muršaku je donesel Pivku 16 krogljic; še bolj klaverno si je pa obnesel Gorišekov poskus, dn pridobi z imenovanjem Murka iz Biša in Krambergerja iz Gočove v krivično vzpostavljeni okrajni zastop St. Lenart volilce iz teh dveh občin za Žerjava; dva Mprkova glasa iz Biša in trije Krambergerjevi iz Gočove je bil celi profit; Bišanci in Gočovci teh dveh niti za župane ne marajo, pa misli Gorišek, da imata kak vpliv na občane! — Naj omeaim Se dopisimčeka v >Kmetijskem listu«. Bahato se je razkoračil v «imenu Tseh vseh samostojnih bižečJkih. in gočovskih kmetovc, prorokoval smrt in pogin vsem klerikalcem, zlasti pa obljubljal obračun našemu gospodu župniku! Pa 8. svečan je odnesel našemu gospodeku Dragotu vso zmago, ves obračun. Niti njegovi plakati na vaški lipi ga niso mogli izvleči iz blala! Da, da, vse je volilo te »farjec, kakor si se sam izrazil na dan volitev! Pomni: zvezda Murkovii je šla v zaton! — V teikočem tednu smo imeli t Bišti »potujoči kino«. Ko pa je odšel, se je posestnik izrazil, da v celi okolici ni našel tako ncolikanega oMinstva! Ni čuda, prvi večer je kriČal bišečki Murko ter oponašal ljudem siromašrvo, drugi večer so se pa fantje stepli kar z noži, da je trebalo opolnoči iskati zdravnika! 2alostno in grdo za vse! Minul je pust z raznimi sokol^iimi, orjunskimi m drugimi plesi, katere so tudi naša dekleta, prav pridno obiskovala. Se bodo spametovak kedaj?! Pri Sv. Trojici se vršijo prihodnje dni duhovn« vaje za fante. Mladeniči, katerim vam je mar dobro jiine in pošteno srce, obiščite njih! Kmetijskim strokovnjakom! V Sloveniji bo popolr niti že v kratkem 3 mesta kmetijskih strokovnjakov v javni službi. Gg. tovariši, ki bi se za namešdenje r dri službi zanimali, dobe natančneje ijiformacije potom društva. Društvo kmetijskih strokovnjakoT va Slovenijo, Maribor — vhiarska šola. Smrt našega pristaša v Središču. V petek, dne 27. februarja je jzdihnil svojo blago dušo posestnik Matijat Bedekovič. Bil je dober bojevnik v naših vrstab in dolgoletni naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Da pa je bil tudi splošno priljubljen, je pokazal veličasten pogreb, katerega se je udeležil srodiški Orol in -velika množica srediških faranov. N. v m. p. Novice od ŠL Jošla na Kozjaku. Letošnji prcdpust je bil zelo živaben. Razdeljeni na štiri volišča in kljub slabemu vremenu smo v enotni in mnogobrojni frontl volili našega dr. Korošca. Najbolje so odrezali Lipjani, se jim pač pozna, da »Slov. Gospodarja« berejo. Zato čast in bvala jim! Tudi Strmčani niso daleč za njimi ostali; od leta 1923 so celo močno napredovali. Samo Globočani so glede udeležbe nekaj nazadovali, par kme tov se jc dalo celo premoliti, da so vrgli kamen na svojo mater — Slovenijo. To pa vsled strastnc agjtacije nasprotnikov. Upajmo, da zmoto spoznajo in popravijo. Zmotiti se, je človeško, v zmoti ostati je ncspametno, pravi prcgovor. Naročimo si krščanski list »Slov. G»spodar^, ki nas bo v vsem dobrom poučil in utrdil. Zavedajmo se tudi gesla: Sloga jači, nesloga tlači. Da je bil naš Tolilni uspeh tako Toliik, se imamo zahvaliti