Novo nahajališče Blagayevega volcina (Daphne blagayana 
Freyer) na jugozahodnem Dolenjskem 
Daphne blagayana Freyer in south-western Dolenjsko (Slovenia) 
Dr. Vinko STRGAR 
Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 
YU-61000 Ljubljana, Ižanska 15 
UDK 582.865 : 581.9 (497.12 — 14) (045) = 863 Daphne blagayana 
IZVLEČEK ABSTRACT 
V Sloveniji je bilo doslej znanih 15 In Slovenia 15 habitats of Daphne 
nahajališč blagajevega volčina. Daphne blagayana Freyer have been discovered. 
blagayana Freyer. S i m o n i č (1939) na- S i m o n i č (1939) indicates specimens 
vaja B. volčin za Borovško goro, vendar growing on the Borovška gora; howe-
brez podrobnejših podatkov o lokaliteti ver, without precise data of their loca-
in o tem, kdo je rastlino tam videl, lity and by whom these plants were 
Novo nahajališče vrste Daphne blaga- seen. The new habitat of the Daphne 
yana (št. 17) je v dolini potoka Belica, blagayana (no. 17) is in the valley of 
3,5—4 km severno od Osilnice, približno the stream Belica, 3,5—4 km north of 
1300 m od izliva Belice v čabranko. Osilnica, about 1300 m from the flowing 
of this stream into the river čabranka. 
Areal razširjenosti Blagayevega volčina, Daphne blagayana Freyer, je 
v treh disjunkcijah. Prva je v Krpatih, druga na Balkanskem polotoku (Bolga-
rija, Makedonija, Albanija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina), t re t ja pa 
obsega zahodno Hrvatsko in Slovenijo, k jer je bilo doslej znanih 15 nahajališč. 
Iz karte razširjenosti je razvidno, da hrvaško-slovenska disjunkcija poteka 
v razmeroma ozkem pasu od Samoborskega gorja proti severozahodu čez 
Kozjansko in Zidani most do Polhograjskega hribovja in naprej do doline 
Trebuše. Na omenjenem ozemlju med Samoborskim gorjem in dolino Trebuše 
so marsikje ugodne razmere za Blagayev volčin, zato lahko upravičeno pri-
čakujemo še novih najdb. 
2e S i m o n i č (1939 : 22) navaja za Borovško goro med drugimi rastlinami 
tudi Blagayev volčin. Njegova navedba se nanaša na ozemlje, ki je po geo-
grafski legi in rastlinstvu najbolj ilirsko med ozemlji, s katerih je naš volčin 
znan na Slovenskem in Hrvaškem, na zemlju torej, k jer to ilirsko rastlino 
celo bolj upravičeno pričakujemo kakor drugod. Simonič navaja B. volčin 
za Borovško goro brez podrobnejših podatkov o lokaliteti in o tem, kdo 
je rastlino tam videl. V istem sestavku kakor Blagayev volčin navaja Si-
monič za Kočevsko in Pokolpje še nekaj rastlin (Digitalis laevigata, Stipa idr.), 
ki jih je na tem ozemlju sicer res tudi pričakovati, vendar je navedbe treba 
Še potrditi z natančno ugotovitvijo nahajališč; isto je veljalo doslej za Blagayev 
volčin na Borovški gori. Z letošnjim letom pa se je stvar nekoliko spremenila. 
P rav na Borovški gori B. volčina sicer še nismo našli, pač pa tako blizu, da 
pr i Simoničevi navedbi lahko črtamo vprašaj ; sicer pa ne vemo, kateri del 
Borovške gore je imel Simonič v mislih. 
Novo nahajal išče vrste Daphne hlagayana (si. 1, št. 17), je v dolini potoka 
Belice (ki se pr i vasi Papeži, 3,5—4 km severno od Osilnice, zliva v Cabranko) 
okoli 1300 m od Cabranke in okoli 200 m od domačije Belica 8 (pri Ožeboltu, 
mlin) ob potoku, ki priteče pri Ožeboltu izpod Taborske stene, 400 m n. m. 
Nekoliko smo se še razgledovali po okolici najdenega rastišča, pa Bla-
gayevega volčina v bližini nismo nikjer več našli, čeprav je pr imernih prostorov 
vse polno in skoraj ni dvoma, da novo rastišče ni osamljeno. 
