i aiir MHP I** »»d Haiidaya. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote_ mm t la apravaiakl twr ft. LawndaU Ata. Ottlea al PttWteatia«. MV ftwrtk Lawadala Ava. '«•«a t«, im. «t ta* hMffhi OWPMI er lUNk i. im. chicago, ill., Četrtek. 4. junua . ki je sedaj organizacije in no-^j»tvg, (U je treba ^>no silo• ameriškega hočejo ameriške iz depresije kot liberalec, ki ' "i lov i to kriti-nrno Hitiko vo-At^erii.ke trgovske "4 r,J J<" «»n j^omaga Zl U9tr^o dva *vkar'° na Grškem & ( V Volu, Te- Ur* " ihn'ia lokalna geti* . * '* '' »licija je u-. HV*ArJa, nakar ao k » .. >ifki' l"»l»cijo in k, k , r iH^4«iB«va in tri Mere. Vesti iz Clevelanda Cleveland.—Frank Ben iger je imel nesrečo z avtom, ko se je vračal s piknika zadnjo nedeljo. Zaletel se je vanj neki drugi av-tomobilist in njegova žena, o-trok in neki drugi rojak, ki se je vozil z njim, so bili pobiti. Njemu se ni zgodilo nič, toda njegov avto, ki je bil še nov, je bil precej razbit. — Umrla je primorska rojakinja Mary Gosnjač, roj. Med ves, stara 69 let in doma od Gorice. Tu je bila 32 let in zapušča hčer. Štirje umrli v Waukeganu Waukegan, Hl. — Naglo je u mrl Jos. Petrovčič, star 37 let in rojen v Hoterdošicah na Notranjskem. Zapušča ženo, sina in hčer. — Dalje je umrla Jennie Seliškar, stara 26 let in rojena v Ameriki. Zapušča moža in sinčka. — Umrla je tudi Elizabeta Pustovrh, stara 47 let in doma od Polhovega gradca. Zapušča moža in deset otrok. — Preminul je tudi Edvard Mihec, ki je bil več let mestni pdlicaj. Najmlajši župan je Hrvat Gallup, New Mexico. — Pri zadnjih lokalnih volitvah je bil izvoljen za tukajšnjega župana John Miloševič, ein hrvaškega naseljenca, ki je star komaj 22 let. Rojen je bil v Hibbingu. Minn. Menda bo najmlajši župan v Združenih državah. Zapustil je tudi sins Library, Pa. — V poročilu o samomoru Johna Bajta z dne 22. maja je bilo izpuščeno, da je po leg žene in hčere zapustil tudi sina. Pokojnik je bil star 41 let. Rim, 3. jun. — Fašistične mi-Ktaristične avtoritete so objavile poročilo o masakru 30 italijanskih vojakov, katere so Abe-sinci napadli iz zasede na cesti med mestoma Makale in Addis Ababa. Vojaki so spremljali kolono tovornih avtov, na katerih so bila naložena živila, ko so jih nenadoma obkolili Abe-sinci in se niso mogli nikamor umakniti. S seboj so imeli ra-dioaparat in operator je pozval glavni stan italijanske armade v Addis Ababi, naj takoj pošlje pomoč. Ta se je takoj odzval in poslal ojačenje, a je bilo že prepozno. Abesinci so že opravili svoje delo — poklali so vse člane italijanskega vojaškega oddelka. Vrhovno povelj ništvo italijanske armade je po masakru odredilo zastražen je glavne ceste, da prepreči nadaljnje napade na vojaštvo. Italijanska vlada je včeraj izdala uradno poročilo o izgubah v afriški vojni. To se glasi, da je v bitkah z Abesinci padlo 2313 italijanskih vojakov in častnikov, 436 delavcev, 1593 domačinskih vojakov, ki so služili v iUiijanski armadi, 1009 pa so pobrale bolezni in nesreče. Ženeva, 3. jun. — Argentin ska vlahoda, še ni bilo ugotovljeno. ftanghaj, 3. jun. — Vlada juft-ne Kitajske, ki ima svoj sedet v Kantonu, je opozorila narodno vlado v Nankingu, da je oe-na za notranji mir na Kitajskem napoved vojne Japonski, zaeno pa je objavila manifoet, I v katerem obljubuje vsestran-Blum, novi premier, namerava ska pomoč nankingški vladi, če spojiti tri ministrstva armade, se odloči za vojno proti japon-morske mornarice in zračne skim miliUristom, ki so invadi-mornarice v eno samo ministr- rali severno Kitajsko, stvo obrambe. To ministrstvo! menda dobi Daladier, vodja socialnih radikalcev. Nikaragviiki vsta-si zasedli trdnjavo Obleganje predsednikove palače »e nadaljuje Nacijtki glavar Schacht gre v Jugoslavijo Berlin, 3. jun. — Dr. Hjalmar Schacht, Hitlerjev minister ekonomije in predsednik nemške državne banke, odide ta mesec na obisk južnovzhodne Evrope iskat novih trgovinskih zvez. Obišče Ogrsko, Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo in Grčijo. Managva. Nikafagvs, 3. jun. — Voditelji vojake revolte so včeraj naznanili okupacijo trdnjave Acosasco v obrežnem mestu I ¿con. Vladi lojalne čete, ki »o bile v trdnjavi, so kapitulirale pred rebeli. Naskok . na trdnjavo je vodil general Ana-«tasio Somoza, načelnik vojaških rebelev. Rebeli še vedno oblegajo palačo, v kateri se nahaja predsednik Juan B. ttacasa s malo skupino svojih pristašev. Obleganje traja že štiri dni in rebeli pravijo, da bo predsednik kmalu kapituliral. V bitkah, ki so v zadnjih dneh vršile pred predsednikovo palačo in v l/eonu, je padlo trinajst oseb, med temi štirje civilisti, dvanajst pa je bilo ranjenih. Sodiice oprostilo stavkarje Rent, O. — Dvaindvajset delavcev, članov krajevne unije Mednarodne zveze strojnikov, je bilo na sodišču oproščenih zaradi "pomanjkljive evidence". Vsi so bili obtoženi kršenja injunkcije, ki prepoveduje piketiranje tovarne Black t Decker Co., v kateri j« izbruhnila stavka. Japonski uradniki v Sang-ha ju pravijo, da kantonška vlada še ni napovedala vojne, pač pa podžiga oborožen odpor proti Japonski in je njena kampanja na|>erjena tudi proti generalu Kaišeku, diktatorju Ki-tajske. Kantoniški msnifest vsebuje tudi protest proti Jačanju j (ionske oborožene sUe v severni Kitajski. "Samo oborolen od por bo rešil Kitajsko, kajti U ga narodov se ne zmeni ia naše apele," je rečeno v manifestu "Kitajska ne sme dati niti pal ca svoje zemlje Japonski." Japonske avtoritete vidijo \ manifestu znamenje raskola med kantonško in nankingiko vlado, dočim te trdijo, da je bi lo nesoglasje med njima pora v nano na konferenci v Kantonu Ta se je vršila zadnji teden po pogrebu Hu Han-minga, voditelja koumintanga. On je bi najmočnejši civilni vodja] južni Kitajski in je v svoji po litični oporoki naglasil potrebi odločnega od(>ora tako proti japonskim militaristom, sovjet ski Rusiji kakor tudi proti nan kingški vladi. Druga poročila se glase, da tudi kitajski komunisti priporo čajo organiziranje enotne fron te proti japonskim militari stom, obnovitev revolucionarnih aktivnosti, proti japonskega boj kota in oboroženega odpora. V Peipingu Je včeraj ponov non izbruhnila splošna študen-tovaka stavka. Dijaki so po-slsli svojo delegscijo v ursd generala Hung Ceh-yusna, načelnika političnega sveta za provinci liopei in Cahar, katerega so ustanovili Japonci. Delegacija je zahtevala od gene-rala, naj se izreče za oborožen odpor proti jajKinskim militaristom. Rieve odpotoval v Ženevo na de-laveko konferenco New York. — Emil Rieve. predsednik Ameriške federacije nogavičarskih delavcev, je odšel v Ženevo, kjer bo reprezen-tiral ameriške organizirane delavce na konferenci Med narod nega urada dela Lige narodov. On Je bil izbran za delegata na priporočilo Williama Grsena, predsednika Ameriške delavske i federacije. __. Ogrska vlada zatira nacijsko zaroto Hitlerjeve! aretirani na obtožbo veleizda je Budimpešta, 3. jun. — Ogrska policija je uprizorila aplošen naval na hitlerjevce, ki ao se pripravljali na puč. Doslej je aretirala že 770 zarotnikov na obtožbo veleizdaje. Policija je bila informirana, da so zarotniki nameravali priti v Budimpešto z izletnimi vlaki ter tam pričeti z nacijsko revolucijo. Nacijska organizacija se imenuje "Kosa in križ". Prve sledove nacijske zarote so avtoritete odkrile v rasnih distriktih, v katerih je policija pred nekaj