gospo- du Kudru iz Griž in gospodu Turnšku iz Polzele, ki sta imela pri nas na SvečnJco krasen shod. Gospodoma prav lepa hvala za trud, »mi pa ostanemo, kakor smo bli, enega duba, ene krvi«! — Na pustno nedeljo se je pa razgibala naša mladina. Možje in fantje 4o uprizorili igro: »Kmet Herod«, dekleta pa: »Zakleta soba v gostilni pri zlati goski«. Fantje so svoje vloge izborno rešili. Gašpar in Matijče sta igrala lako izborno, da bolje ni mogoče. Smo se vsaj enkrat pošteno nasmejali. Tudi dekleta so svojo težko igro primeroma dobro pogodile, samo poznalo se je, da je bilo prtmalo vaj. Bila je častna tekma, a takrat so možje in fantje odnesli venec aanage. Ve dekleta se pa ne dajte ugnati na potu timske in srčne izobrazbe. Poslušalcev je bilo veliko in so bili zelo zadovoljni. — »Slov. Gospodarjev« prihaja k nam 22, »Domoljuba« 2, »Glasnikov« 33, »Bogoljubi« 3, misijonskih listov 11. V misijonsko družbo je vpisanih pol stotine, v svetem letu se pa hoče neltaj družin posvetiti presv. Srcu. — Če še omenim, da smo imeli v tako mali župniji in tako kratkem času kar 5 porok in 8 ikrstov, je več kot dokazano, da je bil letošnji predpust zelo živahen. Smo pač fantje od fare! Živijol 1 Požar pri Sv. Štefanu pri šmarju. Dne 16. februarja t. 1. je v Tajnkovi hiši, stoječi blizu podružnice Sv. Janeza Krstnika v tukajšnji župniji izbruhnil požar, M je razen te hiše upepelil ce!o cerkveno hišo; pri podružni cerkvi pa vso streho in dcloma notranjščino zvo aiika. Tudi blagodoneči zvon je bil pri tej priliki poškodovan. Žalosten prizor nudi sedaj prej tako ljubeznjiva cerkvica. Škoda je ogromna. Da se mora ta starodavna tpodružnica popraviti, Irkajo okoličani na mila srca, da jim pomagajo na ta ali drugi način. Milodare hvaležno sprejema župnijski urad Sv. Štefan (p. Šmarje pri Jelšah). Iz št jLenarta nad Laškem. Že dolgo se iz našega JŠL Lenarta ni oglasil noben dopisnik, tudi jaz bi se nc, a so me prisilil naši »vrli« slabostojneži. Torej, prosim nekoliko prostora v Vašem cenjenem listu: Volilna borfea je za nami. Kakor vedno, tako so tudi zdaj udrihali nasprotniki po nas, našem časopisju in po duhovnikih, fcar pa nam nič ni škodovalo, ampak še koristilo, ker marsikateri je še opravem času ovidel, da so temelji drugib strank narejeni iz lažnjivih obljub in hujskanja 'proti veri in duhovščini, ter je oddal krogljico v prvo iškrinjico. Ker so tako propadli ti samostojni, da so komaj svojcga generala Puclja še obdržali, zato se zdaj zaganjajo v nas in nas osehno napadajo s priimki, kaSkoršne zaslužijo sami. Pred volitvami je neki »Masle« trdii, da kateri je količkaj poskusil voj sreče! POROTNA ZASEDANJA. Porctno sodišče v MariboTu. Ubijalec. One 2. t. m. se je pričelo v Mariboru prvo letošnje porotno zasedanje. Prvi dan je pcrota obravnavala dva slučaja. Kot prvi se je zagovarjal 241etni delavec Jakob Bezjak iz Zabovcev radi uboja. Obtoinica mu očita, da je iz maščevanja ubil Franca Feguša, ker ga je ta karal v gostilni Franca Korosca radi prepirljivega obnašanja. JaL Bezjak je čakal na Feguša pred igostilno in ko je