Na bližnji domačiji pri Ožeboltovih smo pokazali cvetočo vejico volčina in 
vprašali, ali rastlino poznajo, pa je domačinka, ki si krepkega zdravja in zelo 
prisebno nalaga že osmi križ, na jpre j nekoliko začudeno pogledala, nato pa 
dejala, da pravi jo rastlini pr i n j ih blevanda — ovce da jo menda jedo na 
paši, potem pa obolevajo. Pokazala nam je tudi pobočje, k je r na j bi bila rastlina 
SL. 1 — Razširjenost vrste Daphne blagayana na Hrvaškem (št. 13, 14, 15) in Slovenskem. 
Po karti T. W r a b e r j a in V. M i k u l e t i č a , (1965 : 62) z dodatkom nahajališč št. 16 na 
Borovški gori (po S i m o n i č u , 1939 : 22) in novega nahajališča, št. 17 ob čabranki. 
FIG. 1 — The distribution of the species Daphne hlagayana in Croatia (Nos 13, 14, 15) and 
in Slovenia. According to the map by T. W r a b e r and V. M i k u l e t i c (1965 : 62) and of 
the addition of the locahty No 16 at Borovška gora (after S i m o n i č , 1939 : 22) and of 
the new locality No 17, along the čabranka R. 
V velikih množinah. Da ne bi zamudil redke priložnosti, ko spet lahko vidim 
veliko Blagayevega volčina v cvetju, sem se zagnal po s t rmem pobočju. 
A volčina nikjer , pač pa povsod precej dlakavega sleča. Nas je domačinka 
potegnila za nos? Ne! 
Šele doma, ko sem stikal za imenom blevanda in sem spoznal, da naše 
l judstvo imenuje dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) tudi bl juvanec in 
pljuvanec, sem se spomnil zadrege domačinke v Belici, ko sem ji pokazal 
cvetočo vejico volčina, in sklepal, da so jo presenetili beli cvetovi, ki j ih je 
dotlej videvala pri blevandi (dlakavi sleč) samo rožnate. 
Za natančnejši popis in fitocenološko vrednotenje združbe, v ka ter i je 
Blagayev volčin na obravnavanem ozemlju, bi bilo treba na j t i novih rastišč. 
Znano rastišče je na hudourniškem bregu, k je r zaradi delovanja hudournika 
morda lahko pr iha ja do občasnih večjih sprememb, in na s t rmem erodiranem 
dolomitnem pobočju, k je r za Blagayev volčin razmere niso popolnoma nor-
malne. Sodeč po nekaterih glavnih rast l inah (Daphne hlagayana, Ostrya carpi-
nijolia, Erica carnea, Sorbus aria, Chamaehuxus alpestris, Rhododendron 
hirsutum), ki so v družbi, na jb rž tudi na tem ozemlju Blagayev volčin raste 
normalno v precej podobnih fitocenoloških razmerah kakor na doslej popisanih 
rastiščih ( T o m a ž i č , 1940; P e t k o v š e k , 1952; W r a b e r in M i k u l e t i č , 
1965). Zaradi geografskega položaja nahajališča se ob Belici pojavl ja z Bla-
gayevim volčinom termofilnejša vrs ta Sesleria kalnikensis Jav. iz skupine 
Sesleria tenuifolia, ne pa rastl ine iz skupine calcaria kakor na Pr imorskem 
( W r a b e r in M i k u l e t i č , 1965 : 64), Gorenjskem (T o m a ž i č , 1940 : 85, 87 
in avtor jeve ugotovitve) in Šta jerskem: Veliko Kozje ( P e t k o v š e k , 1952 : 27 
in avtor jeve ugotovitve). 
SL. 2 — Novo nahajališče Blagajevega volčina (št. 17) je 200 m od Ožeboltovega mlina v 
Belci ob čabranki. Foto: V. Strgar. 
FIG. 2 — A new locality of Daphne hlagayana (No 17) is at Belica, 200 meters from Ožebolfs 
mill on the čabranka R. Photo: V. Strgar. 