tedni uprizorlia navale na hiše osumljencev. Takrat je bil aretiran dr. Soltan Boszormeny kot vodja zarotnikov, toda on je bil šele včeraj obtožen veleizdaje. V kmetskih naselbinah je policija aretirala veliko število mladih fantov, katere Je osumila kot člane nacijske organizacije. Mnenje prevladuje, da nekateri od teh sploh niso vedeli, da njih voditelji organizirajo puč, in bodo najbrž po zaslišanju pred sodnikom izpuščeni. Ko Je bil dr. Boszormeny a-retiran, je policija našla v njegovem atanovanju 40 uniform visokih vojaških častnikov. Avtoritete so iz tega sklepale, da so nameravali naciji nositi te uniforme pri uprizoritvi puča, kakor naeijski pučisti na Dunaju pred dvema letoma. Vpijoča Roostvel-tova neodločnost Noče govoriti o reviziji uatave Prizor iz protifaAMUnih demonstracij pred «redom HaJi)am4ega konzula v Nen Yerfcft. Washington. D. C., 3. jun. -Predsednik Roosevelt je bil vče raj na običajnem sestanku s čas nikarskimi poročevalci ponovno vprašsn, ksj misli storiti, ds aprsvi "newdeslske" zakone v meje ustavnosti in jih savaruje pred smrtonosnimi udarci vr hovnega sodišča, a na to vprašanje ni dal odgovora. Razgovor se jo tlksl ns J nove J še razsodl>e glede neuatsvnoat newyorškegs zskons minimalnih mezd za delavce In otroke. Roosevelt je priznal, da je U raz aodbs hud udsrer. Devetnsjst držsv ima tak zskon in zdsj so vsi ti zakoni neveljavni in žen ake ter mladoletni delavci v industrijah ostanejo brez zaščite Predsednik je rekel, da je vrhov no aodišče povzročilo "mrtvo po Ije" all "no man's land" (kra, med dvema sovražnima armada ma na bojišču, kjer nI goapodar ja ne varnoati), na katerem ne ame biti ekonomRklh, niti social rtih zakonov in na katerem fe deralna in ne državne vlade ni majo področja. Rooarvelt Je bil opozorjen, da ao vne razaodbe vrhovnega aodi| ht-k ki ao uničile celo vrsto "new. deslskih" zakonov, očiten signal, ds so v mejah aedsnje uatsve laki zakoni nemogoči. Z drugimi benedami: uatava mora biti apre-menjens! Ali Je Rooarvelt pri pravi jen ns revizijo uitave? Rofmevelt a« je namo naameh* nil, rekel pa nI nič Ta njegova neodločnoat, to njegovo izt*ga-vsnje nsjvstnejšega problema je danea najmarkantnejto dej. stvo v Waahirigtonu Cikaški kapitalist McCormick umrl Chirsgo. — <'yru» M MH or-mirk. bivši pr«da*dnlk Interna 11 or »al Msr\eater Co., družbe zs izdelotsnje poljedelakih »t rojev z velikimi Uivsrnsmi v Chiragu. )e v torsk umrl zs kspjo v atseo-sti 77.let. NOVE ANGLEŠKE ČETE ODRINILE | V PALESTINO Arabaki teroruU uničujejo židovtko lastnino RAZGLASITEV OBSEDNEGA STANJA Jerusalem, 3. jun. — Nadaljnjih 1200 angleških vojakov je včeraj odrinilo iz Egipta v Palestino, kjer bodo zatirali izgrede med Židi in Arabci. Rritake avtoriteta* so uvidele, da dosedanji ukrepi niso mogli ustaviti protUUdovske kampanje, ki jo vodijo Arabei. Namignile ao, da bodo oklicale obsedno stanje, Če se bodo izgredi, ki imajo značaj civilne vojne, nadaljevali. Angleške oblasti so ustanovile koncentracijsko taborišč« v Auja Halifirju, kamor sedaj pošiljajo izgrednike ter agitatorje. Med aretirancl, ki so bili poslani v taborišče, je tudi Haasan Dajamy, načelnik arabskega odbora, ki vodi protiši-dovsko stavko. Trije arabski časopisi so bili včeraj suspendirani, ker so podžigali na Vojno proti Židom. Mnenje prevladuje, da se bo sovraštvo med Arabci ln Udi poostrilo tudi v slučaju, ako bo angleško vojaštvo zatrlo izgrede. Izbruhnila bo nova civilna vojna ob prvi ugodni priliki. Palestinska vlada je lnstrul-rala diftrlktne komisarje, naj odredijo ponovno otvoritev vseh trgovin, ki so zaprle vrata, ko Je isbruhnila protižidovska stav. ka. To Je storila, ds ustavi aralisko stavkovno gibanje. Trgovci, ki bi se upirali, so bili posvarjeni, da jih čakajo težke kasni. Izgrednikl so včeraj iitirili vlak. ki Je vosil iz Jafe proti Jeruzalemu, nakar so avtoritete ustavile ¿elesniškl promet na tej progi. Druga vest se glasi, da Arabci še vedno uničujejo poljske pridelke na židovskih kmetijah in plenijo trgovine. Renegat Thomas spoznan za krivega Prodal je proračunske tajnosti vlade l/ondoti, 3. Jun.—Posebni tri-toirtal angleAke vlade, ki Je vodil preiskavo v zadevi predčsanegs razkritja nov »ga prorsčuns, je včersj objavil uradno poročilo, v katerem ustavlja, da Je bivši kolonialni minister Jame* II Thomas zakrivil prestopek, katerega je bil obtožen. Thoma« Je bil obtožen, da Je v intereau svojih osebnih koristi izdal postavke nekaterih prihajajočih davkov na laj, ki ao ae pripravljale v budftetu vlade / Informacijami, ki jih je d si Thomsa, ao ae prizadeti trgovinski krogi v l s Roo-Toda on in njegovi ns> harji se tega iaogibajo. kajti volitve ao tukaj pa maže jo drugi Cuffejrjev aakon aa rudarje premoga, a bo tudi ta [šal po goba. Na ta način maso tolažijo — s čakanjem. Toda tudi ta potrpežljiva masa bo enkrat sprevidela in odločno povedala: Doli s kapitalizmom, gori a delavsko vlado f Tako so storili dela vri v Španiji In na Francoskem, pred tednom pa v dobršni meri tudi v Belgiji. Konvencija soc. stranke je minila. Prosveta je prinesla glavna poročila, zato kot delegat te konvencije ne bom razpravljal o njenem poteku, kajti zbor JSZ je pred nami. in kakor govorijo druga poročila, pride v kratkem do velikega preobrata v delavski politiki. že parkrat sem imel priliko biti delegat soc. stranke, pa sem vselej odklonil. Nisem pa odklonil sedaj. Letošnja konvencija eoc. stranke je menda bila najvažnejša v njeni zgodovini. Kakšne bodo posledice te konvencije v bodočnosti, je pač težko reči. To se bo videlo v kratkem. Vem le to, da bo stranka zelo prizadeta radi razkola. V delavskem gibanju pa bo porast, kajti obe struji bosta a «-i tirali vsaka* za svojo grupo. Ker sta obe radikalni, bo končni rezultat pora-stek radikalnega delavskega gibanja. Obe struji imata svoje liste in druga sredstva, zato mora priti do porastka. Uresničil se bo izrek: Delavci vsega sveta, združite se! V Collinwoodu sem se udeležil shoda kluba št. 49 JSZ, na katerem sta govorila sodruga Hoan in Pogorelec. Shod je bil recej dobro obiskan, ne pa večerna prireditev. Sešel sem se Mattom Petrovičem in J. F. Ter- fcnh. kar aa tiče obnova obrata. Pa tndi rov Blaine je skrčil svoj obrat Na tukajšnji višji šoli sta slovenski dekleti Vera Hribemik in Margaret Snoy položili izpit z Kil i ko. Bili sta najboljši med vsemi učenci. Obe sta članici angleško poslujočega društva "Car-diMlfT it. £4t* itNW. Kakor znano, je tukajšnjo o-kolico v marcu zadela tako velika povoden j, kakršne ne pomni zgodovina. Sedaj pa je taka suša in hladno vreme, da bo spat vsa uničeno na polju ia vrtovih. Priroda nas res vedno tepe, ako ne s povodnjo in nevihtami pa s sušo in mrazom. . Po konvenciji soc. stranke sa je mudil na obisku pri svojih sorodnikih v Windšor Heigbtsu, W. Va.. br. Anton Garden la Chicaga, ki je govoril na konferenci soc. k)ubov in društev Prosvetne matice dne SO. maja v društveni dvorani na Boydavil-lu. — V moj zadnji dopis se je spet vrinila tiskovna pomota. Namesto Bridgeport je bilo za-I pisano Barberton. Pa to nič ne de, saj je vsebina povedala, da je bilo vse pisano v Bridgaportu. Joaeph Snoy, IS. dopisu nisem omenil nobenega ^anom, oba zelo uljudna roja- - mena, le hvala onih, ki so bili navzoči, z namenom seveda, da bodo zanj volili. Kar se pa tiče Hočevarja, lahko povedo oni na Blainu, če sem