ta ob 4. uri stcpil na cesto, ga je udaril ubijalec z ročico po glavi, da mu je zdrabil lobajijo in je nesrečnež kmalu kdihnil. Ubijalec je pred poroto prknal svoje dejanje, izgovarjal se je pa s pijanostjo in razburjenjem. Obsojen je bil iva štiri leta težke ječe. Vloro. Radi vloma im tatvine sta so zagovarjala isiega dne Avgust Punčuh iz Pirane v Istri ln Jakob Fras iz Pobrežja pri Mariboru. Dne 14. decemlbra sta vlomila v JMariboru na Aleksandrovi cesti v trgovrno Marije Naveržnik. Odnesla sta večjo mn^žino najfinejših kož in gamaš. Orožniki in policija so tatove kmalu izsledili. Zagovarjala sta se taiko, da sta evračala krivdo drug na drugega. Ker sta bida že večkrat kaznovana, jima. je sodišče priscdilo po pet let težke ječe. Tatinski sestri. Drugi dan sta se zagovarjale pred poroto dve mladi itatici, Marija in Ana Kovač. Prva je stara 19, druga pa še ile 14 let. Služili sta s svojo materjo ,iri posestniku Antonu Kohlberger v Šobru v Prekmurju. Posestnik jima je popolnoma zaupal; mladi izprijenki sta pa njegovo zaupljivost izrabili ter ga okradli. Nekega dne je namreč Kohlberger opazil, da sta obe sestri izgirili, z njima '/red pa je zmanjkalo tudi 35.000 dinarjev. Podal se je sam na zasledovanje ter Ano našel v Novi vasi pri Mariboru, dočim so Marijo prijeli v Varaždinu. Obe sla z ukradenim denarj^m veselo živeli v družbi raznih n»o§kih. Porotniki so potrdili krivdo tatvine in Marrja je dobila 18 mescev iin Ana 6 tednov teike ječe. Celjska poibta. Istega dne, kot v Mariboru, se je pričelo porotno zar sedanje tudi v Celju. Uboj. Pred porotniki je stal Franc Jesenek, 191etni posestnikov siin v Bovšaih pri Vojniku, ki je dne 28. septembra 1924 k zasede ubil kmetskega fanta Karola Podergajs, fanta Razboršeka pa nevarno poškodovaL Celi tdx>j je bil prvotno zelo zavit v 'teino, ker orožništvo dolgo ni moglo izslediti pravega krivca. Prvotno so zaprli pet fantov, ki so bili na porotni> razpravi dne 29. novenia-a 1924 oproščeni. Jeseneka so še le pozneje ksledUL Pred poroto je svoj zločin priznal. Obsojen je bil na poldmgo leto težke ječe. Smrtna obsodba, Dne 2. t. m. je celjska porota izrekla smrtno obsodbo nad 241etnim delavcem Francem Podlesek iz Spodnjih Pohancev. Obdolžen je, da je umoril in oropal v Vojskem dne 18. oktobra 1924 Ano Klakočer, 'ki je stanovala popolnoma sama v samotno stoječi hiši Po unvoru je zakopal svojo žrtev v Meti ined rieobrezano peso. Na glavo ji je položil 20 kg težki kamen, da bi nastal sum, da je Klakočer zadela smrt vsled nesrečnega slučaja. Zdravniška preiskava in pa Lzropano stanovanje so dokazali, da je bila Klakočer umorjena. Sum zločinstva je takoj padel na obtoženca, ki je razprcdajal nekatere oropane predmete. Priznal je, da je umarjeno Klakočer v družbi dveh tovarišev okradel, odločno pa je fajH roparski umor. Proti njemu so pa govorili tako tehtni in odločni dcikazi, da ga je porotno sodršče na podlagi teh obsodilo na smrt. Podleseka je ta smrtna obsodba hudo pretresla. Ko rnu je predsedniik sodišča izjavil, da je obsojen na smrt na vešalUv so mu solze napolnile očL