3 Varstvo narave 
Enake kot ob Belici so razmere glede seslerije tudi na Kozjanskem (si. 1, 
nahajališče št. 12), k jer sva na vzhodnem pobočju Žličarja (zahodno od Kozjega) 
z Majdo Strgar našla tri rastišča vrste Daphne blagayana (eno teh je skoraj 
gotovo tisto, ki o n jem poroča H o r v a t , 1929:9, 23). Rastišča Blagayevega 
volčina na Žličarju so na strmem vzhodnem in severnem pobočju v močni 
senci, ki jo daje na vzhodnem pobočju Žličarja okoli 450 m n. m. predvsem 
drevje mešanega gozda: Fagus sylvatica, Picea ahies, Acer pseudoplatanus, 
Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus. Med drugimi lesnatimi rastlinami se 
pojavljajo še Amelanchier ovalis, Hedera helix in Erica carnea. Od zelikastih 
rastlin so tu Carex alba, Iris graminea, Primula acaulis, Mercurialis perennis, 
Laserpitium siler, L. latifolium, Melampyrum sylvaticum, Hellehorus niger, 
Buphthalmum salicifolium, Convallaria majalis, Cyclamen purpurascens, Pte-
ridium aquilinum, Lilium carniolicum, Peucedanum oreoselinum, Anthericum 
ramosum, Serratula tinctoria, Homogyne silvestris, Centaurea montana ssp., 
Cypripedium calceolus, Sesleria kalnikensis idr. 
SUMMARY 
The taxon Daphne blagayana is an Illyric floral element; the area of its distri-
bution is spread in three disjunctions: the Carpathian Mountains, the Balkan 
Peninsula, and West Croatia and Slovenia. 
The map of its distribution shows that the Croatian-Slovene disjunction 
extends in a narrow belt from Samoborsko gorje in the East (in the map indicated 
by No 14) to the valley of the Trebuša in the West (in the map indicated by No 1). 
The territory containing the localities shown in the map has in many places 
conditions favourable for the taxon Daphne blagayana and so new discoveries may 
be expected. 
This year, a locality of Daphne blagayana has been found in South Slovenia. 
This locality is in the valley of the small river čabranka (in the map indicated by 
No 17), on the territory which is in its geographic position and its flora of all the 
localities in the Croatian-Slovene disjunction most typically Illyric and for this 
relict Illyric specimen in Slovenia and Croatia also most readily understandable. 
The location of the taxon Daphne blagayana in the čabranka valley has in-
creased the significance of the fact that this plant is mentioned to grow on 
Borovska gora (in the map indicated by No 16), S i m o n i č 1939; 22, — although 
the author does not name the precise locality and who saw the plant there. The 
locality No 16 on Borovska gora can be at most some 6 kilometres South-East from 
the locality No 17 in the čabranka valley. 
The new locality of the taxon Daphne blagayana points to a connection of the 
localities on Samoborsko gorje (Nos 13, 14, 15) via Gorjanci and other mountains in 
south-eastern Slovenia with the localities in Notranjsko (Nos 3, 2) and in Primorsko 
(Nol) , and via Gorski Kotor and Kapela to a connection of the localities in the 
Slovene-Croatian disjunction with the localities in the Balkan disjunction. 
The new locality (No 17) belongs together with the localities Nos 11—16 to the 
region which is under a strong Pannonian and under a temporary Mediterranean 
(Nos 16, 17) climatic influence. These localities in fact represent the approximate 
north-western border of the more common appearance of the thermophile Mediter-
ranean Illyric and Pontic floral elements in Central Slovenia. The border is among 
other things shown particularly well in the locahties of the plants of the Sesleria 
genus. The localities of the taxon Daphne blagayana Nos 1—10 are in the area of 
the taxon from the group Sesleria calcaria which grown in colder regiones, while 
localities Nos 11—17 are all in the area of the more thermophile taxon Sesleria 
kalnikensis Jav. from the group S. tenuifolia. 
LITERATURA: 
H a y e k , A., 1927: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae, l .Bd. 
H o r v a t , I., 1929: Rasprostranjenje i prošlost mediteranskih, ilirskih i pontskih 
elemenata u flori sjeverne Hrvatske i Slovenije. Acta bot. Inst. bot. Univ. Zagreb, 
4, Zagreb 
F a x , F., 1898: Grundzüge der Pflanzenverbreitung in den Karpaten, l.Bd.Die 
Vegetation der Erde, II. 
P e t k o v s e k , V., 1952: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem. Biol. 
vestnik I, Ljubljana 
S i m o n i č , I., 1939: Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja. 
Rastlinstvo in živalstvo. Kočevski zbornik 
T o m a ž i č , G., 1940: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji, 1. Bazifilni borovi 
gozdi. SAZU, matem.-prirod. razr., knjiga 1, Ljubljana 
W r a b e r , T . inV. M i k u l e t i č , 1965: Daphne Uagayana Freyer na severozahodni 
meji svojega areala. Biol. vestnik, XIV, Ljubljana