aj čez njega govOril. Rečem le. da je pošten človek. Kot član de avske organizacije ne bom nikdar hvalil nobenega, pa naj bo kdor hoče. In to rojak Hočevar sam ve. ker razume položaj. Na ša dolžnost je, da kot zavedni de-avci stopimo v delavsko organizacijo in agitiramo zanjo, da potom nje pridemo do naših pra vla in do cilja, ki smo si ga začrtali. Nisem zapisal "kar je nas naprednih," ampak "zavednih." kar je precej raallke. Kdor je le malo podkovan, bo vedel, kaj ima pričakovati od govornikov na ta-lih shodih, namesto da bi čakal konca. Glede pijače naj omenim le to, da sem še večkrat pisal, da jo mora plačati tisti, ki jo pije, I* malo premislite, če to ni res. To naj tudi zadostuje, kajti o takih stvareh se ni vredno prepirati, fe se M pričeli pričkati ra«li takih stvari, bi ¡»ostali osebni, kar I* ni lepo. Haj nas sistem, v katerem se nahajamo, dovolj irrdo tepe, ne da se bi še sami. Vsekakor pa se moji dopisi v Prosveti upoštevajo, ksjti neki poročevalec z Hlalna jih pridno oznanja raznim osebam, ki so v javnem življenju. To seveia ni častno posebno od oaet>e. ki je bila velik socialist, danea ps je agitator demokratske stranke v tem kraju. Se poznamo po perju. Snoy pa bo pisal dopis« in agiti-ral v prid delavstva in proti kapitalističnima strankams. pa tudi če čita njegove dopise sam ReosiveH aH kdorkoli. Kajti ni človeka, ki nam bi mogel dokazati. da bo katerikoli drugi aiatem rešil aH preuredil ter izboljšal poiošaj v prid delavstva kot le konstruktivno delo soc stranke. Ako bi demokratska stranka, ki ima večino v obeh kongresnih zbornicah, resnično delovala v drse i h zi zentako s katerimi sem se razgovarjal o današnjem delavskem položaju. Nameraval sem obiskati več znancev, pa me je bole-napadla, da so me morali odpeljati domov pred zaključkom konvencije. Premaga-val aem se dokler sem mogel, končno pa se se moral udati. Konvencija soc. stranke je bila zar.imiva in o njej se bi dalo mnogo pisati. Kontrolirali so jo militant!. Cleveland je letos postal pravo kon venčno mesto. Istočasno se je namreč vršila konvencija čez ulico od naše. To je bila konvencija ene največjih krojaških unij v tej deželi. Vršijo se tudi druge manjša konvencija in kmalu se bo tudi vršil velik konvenčni cirkus republikanske stranke. Kakor vse izgleda, je pri rovu Stanley res ostalo le pri oblju Poročilo o delu Ogleaby, I IL—Cementarna Le- high je spet obnovila obrat za nedoločen čas, delavstvo pa je klub težavam izvojevalo priznanje unije. Brezmala dve leti se je stvar vlekla, predno je družba pristala in podpisala "check-off.M Tudi sosedna tovarna praeej dobro obratuje, oetaii delavci pa so zaposleni pri WPA. Roo-seveltov novi "dil" je prinesel nam delavcem tako malo kakor Hoovrova prosperiteta. Le bu tare davkov no*i delavstvo, ki obetajo postati še večji, drugega nič. Demokratska adminiatracija si je najbolj prizadevala, da spravi propadli kapitalizem na noge in je tudi uspela. Vaak dan se čita, kako mastne dividende vlečejo industrijalci. Sicer pa ne bo več dolgo ko se otresemo vse revščine. Pri nas se namreč močno ogrevamo fathra" Coughlina in njegovo unijo socialne pravičnoati. Med tem pa se "fater" pridno brati časopisnim magnatom Hear slom, vnetim zagovornikom italijanskega diktatorja. Ta "fu trski" odrešenik je že zelo zmerjal Rooaevelta s socialistom. Kako "fater" misli ublažiti revščino, mi ni znano, pač pa mi je znana socialistična platforma in vem, da Rooaevelt ni bil izvoljen na delavaki platformi. Vem tudi, da on ne mi sli dežele socializirati, kljub malim preuredbam. Kdor pravi, da je Rooaevelt socialist, je slep in dela krivico socialiatom V bližnji naselbini Spring Valley je na 18. maja premini J. Dvornik v starosti 72 let Rodil se je leta 1864 v Cerkljah v Jugoslaviji. V Ameriki je bil okrog 30 let in bil je član društva 337 SNPJ. Depresija je tudi njega vrgla na cesto ka kor mnogo drugih. Tu zapušča sina Johna in hčer Jennie, o-možena Blatnik, v starem kra- a a I-1 Zvezni senator Joaeph Gnffey ix Pennaylvanije. ju pa ženo in neomoieno hčer. Prizadetim naše globoko soia- lje! V soboto 23. maja sta se poročila Jennie Legan in Andrew Senica, oba člana SNPJ. Obilo sreče! Mary Kernz, 96. Četrtek Velesila Ü2U*. premog Mnhaato vreme in Waat Allia, Wia^-Kakor je protla zima hudo in dolgo pri-tiakala, da je bilo kakor v Sibiriji, kakor pravijo, tako se tudi mrzlo d rti letošnja pomlad. Nič se noče ogreti. Dva dni je lepo in gorko, potem pa spet mrzlo. Toplota se hitro menjava, tako da niti na vrtovih ni kar bi v tem času moralo biti. Namesto toplega vremena in osvežujočega dežja dobimo vihar in pa točo, ki je nekatere kraja zadela bolj in druge manj. Tako da vremenski bogovi ne prizanesejo nikomur. Tudi smrt ni prav nič izbirčna. Letos je bilo pri nas že več smrtnih slučajev, večina naglih z mučno boleznijo. Zdi se, kakor bi vihar podrl najmočnejša dreveaa. Tak strašni udarec pride nenadoma, da ga človek akoro ne more preboleti. Človek ne more imeti pravega sočutja, dokler ni sam prizadet. Tako je lani 8. junija nas obiskala smrt, ko nas je zapustil dragi soprog in skrben oče Danes nas ta izguba spominja prav tako kakor prvi dan nesrečne usode. Spominjali se ga bomo vedno, dokler bomo živeli. Knaka usoda je zadela družino Bobnar, ko je 24. februarja u-mrl moj stric Joseph Bobnar. Ohranimo mu trajen spomin, njegovi rodbini pa naše soža-Ije! Mary Sustendch, 104. A afriške bujne ladje aa manevrih v blišiai Seja in javni seatanek Milnaukee, Wb. — Po sklepu zadnje redne seje kluba št. 37 JSZ se bo vršila v četrtek 11. junija javna seja (open meeting) v navadnih prostorih in se bo pričela ob 8. zvečer. Ker je namen našega kluba seznaniti na-prednomisleče rojake z vprašanjem kakšno atališče naj zavzamejo pri prihodnjih volitvah in o vprašanju združitve večine naprednega delavstva v farmarja bor progresivni stranki, zato se vabijo vsi sodrugi in somišljeniki, da se udeležijo tega javnega sestanka v velikem številu ter da so točno ob 8. zvečer v dvorani. Naš klub je aranžiral, da pride govornik iz glavnega stana soc stranke na ta sestanek, ki bo vso zadev o pojasnil in razjasnil. Torej ste vabljeni vsi na ta sestanek, če ste člani stranke ali ne. Nadalje se naznanja članom kluba št. 37 JSZ. da se bo isti večer vršila tudi klubova redna seja. ki se bo pričela ob 7:30 zvečer. Na dnevni red bodo prišle le najvažnejše zadeve, »se drugo pa se bo odložilo za prihodnjo redno aH izredno sejo. To pa zato. ker se mora seja zaključiti točno ob 8. uri radi gori omenje-negs sestanka. Sodrugi in sodrugi nje, pokažite svojo tornnet na omenjeni dan ter bodite ob 7:30 na mestu! Joe VMamr. 234. pr » k op j AH ate naročeni na Treevete'? Podairaite avej Hat! Premog so odkrili v 14. stolen., *kem kot kurivo. Ko so g. prepeljali v London in se je dvi!!?*1** dim i. prvega dimnika v ^ak ^^ ^ oatri protesti, kakor skoraj do*!! T'* toih novotah. ki so preobrazi¡T^s* Ut mki premoga so zahtevali - in tnA da so s kraljevim ukazom prel^,^ vo rabo Ta prepoved je bila v veljavi do L 1830, potem p* * ¿¡¡J parni stroj, železnica in parnih **>» P* po .vetu in iS Njegovega razvoja ni bilo mogoče ničemer več. 0dl.1870.de! vojne torej v komnj 44 letih, v £ produkcija premoga pošestorila. kri«*, ki je naatopila okrog l jgT^ •kdnjih dveh lotih potisnila to proi^Ll * 17. odet pod predvojni nivo, tJTr ^ * 1*3*. dosegla spet višino iz^U»U*?2 aken. m na Japonskem pa jo je celo ^ Ca upoštevamo, da je premogu v ZZ dobi nastal velik konkurent v petroem ^ vodi (vodne energije), moramo^Sll prehaja svet čedalje bolj k rabi Z] ? 5 tem pn potrebuje čedalje večjih enerij * 2 povišek energije gre v prvi vrsti na račun v* je produkcije olja, ta produkcija pa 1913. do danes početvorila. Premor prej dobavljal 95 odstotkov vseh ^r J energij na svetu, jih daje danes ,amo70c, stotkov. A vendar je črno zlato slej Uk« prej najsigurnejši steber energijskem Z daratva, kajti dočim .se bodo!vZ^ lejske zaloge v kakšnih 40 do 50 letih iz^nk bodo trajale zaloge premoga pri sedanjem* koriščenju še okroglo 700 let. To velja len zaloge, ki jih poznamo. Upoštevati pa mjth mo, da smo preiskali geologično doslej sam 34 odstotkov zemeljske površine. Iz premoga in katrana ter bencola, ki g pridobivamo iz njega, proizvajamo danes p» leg energij nešteto drugih dobrin, kakor bar, ve, zdravila, lake, razstreljivo ter druge t» meljne snovi vojne industrije, umetna gnojiš in končno tudi ie bencin, kar je velikega po mena, ker nam to kolikor toliko ohranja nam ne vire bencina. Nemčija pridela n. pr. ie 3 odstotkov bencina, ki ga potrebuje, 1 desiiia cijo iz premoga, v kakšnih treh letih pa bo pa atola, kolikor je videti, sploh neodvisna od uvs za bencina. Izračunali so, da odpada najma* polovica premogove vrednosti na delav* plače, tako da preživlja vsak vagon premog prilično 13 delavcev in njih svojcev. V ta je pomen smotrne energijske politike, ki upa Števa poleg političnih tudi socialno zrstišfe u tega v naprednih državah tudi ne zanemarjaj! Kako je v stratosferi _ Lanskega novembra sto Američana, ietakta stotnika Albert Stevens in Orvil Anderm izvršila, kakor znano, rekorden poiet v -trata sfero. Dosegla sto s svojim balonom vita 13.71 ameriške milje. V notranjosti in zuoa njosti gondole sto imela mnogo znan*tveai instrumentov, ki so zabeležili zelo umni« podatke iz teh ozracnih plasti, ki posUnejai bližnji bodočnosti območje letalskega prumrfi Stevens in Anderson objavljata sedaj m ja opazovanja in pravita: . V veliki višini je nebo globoko črno. V d šini 13.25 milje je sončno žarenje za 20 d atotkov močnejše nego na tleh. Nasprotno m je bila glasovna moč brezžičnih znakov r ni nad 20,000 m čedalje alabotnejša. Za u ps jav še nisva mogla dobiti prave ranage. m goče bi bila v razmeroma nizkem zračnem tis ku, v katerem je delovala radijska naprara. Ker je ozračje izpostavljeno neprestane* obstreljevanju s kozmičnimi žarki, je njer« električna prevodnost 7 visirv < V višini 20.000 m je bila ta provodn<*t «-jj večja nego v višini morske gladine. V t 19.000 m sva našla za 56-krat več navp žarkov nego ob gladini morja. Ozon v ozračju učinkuje kakor W**M propušča kratke ultravioletne žarke le s tm Ijenem stanju. Spektralne fotografije, hw jih napravila v stratosferi, dokazujejo. ^ sončna svetloba človeško kožo uničila v r-« liko minutah, če bi prišli vai ultravioHiu" ki do tal. Sončna kopel v stratosferi po* torej sigurno smrt! Po drugi strani pa bi pregost * stor propuščal premalo ultravioletnift » in to bi imelo za posledico degeneracijo c^ škega rodu in strašno razširitev vsefl ^ čih kug. ki bi nas uničile v krstkem ^ Mrliči retujejo z«ve Kri mrlitev je še 1#. dam j*> t** trmutfuzij» Po nekem poročilu sovjeUkegs nega ljudskegs poverjeništva *> ^ skih bolnišnicah v preteklem letu J 3000 krvnih transfuzij. V ksksn.h matih so pri tem odvzeli kri trupk**^ nesli v živo telo. Kri mrličev so prej po posebnem postopku. » Prof. Spa*kuk.4*k. vrši ts ' ^ ** boratoriju poskuse, ki naj bi " noat. da bi v primerih katastrof » mrličev uporabljali « trm,*TiLiej * obsegu, kajti v takšnih pr> nikoli dovolj živih daroval«« in j lago Po nekem postopku njaka se da kri mrličev šc 1« uporabljati sa transfuzijo. . :.vS ! >r. I Vesti iz Jugoslavije ,iim porWtls 1» UaWtaM.) brufc» <*«■» M ^icialisi« . __ je nekaj me**ev tC «oci.liiU.mm r^.inke O preganjani« v Meksiki. idi preklinja Ru-raiKurja l» ¡¡vk»r-ke im«e v Fran I„d. bo v kratkem |»«tol 'C Z- ttolor note v glavo. Efcžujejo iz "Slovenca ¿«vodniki proti tej brezbožni, ki zmaguje in dv.ga i „onih delih sveta, ¿^¡m prstom kaže na raz-¿kja v, Franciji in na ^socialistov in komuni-T Španiji- V Franciji se UV*. kar je prot: cer-Tproti svplKjdi. v levičarju» fronto in zdaj bc> do-v roke socialistični Blum. "Slovenec" pri tem i pozablja, v kako ozkih sti-u jUJfoslavija in Francija, ■¿i, kako odvisno je naše ¿'nivo od francoskega ¡£kako smo v vsem vdani ¿ji. In tako se je zgodilo, t Rjavil tak članek o socia-, »umu. da je beograjska ¿ji "Slovenca" v Beogradu »h. zaplenila. Kajti tako to,), s takim sovraštvom K gre pisati pri nas o Blu-feprav je socialist, vedeti , treba, da bo isti Blum v j dneh francoski vladni dnik! k nekaj drugega je važno Burna: prav isti dan je naj- beoprajski dnevnik "Poli-' pisal o osebi in delu Leona it ter podčrtal naslednje: Blum je socialist in pogo-m je zanimal za položaj v aiaviji in pogosto tudi na-I ukrepe diktatoričnih vlad Kilavi j i, ukrepe, ki so bili rjeni proti svobodi in proti ikemu gibanju. Toda v ko je bil izvršen atentat na i Alck>andra v Marseillu jt ves desničarski tisk ob-za Jugoslovane in staro, b podčrtava no "jugoslo-»■fraiKosko prijateljstvo" ta nerazumljivo, ko jfi _la tajil dopise svojih dopisni-da je atentat na kralja pri-la od Italije in Madžarske tirana teroristična organi-|> tedaj je bil edini socialist "Populaire," ki je ob-clanek o tem, da atentat Jnkandra ni bil atentat jugoslovanske opozicije, <*i Italije inscenirano •j« In ta članek je v "Po-»" napisal in |M»dpisal rav-vladni predsednik, so-lUon Blum. Ta je bil pr-«lifluki jez v s«-m svojim pr^iil. da je atentat ita-J® t ohTütl pristojnih obla-fi*?nJa številka "Sloven-ipada na ■ *' i • aru; i' -H s tem blami- r -tovo bo kdo T' L '" -la 1 lanek v pretrd ' m.,.. «o*-. lu i» letnemu Francu Draganu, izgovoril pa si Je do smrti preužitek in kot v hiši. To pogodbo sta podpisala še v času, ko ni bilo na kmetih še tako težko kakor je danes. Toda zadnja leta se je položaj zelo poslabšal in posestnik Dragan je le iztežka dajal staremu Skrjancu užitek v polnem obsegu. Zaradi tega je prišlo zadnje čase pogosto do prepirov med obema in ljudje so se bali, da utegne priti do kakega hudega dejanja, ker poznajo Draganovo nasilnost. Uiit-kar Skrjanc se je pred časom zatekel k sodišču in tožil mladega gospodarja in ponudil tudi. da vzame poaestvo nazaj/ če Dragan ne more vzdrževati kmetije in užitkarja. S tem korakom na sodišče se je razmerje med posestnikom in 71-let-nim užitkarjem še poslabšalo in sosedje si niso obetali nič prida. Dobro vedo, kako je napravil Dragan nekoč, ko je kupil par štatljivih konj: obema konjema je z nožem predrl oči. Ta surovost je bila vaščanom merilo Draganove nature.—In res je prišlo do krvavega zločina: pred nekaj dnevi ponoči se je Dragan spravil nad starčka Škr-janca. S kladivom mu je razbil sence in mu tudi stri prsni koš. Nato je morilec odnesel truplo v neki studenec ter postavil truplo v vodo, z glavo naprej, da bi ljudje domnevali, da je starček utonil in do smrti pobil. Toda ko so našli truplo, so ljudje takoj opazili rano na glavi in poškodovani prsni koš in tako; so s prstom pokazali na Dragana, Češ, nihče drugi ga ni ko ta. Orožniki so Dragana aretirali, z njim vred pa tudi nekega njegovega prijatelja, ki mu je menda pomagal truplo odnesti v studenec, je torej vedel za umor in ga pomagal prikriti. Huda nesreča pri Mednem.— Pri Mednem pod Šmarno goro prelagajo cesto, da odpravijo s tem hudi mednanski klanec. Delo izvršuje tvrdka inž. Josipa Dedeka iz Ljubljane. Dne 19. maja je prišlo tamkaj do hude nesreče, ki bi kmalu zahtevala več smrtnih žrtev. Delavci so zgradili leseno ogrodje, po katerem vozijo z ozkotirno železnico zemljo za nasip, po katerem bi šla cesta. Na tem ogrodju so bili zaposleni v usodnem čaau trije delavci: 34-letni Janež Spenko is Kosez pri Vodicah, 32-letni Jernej Skerlj iz Kleč in 26-letni Lovrenc Sleme iz Dvo-rij pri Cerkljah. Pripeljali ao na ogrodje kakih 6 vozičkov, polnih zemlje, da jih prekucnejo in izsujejo zemljo po nasipu. Nenadoma pa se je leseno ogrodje pod preveliko težo podrlo, tramovje, vozički in vsi trije delavci so zdrveli več metrov globoko. Tovariši so takoj prihiteli na pomoč ter rešili delavce izpod ruševin. Sleme in Špenko sta dobila precej hude notranje poškodbe, Skerlj pa je dobil le nekaj zunanjih prask. Vse tri so odpeljali z reševalnim avtom v ljubljansko bolnico in jih je takojšnja zdravniška pomoč rešila vsake nevarnosti. Umrl dr. Rea.—V Benetkah je umrl profesor tamošnje trgovsko akademije dr. Alojzij Kes, po rodu Slovenec iz Gorice. Kot prvi je dobil doktorat na slavistični fakulteti v Ljubljani, pred dobrimi desetimi leti pa je dobil službo profesorja slovenščine in srbohrvaščine na akademiji v Benetkah, kjer se je tudi oženil z neko Italijanko, ki pa se je kmalu naučila gladke slovenščine. Kot dober poznavalec slovenske literature in italijanskega jezika je seznanjal italijansko kulturno javnost z deli naše literature, pisal v razne revije in leksikone. Ze nekaj čaaa Je bolehal na srcu In zdaj nenadoma umrl. Truplo bodo na njegovo željo prepeljali v njegovo rodno Gorico in Um pokopalL Zapušča vdovo in tri otroke. Kna njegovih sester je učiteljica v Sloveniji. *» B O S V E T A _ ^ Stavka na želez-nicah odvrn jena Mtgmtje pristali na zahtev« železničarjev New York. — Bratovščina železniških strojevodij in kurja-čev je izvojevala značilno zmago, ko so uprave treh železnic — New York, New Haven & Hartford, Boston A Maine ter Maine Central — pristale na zahteve unije, ki so med drugim uključevale, da morata biti dva moža uposlena na električnih lokomotivah, ki vozijo potniške vlake. Pravkar sklenjeni dogovor med bratovščino in temi železnicami je odvrnil stavko, za katero so se člani unije skoro soglasno izrekli pred nekaj tedni. Ako bi bila izbruhnila, bi bilo prizadetih posredno nad 1600 strojevodij in kurjačev, neposredno pa okrog pet tisoč drugih delavcev. Poravnava spora ni samo zmaga za organizirane železničarje, temveč tudi za potnike, ki se vozijo na «vlakih. V konfliktu je bilo zapleteno namreč tudi vprašanje varnosti potnikov. Železniške bratovščine ao namreč že pred leti ugotovile, da morata biti najmanj dva moža na lokomotivi, ker je treba stalno paziti na varnostne signale. Zanemarjanje v tem oziru je že večkrat rezultiralo v nesrečah. "Mi smo veseli poravnave spora," je izjavil D. B. Robinson, predsednik bratovščine strojevodij in kurjačev. "Sklenitev dogovora je ponovni dokaz, da delavci lahko izvojujejo svoje zahteve, če imajo močno organizacijo, ki je vselej pripravljena iti v bo j za njih interese." Armada relifnih klientov se krči Nad 400,000 oseb črtanih z relifne liste Washington, I). C. — (FP) — Harry L. Hopkins, načelnik federalne relifne administracije, je naznanil, da je bila 407.169 osebam ustavljena federalna l>odpora v dobi od 7. marca do 16. maja. Na 7. marca je bilo pri gradnji relifnih projektov uposlenih 3,868,S16 delavcev, 16. maja pa 3,499,146. Oskrbo onih, ki so izgubili zaslužek pri relifnih projektih ali pa so bili črtani s federalne liste so prevzele državne in okrajne dobrodelne organizacije. Nekaj tisoč delavcev je bilo transferiranih in sedaj gradijo javna dela. ki jih financira federalna vlada. Hopkins je dalje naznanil, da bo do prvega julija odpuščenih nadaljnjih 60,000 relifnih delavcev. Porast dohodkov ameriških farmarjev VVaahington, D. C. — Federalni poljedelski department je naznanil, da so farmarski dohodki v prvih štirih meitecih tega leta znašali $2.079,000,000. dvesto milijonov dolarjev vač nego v isti dobi preteklega leta. V vsoti je uključena tudi podpora, ki so Jo farmarji dobili od federalne vlade. j «"»n Blum na 't* Je "Sloye-«sinik o "no-k kjer trdi, tranja politi-l'^taja življe-'"'ie.bolj me-' r.-volucionar- zatreti. diktira tot i "»'"/a j. Pa • atoliški list 'M« m. kakor Delegatje socialistične konvencije v (lev eland o. O., ki so izbrali Normana Thomasa niškega in Gee. A. Nelsona za podpredsedniškega kandidata. H ' "d Vse I PrUor is ¿ladentovnkih demos-trarij t B-kareiU, Kumsni ja. •nljivo, da1 aretiranih« ko Je policija razbila demeaslracije. Več «twftraU» Je M«» rss jesih i« Črna legija ima krdelo zaveznikov Tajni voditelji to pa vo-jaiki častniki! Washington, D. C., 3. jun.— Kongresnik Dickstein iz New Yorka, ki je nredložil resolucijo z» preiskavo Črne legije In drugih tajnih, terorističnih organizacij v Združenih državah, je včeraj izjavil, da Cma legija ne operira sama. temveč Je v zvezi z drugimi podobnimi organizacijami, katere so spletle irosto mrežo v najmšnj enajstih državah. voditelji teh organizacij so pa bivši — častniki rezervnih armadnih zborov In milice. IHck-stein je rekel, da s Črno legijo delujejo ostanki razbitega Ku-kluksklana, ki danes nastopajo pod imenom Srebrne srajce in pod drugimi imeni, katerih je cela vrsta. "Kongres mora takoj posvetiti z močno lučjo na vse te črne, srebrne, plave, zelene In rujave srajce, ki jezdarljo In se vozarijo v temnih nočeh s maskami na obrazih ter z žilovknmi in revolverji v rokah terorizira j«>č mirne ljudi", Je rekel Dickstein. Pripomnil je, da »n tt ljudje, Vi nastopajo prsi masko "stopro-centnega amerikanlzma in patriotizma", bolj nevarni republiki in demokraciji kakor radikalna gibanja tujezemcev. Detroit. Mich., 3. jun.—Včeraj se je začelo zaslišanje trinaj-1 stih članov Črne legije zaradi u-mora Charleaa A. Pooleja. Nastopilo Je mnogo prič, večinoma priseljencev z juga, ki imajo Intimno znanje glede obtožencev. Med pričami je tudi protestan-tovski dušni pastir, ki je povedal, da je bil član legije, je pa odstopil, ko je videl, kaj je na stvari. Razburjenje v mnogih mestih Michigsna glede nasilnih činov Črne legije Je tako veliko, da se orgs nizi rajo "meščanski zbori" v obrambo proti teroristom. špionaža v industrijah dokazana Senatni odsek sprejel La Follettejevo resolucijo Washington, D. C. — Izjav-Ijajot, da Je dovolj dokazov o kršenju ustavnih pravic delavcev, je senatni delavski odsek »oglasno sprejel resolucijo sena torja \m Kotleti* iz Wisconsin*, da kongres (»rične z daiekos«'». no preiskavo špiotiaž« v Industrijah in atavkolomskih aktivnosti. Resolucijo mora uis železnice pogajati s pra-viml uniUml. H "«p nn|luln dolsvce v njenih delavnicah. V zadnjem novembru je federalni spravni odbor odredil volitve, pri katerih so se delavci očeta dveh otrok, Detroit, Mich. — (FP) — U-grabljenja, bičanja in naallnl u-mori so odkrili obstoj nove teroristične organizacije — Črne legije, katera ima največ članov v državi Michigan. Ta je logična |»osledica propagande Hearstove-ga tiska, ki podžiga plemensko in versko sovraštvo v Ameriki. Avtoritete okraja Wayne (Detroit) so pozvale federalno vlado k sodelovanju,*da se zatre ta an-tižidovski, protIzamorski In pro-tidelavski kult. Ugotovljeno je fte bilo, da so med člani Orne legije policaji, jetniški pazniki, mestni odborniki in tudi sodniki. V. F. Kffineger, komandant ohijske divizije Cme legije, ja Izjavil, da ima teroristična organizacija tri milijone članov. On je najbrž pretiraval, čeprav Je bilo dokazano, da ima drgaeizacij» dostop do velikih denarnih skladov, ki so ji omogočili razširjenje njenih aktivnosti v dvajsetih dr-iavah. od Mkhigana do Massa- chuNettMii» Publicitets v zvezi z umorom C. A. Pooleja. delavca WPA in ker Je vedel z veliko večino izrekli za unije preveč," je vrgla novo luč na kovačev, strojnikov in polagal- serijo misterijoznih umorov In cev parnih cevi, da jih te reprs- "samomorov" v detroltski okoli- zentirajo pri kolektivnih |K>ga* ci in bombne ek*pl<»slje v uradih janjih z upravo železnice, ne delavskih unij in radikalnih or- kompanijska unija, katero je gsnizacij. kompanija ustanovila pred ne- | Dsyton Dean, član legije, Je kaj leti. Družba je ignorirala priznal, da je on izstrelil kroglo, rezultat volitev kakor tudi od- ki je ubila Pooleja. On in drugi lok vladnega odbora, da se mo- člani legije so odpeljali Pooleja ra jsjgajati z reprezentantl pra- "izprevoz". Dean ja dejal, da vih delavskih unij, B. M. ')• bila njegova skupina oprem- Jeweil, predsednik železničar- Mena z vrvmi in zakrinkana • skega depart merita ADK, je haljsmi, da Izvrši "slovesno ak- l»otem zadevo tiral pred fodo- "N» Č** » "» N»nl talno sodišče. Odvetniki želez-i lice so pred sodiščem trdili, da so volitve neveljavne, ker se jih ni udeležilo '¿'iti upravičenih voliloev in da Je tudi določba v železniškem zakonu, ki se nsna-na na volitve, protiustavna. Srnini k Gore Je ignoriral u-govore odvetnikov in potrdil odlok vladnega spravnega odbora, da se mors uprava železnice pogajati z reprezentanti pravih delavskih unij, ki so dobile večino glasov pri volitvah. deal" Hill man poveličuje "new Cleveland. O — Da bo šla krojaška unija Amalg*i*at*d Clothing Worker« v boj za ponovno izvolitev predsednika It/HMMivelU. je bilo js«no, ko so delegst je, zbrsni ns konvenciji te organizacije, navdušeno ploskali Sidnevju llillmsnu, predsedniku unije, ko je pel slsvo-i*|mvs U'sNMrvelt'/vomu ' new* dt-uUkemu" programu. Hillmsn je v svojem govitru tudi bičal republikanes, Antensko ligo svobode In federalno vrhovno sodit/e, ki ubija delavski» zsko-nodajo. Hill man je dalje rak*!, ds U» krojaška unija |»odpiraia gibanje za ustanovitev tretje poiliičns «trank« farmarjev In delavcev, "ko bo prišel pravi čas," toda v tem letu bo agitirala se Isvuiitsv Houseveita. skupine, ki so se vozili v avtih, razkropili, jaz sam se naveličal čakanja in seru Pooleja ustrelil," je dejal Dean detroitski policiji, ko ga je aretirala. Dean je eden izmed mnogih članov teroristične organizacije, katere je za n le pil duh fašistične ne« trpnost i, katero dan za dnevom pridlguj« Hearstovo časopisje. Hearstova propaganda Je že rodila sadove, kar potrjujejo teroristične aktivnosti črne legije — umori in nepojssnjeni "samomori". Joseph J. Kairely. šerif okraja Monroe, Mieh.. Je uverjen. da so teroristi umorili Johna Bie-lai k«, bivšega predsednika unije avtnih delavcev, kakor tudi tajnika te unije Ueo. Marehuka. pred dvema letoma. Vodja časopisnih delavcev izgubil sluiho Tacoma, Wssh. — Rez Kel-ley, predalnik krajevne unije časopisnih delavcev Je bil odpuščen kot član uradniškega štaba tukajšnjega lista "Tacoma Time«" zsrsdi unijskih aktiv-malti. Zanj mi s« aevisie drag« delavske unij« in pozvale izdajatelja lista, naj ponovno upo-sli Kellryja. drugač« budo list bojkotirale, Najftaseoljlvejše Spev she *sMI as t dnevnih« ti." AU Jih čitaie vaal še kaj tívljenja v tebi?" ga ogovorita lovca s pogledi brea be- Tako sedim tu na klopi in pisarim tucate 1 številk 184«, pisarim to število vsevprtk v vseh mogočih faaonah in čakam, da mi pride kaka uporabna misel v glavo. Roj brezdelnih misli se mi mota po glavi, raspoloienje to-nečega dneva me dela »labovoijnega in sentimentalnega. Napočila je jesen in vse se je pričelo pogrešati v globoko spanje. Muhe in iuielke je ie zadel prvi udarec, v drevju in po tleh je čuti glasove iivljenja, ki ae bori, neumorno, nemirno, vršeče, delavno, da ne pogine! Vsa bitja pohojenih gosenic ae ifibljejo ie enkrat iiteiajo svoje tolte gfcve is mahu, dvigajo noge, se tipljejo naurej s svojimi dolgimi tipalkami, omahnejo nAto hipoma vase, se prevrnejo In obrnejo s trebuhom navigor. Vsaka rastlina ima svoj poseben kov, neien begoten dih prvega mraza; bilke se blede ste-sajo proti solncu in padajoč« listje se vsiplje šuateč na Ua i glasom potujoče sviloprejke. Jesen je. sredi karnevala minljivosti; rdečica roi je bolna, hektičen, čuden blesk na krvavo- rdeči barvi. Ves objet od ugonsbljanja sredi sveta, po-gretajočega se v svoj sen, aem čutil, kot da aem sam plazivec. ki poginja. V silnem strahu sem se dvignil in napravil par korakov po pešpoti. Ne! sem vzkliknil in skrčil obe pesti temu je treba storiti konec! In spet sem sedel na klop, vzel svinčnik v roko in hotel s vso resnobo pričeti svoj članek; U obupanost ni koristila nič, ko sem imel neplačano stanarino pred sabo. Počasi, čisto počasi so «e jele zbirati moje misli. To tem porabil in sem napisal mirno in dobro premišljeno par strani kot uvod k čemur si bodi; to je bil lahko čisto imeniten začetek vsaki mogoči stvari. Nato sem jol razmišljati o nekem določenem vprašanju, ki naj bi ga obdelal, bodisi človek ali stvar, a katero bi se pečal — toda ničesar nisem našel. Od vseh teh brezuspešnih naporov so se mi misli spet razblinjale v nered; čutil sem. kako so mi motgani dobesedno odrekli, kako mi je bila glava praznejša in praznejša. dokler mi ni nazadnje stala na plečih čisto lahka in prašna. To retečo se praznino v svoji glavi sem občutil z vsem svojim telesom; za-zdel sem se sam sebi. ko da sem votel od glave do nog. "Od, ti moj bog nebeški r sem zakričal bolestno in ponavljal ta vzklik mnogo, mnogo-kratov zapored, ne da bi kaj dodal. Veter je šumel v listju, pripravljalo se je na slabo vreme. Se trenutek sem posedel tam in strme) iagubljeno na svoji papirje, jih nato zlotil in potisnil počasi v iep! Postalo je hladno, jas pa nisem imel več telovnika; zapel sem si suknjo do vratu in potisnil roke v lep. Nato sem se dvignil in šel. Ce bi se mi vsaj samo to pot posrečilo — vsaj to pot! Dvakrat me je ie gospodinja vprašala s očmi, kdaj bom plačal, jas pa sem se moral prihuliti in se s pozdravom v zadregi splasiti mimo nje. Tega nisem mogel storiti še enlpat; kadar bi prihodnjič srečal te oči. sem nameraval odpovedati svojo sobo in si pošteno obračunati s seboj; na ta način se pač ni dalo trajno nadaljevati. Ko sem dospel k izhodu parka, sem spet zagledal pritlikavca, ki sem ga bil v svoji raz-besnelosti pognal v beg. Mistični časniški papir je leial odprt zraven njega na klopi; vseboval je jedils najrazličnejše vrste, ki jih je zdaj uiival. Hotel sem stopiti k njemu in se oprsvičiti, prositi oproščenja za vedenje, a odbijalo me je. kako je jedel; stari prsti, s katerimi je zoperno kakor z deaetimi ukrivljenimi kremplji krčevito drial svoj kruh s maslom. so povzročali, da mi je postajalo slabo. Stopil m*m mimo njega, ne da bi ga nagovoril. On me ni spoznal; suhotno kot le« so strmele vame njegove oči; Ae črte na licu ni izpremenil. Nadaljeval sem svojo pot. Is navade sem obstajal pred vsakim izobešenim časopisom, kjer sem šel mimo. prouča-vajoč objavljena prosta mesta. Bil sem tolikanj srečen, da sem našel eno. ki bi ga pač lahko sprejel: trgovec Um zunaj nekje je iskal za vsak večer po par ur človeka, ki bi mu vodil knjige; plača po dogovoru. Zapisal sem si trgovčev naslov in sem na tihem poprosil boga za to službo; hotel sem zahtevati za delo mnogo manj kot vsak drugi, petdeset vinarjev bi bila bogata plača, ali nemara samo štirideset. to sem prepustil njemu. Ko sem prišel domov, je leial na mizi listek gospodinje, v katerem me je prosila, naj plačam vnaprej svojo stanarino ali pa se kolikor mogoče kmalu preselim. Naj Ji nikar ne štejem tegs v slo, s ona je primorana zahtevati to. S spoštovanjem—Gundersenova. Napisal sem svojo ponudbo trgovcu Christie, Oroenlandsleret it 31, Jo kuvertiral in ponesel v poštni nabiralnik na vogalu. Nato sem šel spet v svojo sobo in sedel v naslanjač- Temnilo se je čezdalje bolj. Zdajci mi Je postalo teiko obdržati se na nogah. Naslednje jutro sem se prebudil zelo rano. Cisto tems je ie bilo, ko sem odprl oči in šele dolgo nato sem slišal v stanovanju pod sabo biti uro pet Hotel sem spet zaspati, a se mi ni posrečilo; bil sem čimdalje bolj buden in tako sem leial in mislil na tisoč reči. Hipoms mi je ksnilo v glavo par dobrih stavkov, ki bi jih uporabil za škico ali feljton. finih jezikovnih domislekov, kakor si nisem izmislil ie nič podobnega. Tako letim tam in si ponavljam tiste besede in zmirom bolj vidim. da so izvrstne. Polagoma se jim pridružujejo še druge; hipoma sem ie čisto čil; vsta-nem in seiem zadaj sa posteljo po papir in svinčnik. Tako je, kot da je počila v meni iila; ena beseda sledi drugi, se ureja v zvezo, druii v prizor, scena se kopiči na sceno. deja~ nja in replike mi vro iz lobanje in prečudovito čuvstvo me objema. Piiem kot obseden In polnim brez prestanka polo za polo. Misli mi prihajajo tako hipno in lijejo tako obilno, da mi uhaja celo mnoiica posrečenih stranskih stvari, ki jih ne morem dovolj naglo napisati, četudi delam na vso moč. Vedno Še me na-skakujejo novi domisleki; vsega me obvladuje moja snov in vsaka beseda, ki jo zapišem, mi je položena v usta. Trajalo je, trajalo tako krasno dolgo, dokler ni prenehal ta čudoviti trenutek; petnajst, dvsjset popisanih strani leži pred mano na kolenih, ko sem slednjič dovršil in polotil svinčnik v stran* Ak« so torej ti papir jI imeli resnično kako ceno, aem bil rešen! Skočil sem iz postelje in se oblekel. Bilo je vedno bolj svetlo, ie sem razločil oglas svetilniikega nadzornika doli na sobnih vratih, pri oknu je bilo ie tako dan, da bi ta silo lahko videl pisati. Zato sem se torej takoj napravil k delu in jel prepisovati svoje papirje na čisto. Čudna gosta megla luči in barv se dviga iz teh fantazij; osupnil sem pred enim dobrim domislekom sa drugim in si zatrjeval, da je to najboljše, kar sem kdaj bral. Postal sem pijan od prijetne saveati, ves nspihnjen od same radosti, sem se sazdel sebi sila velik; tehtal sem v roki svoj spis in gs cenil po naglem preudarku na petJyron. Saj bi nobenemu človeku ne pirilo na misel barantati radi petih kron; nasprotno Še deset kron je bila smešna cena, če sem vpofttevs! kakovost vsebine. fie ns misel mi ni prišlo, ds bi tako samorodno delo nemara saatonj ponudil; kolikor mi je bilo znano, takšni romani ne leže okoli na ceati. In odločil sem se za deset kron. V sobi je bilo vedno bolj dan; ozrl sem se doli k vratom in brez truda sem razločil tanke, skeletne črke Anderscnove pralnice perila za mrliče v veti na desno; saj je pa tudi ie nekaj časa, kar je bila ura sedem. 1 (Dalje ptfeadajtt.) hmkp Upajne: rusevcem Za Večerni ptičji zbori so polagoma utihnili, le zdaj pa zdaj je ie za' , I epo . Prev ist« misli v očetu, lelja jelo za ča- pomladansko zelenje svetlobi z ozvezdjem okrašenega neba. Golo bukovje ju je opomnilo, da ne bližata planinski viša vi. Da, tu sta že. Zaželela sta si, da bi se jima izvil iz prsi vrisk planinske radosti, da bi odmevalo od skalnih bregov Krvavca, Košute in Mokrice, odbijajoč zvoke ob zelenem pobočju večno lepega Križišča. I* posamezne zareze so oatale na planini kot zapuščina zimskih športnikov, ki se morajo umakniti pomladen skim potomcem herojskega lovca Nimroda. Težak mir je letal na oblastem pobočju Jezerske planine, mir. sllčen Nirvani, ki v njej premi njajo vse posemske strasti. Ha hel Aepet v zimskem spanju dremajoč i h smrek daje edine znake, da se tudi tu kmalu pojavi novo tivljenje, vstajenje prirode. Brei beaedi. Korak — odmev Popnrta se preko Bleka in Gole doline v ruAevje, ki si Je jelo otreaati gladko snežno odejo raz svoja ramena. Starikav macesen se Jima trpko smehlja, kakor da bi ae ju zveaelil kot prvih ozna njevakev immladi. "Hej. stari. doli je ie vse najlepAem majniAkem okrasu Da, živim. Drami me vajin prijatelj, ki kliče planino v tivljenje. a vidva ga preganjata, da u tešita svoje strasti, kolikor jih še nista izčrpala v dolinah." jima zašušlja raz kosmate veje stari Abraham. "Leto za letom prihajaš tu sem. no. in sedaj si dove-del še svojega sina, da bi se ne pretrgala nit vaših morij!" škr-ta suhljati les. "Glej. Bojane, tu se srečata!" zašepeče oče. "Nasloniš se ob stari macesen, Id je videl ie premnogo jutranjih tragedij. Ko se oglase prvi kosi, prileti ruievec izza onih skal ali od Kosmatega kluba. Sedel bo na anetišče. Sprva se bo oglašal prav poredko: "Ci-u-ššš!" in bo opazoval okolico, če bi mu ne pretila kaka nevarnost. Ne zgani se, dokler ne prične pihati gosteje! Kadar gruče ali koče, se priklanja svojim družicam, s pihanjem pa izziva svoje tekmece in izkazuje neustrašeno borbenost Ne streljsj, dokler ne vidiš točno muhe na puški. Tako! Lovaki blagor!" "Veliko krvi!" odgovori sin po lovskem običaju, dasi gs kar mraz strese po zadnji besedi. "Jaz grem proti Malemu Zvoku. Tam se preletava s Korenske doline proti Razoru. Stalnega mesta nima, zato ga bom moral zvabiti s klicem." Noč in jutro — prehod med njima — more li svet nuditi kaj lepšega? Slike na platnu zvoki v glasbi, ti li morejo s svojo umetnostjo res ponazoriti vso lepoto, ki jo pri roda razgalja ob prvem svitu dneva? Ne, ni mogoče! Le doživetje te lahko o tem prepriča. , Preizkušeni lovec se utabori na skritem robiču. V sneg si izkoplje primerno vdolbino, nareže ruševih vej, da si napravi iz njih umetno steno, položi v sneg zračno blazino in {aka dogodkov, ki imajo priti. Se preden izza Košutne prodro v temino prvi solnčni žarki, se zablesti na Storilčevem temenu svetla plošča, obrobljena z nakitom raznobarvnih draguljev, do-čim je njegovo telo še pogreznjeno v tolmun temote. Zazeha-la je že Zaplata in tam daleč, daleč, se prikazuje srebrna nit Triglavskega pogorja. V ruševju zacvrči planinski kos, sprva e-den, drugi in te jih je za zbor. Planina oiivlja! Po zraku zafr-fota temna ptica. On je. Kralj planin. Ruievec. Čujl Pri Bojanu je. 2e poje. Ciuššš! CiuššA! Sprva lahno, vedno hitreje, hitreje—in ie gruče. Nemirno trepeče dvoje src. Strast! Petelin poje, koče in gr-ga, piie in gruii — sprva v presledkih — in gosteje, gosteje — brez odmorov. Obs pomerjata puške. Senca se ni še umaknila svetlobi. Zdaj, zdaj se pokažejo rebra gorskih velikanov — zdaj, zdaj bo vidna muha. Toda — kaj je to? Po zraku zašumi. Od Bojana ni več glasu. Onstran Razorjeve kotline odjekne: "Ciuššš! — Ciuššš!" . . . Osupnjen strmi oče v Zvokove bregove. Kaj sedaj ? Oplašen ? — Za planjo. — Predaleč. Poskusimo! Veliko Jih Je ie priklical, tudi tega ne bo teiko. "CiušAš!" tu — "čiuišš", tam. Petelin se jezi, trepeče od Jeze, odskakuje razjarjen od tal. nato se dvigne in se pribliia za streljsj. "CiušAA," si odgovarjata drug drugemu, nestrpna ie oba samega vznemirjenja. V dolini počijo veje. kakor da bi se približevala kaka tival. Petelin prisluhne in se odmakne sa ruševje. On za nJim. Po kolenih. Sne*a ne čuti, niti ostrih čeri. Petelin se oglaša izza grma. umika se za drugo grmičevje. G i bijeta se oba. Nad njima pa se polagoma razpreda mreža svet- polagoma umikati mrkfclkdaj st idramiA. starina? Jt li Ameriška ljubezen Ethel in BiH ita se seznanila na nekem izletu ob tedenskem zaključku. Teden dni pozneje se spet srečata. Ethel: Vi ste tudi tu? Bili: Kako se vam godi, Ethel? Ethel: Hvala, dobro. Ako ho-čeva nedeljo prebiti akupaj? Bili: Prebijva. Ostaneva tu ali greva k jezeru? Ethel: Rajši ostaniva tu. Ali imate kaj uspeha? BiH: Tako, tako. Včeraj sem nesel nekoliko bankovcev v banko. Kmalu bo tisoč dolarjev skupaj. Etbel: Tudi jaz sem si prihranila skoraj tisoč. BiH: Se boete kmalu poročili, kaj? Ethel: Ah, Bili, pravega mota ni. Bili: 2e pride, ste presneto mični. Ethel: Samo da bi ne bilo poklica! Dve leti kot telefonistka — človek se nasiti! BiU: Tudi jaz iščem te dolgo tene. Ethel: Ah, kako zanimivo. Ali se boete kmalu poročili? BiH: Ko najdem draiestno dekle, takoj. Ethel: Ali je to teiko? Videti ste zelo spretni. Bili: Nu, tako. Imam dobro mesto, nekaj imetja in dedičlno na vidiku. Ethel: Dobro dedičlno? BiH: Teto v Salt Lake Cityju. Po nji pričakujem kakšnih sedem tisoč. Ethel: Prav lepo. Jaz dobim dva tisočaka za doto. Bili: To res ni slabo. Meni je tri in dvajset let. Ethel: Meni pa devetnajst. Niste mi zoprni, BiH. BiH: Jaz pa bi poskusil rad vami, Ethel! Ethel: Bodite previdni! BiU: Ne, ne, govorim resno. Bi vas mikalo? Ethel: Mikalo bi me že. BiH: In kaj bi ie manjkalo? Ethel: Ali bova imela dovolj? Bili: Stanovanje dva tisoč, avto pet sto.. Ethel: Moje nove obleke, moja priprava... BiU: Tu pojdeta ie dva tisočaka, kaj? Ethel: To je že pet in pol. KoJ liko let je teti v državi Mormon-cev? BiU: Štiri in iestdeset. Ethel: Štiri in šestdeset, hm Zdrava? BiU: Ne več. Dolgo ne bo več živela. Zadnjemu plesnemu tečaju se je odpovedala. Ethel: Za služabništvo bi ne bilo več dovolj, kaj ne da? BiU: Se ne. Ethel: Ali pojdeva na poročno potovanje? BiU: Ne takoj. Sem sredi nekoliko velikih kupčij. Ethel: Ali bodo dosti vrgle? BiU: Nekoliko tisočakov bo te. upajmo. Ethel: Pojde tudi brez sluiab-niitva, mislite? BiU: Prav gotovo. Kaj je vaš oče? Ethel: Glavni inženir v je-klami. BiU: Izvrstno! Ethel: Torej se strinjaš? Bili: Popolnoma* draga, lahko se poročiva takoj. Ethel: I^epo. Mislim, da imajo danes ie odprto. Ali je daleč do občinskega urada? Bili: Samo tri minute, Ethel. Ethel: Potem pridi, ljubček. —*edCT«ud Picum. Charlotte Poole, soproga A. Pooleja, ki so ga umorili ¿lani Ci legije, teroristične organizacije, v Detroitu. lobe. ki razgalja gorske velikane do peta. Zbor ptičev krescendira svojo hvalnico do vrhunca in polagoma prehaja v decreecendo. Petelin ae le še poredko odzove bojnemu klicu. Kot liaica se priplazi izkušeni lovec do zadnjega grmiča, ki ga loči od ruAevca. Odziva ni več. Preblizu sta skupaj. Petelin postane tedaj o-prezen. Molče ogleduje, kje ae prikaže tekmec. Neopaieno ga je treba ugotoviti, brez giba. Previdno dvigne glavo iznad grma — pomoli puško preko ruševja --- Strašno! "Najprej sem dobil angino* potem poapnenje žil in ko sem to prestal, me je malarija dajala. za njo sladkorna bolezen in nazadnje Ae paraliza . . "Moj Bog, tak nehajte vendar: le kako ste vse to preboleli?" "Prebolel? Niste me prav razumeli. milostljiva: pripovedujem vam o svojem medicinskem rigorozu!" a Odpusti ji vo vprašanje V zgodovinski uri so učenci sliAali imena kakor Diana, Hek-tor. Pluton in podobna. Pa vpraAa Mirko Poberajev: "Gospod profesor, zakaj so pa dajali bogovom sama pasja imena?" Od one strani dvigne glavo iznad grma. pomoti puAko preko ruševja — oče in sin. — Ciuššš! 7 do jbgoslavije BRZI VLAK OB BREMEN IN EUEOPA V BRE-MERHAVEN ZAJAMCl UDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujete a priljubljenimi ekHprmnimi ptrtiki- C O L P M B U S HANSA ~ HAMBURG DEUTSCHLAND NEW VOH Ixborne železniške aveza od Cherbourg«, Brearía tU Hamburga. Za i*iaa>iU w>é*ju Mu Hm« MnU 4 HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD ISO W. RANDOLPH ST.. CHICAGO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa aklepu lt. redae kottendje aa lakk« naroči aa Itat ProcreU h | Ataja adea. it a. tri. štiri ali pet^laaov ia me druii ne k eni urotaidL Proareta atane aa tu enaka, aa flaaa all aeflaae fS.OO m eae letm w aiao. Kar pa ¿iaai ia plata to pH aaeamawta Ü.M ta tednik, ae H» *1 Ataja k naročnini. Torej aedaj nI Taroka, roéi, da ja liat predrtr n A g. N. P. i. Liat Praoreta ja raAa iaatnina ia getovo jo f vsaki dnU« té kl U rad atal Hat vsak dan. Ona liatn Proareta ja: Sa Cicero ia Chits c« jr. .41 1 tednik la.............. t tednik« ia.............. I tednike ia.............. 4 tedalka ia......... i tednikov in............. Za Zdrnft. driate In Kanado $SSS 1 tednik In................ 4.SS S tednika In............... » Si 8 tednike Ia............... t.40 4 tednika in...............120 i tednikov in............. nič Za Errope Ja..............Sf.Oi Iapolnite epodajl kupon, priloiite potrebno vsoto deaarjs sli Order e pismu in ai naročite Proevete. Uat, U Je vaia laataias. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fl« W ali ča ae preseli proč od druiine in bo »ahteval sam svoj liat tednik. M moral tisti član ia dotične druf ine, ki je tako skupno naročene ns 4sM Proareto, to takoj naznaniti upramiAtru lista, in obenem dcpUisti dot« vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne store, tedaj mora upravaiitve datum aa to vsoto naročniku. _____ PROSVETA. SNPJ, 2M7 80. Lawndale Ave„ Ckieafe, TU. Priloženo podKljam naročnino ia liat Proevete vsote I........ |) f««.........................................Cl draMvs K • Naslov ........................................................ Uatavite tednik in ga pripiiite k mojt naročnini od sledečih Hu» * druiine: t) ................... ........................ČL draitvs It. D ..................................ft. draitvs M» ..........r 4> .......O. draitvs It......H ....Cl 4ra*tvs ........"* aaeae*eeeeeeaeoeeeeoeeeoeee«eaeae«»* r» • • e e • • , „rH TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča ^ ¿o* Tiska vabila za veaelica in shode, vizitnie* knjige, koledarje, letake itd. v slovenjem, hnwmm slovaškem, češkem, nemškem, angleškem VODSTVO TISKARNE ATEURA *A P^j 8.N.IU., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK AHM Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cone snserne. eni) PUite pa tafertnaelje aa ana»«» S.N.P.J. PRINTER? 2657-59 SO. LAWNDALR AVE*** Telefon Harwell 4904 CHICAGO, IU-