Ameriška Domovina
AM6RICAN IN ŠPIRIT £0R€16N IN LANGUAGE ONI?
NO. 155
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 16, 1965
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LX III — VOL. LXHI
Sudanska kriza se je nepričakovano hiiro kaj nevarno zaostrila
Vodnik večinske stranke Mahdi, od katerega zavisi vlada, je hud arabski nacionalist in zagrizen musliman. Napovedal je “odločen” nastop proti upornikom.
KHARTOUM, Sud. — Sudanski ministrski predsednik Mah-goub je še pred nekaj dnevi izjavil, da je na svojem 12-dnev-nem potovanju uspešno uredil vprašanje sudanske državljanske vojne z vsemi južnimi sudanskimi sosedi. Se je pa v svojem optimizmu močno zmotil. Njegova vlada je morala napraviti sklep, da bo voditelje črnskega uporniškega gibanja morala postaviti v odsotnosti pred sodišče in jih seveda obsoditi.
Mr. Mahdi, predsednik največje prlamentarne stranke in steber sedanje vlade, je pa izjavil, da spravlja kongoški ministrski predsednik Čombe v nevarnost rnir v srednji Afriki, ker podpira sudanske upornike. Mahdi je tudi rekel, da bo Sudan verjetno potreboval pomoč večjih držav, da napravi red v južnem Sudanu. Na drugi strani ni tajil, da so se arabski vojaki obnašali v Juhi in Wau kot pravi divjaki in morili nedolžne ljudi. Misijonska, poročila, ki jih dobiva Vatikan, pa dodajajo, da so arabski vojaki divjali tudi v mnogih drugih krajih treh južnih črnskih sudanskih provinc.
Državljanska vojna med črnskimi uporniki na jugu in sudansko vlado na severu se torej pretvarja v vojno med A-rabci in črnci in to ne obeta nič dobrega. Da so Arabci muslimani, črnci pa ne, samo zaostruje ta problem.
-------o-------
Wasfisiigfesi je zaprl posfamšiv® ¥ iranavlfk
WASHINGTON, D.C. — Podtajnik za afriške zadeve v državnem tajništvu je v petek pozval k sebi odpravnika poslov poslaništva Kongoške republike z glavnim mestom Brazzaville in mu sporočil, da bodo Združene države umaknile vse svoje diplomatsko osobje s te a-friške države in poslaništvo tam zaprle. William C. Timble, pobožni namestnik državnega taj ništva, je obrazložil, da je odpoklic osobja posledica kršitev diplomatskih pravic, katerim je bilo podvrženo v zadnjih mesecih ame/iško diplomatsko osob-]e v Brazzaville
Odpravnik poslov Kongoške republike je opravičeval postopanje svoje vlade, ki je postala v zadnjem letu najtrdnejše opo-Ušče rdeče Kitajske v Afriki Pa nato sporočil, da bo tudi Kongoška republika umaknila svoje diplomatsko osobje iz Wa-shingtona. To je odšlo v New ^brk, kjer se bo pridružilo poslaništvu Kongoške republike PD Združenih narodih. Ta drža-Va je bila do 1. 1961 francoska kolonija.
Novi grobovi
Milan N. Sarich
Preteklo sredo je umrl v Sunny Acres Sanatorium 72 let stari Milan Nick Sarich, živeč preje na 19416 Pawnee Ave., doma v Cetin gradu na Hrvaškem, od koder je prišel 1. 1913. Tam je zapustil hčer Mario Kauzer in 3 vnuke, tu pa edino bratranca Nicka Saricha. Pogreb bo danes ob desetih dopoldne iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Whitehaven pokopališče pod vodstvom pogreb-nice Mary A. Svetek.
Helen L. Turk
V petek je umrla na svojem domu na 1112 E. 174 St. 56 let stara Helen Louise Turk, hčerka pok. Franka J. Turka, pisca “Slovenskega pionirja”, ki je umrl marca 1964, in Louise, roj. Epaves, sestra pok. Rayja J. Turk, Dorothy Anderson, A-dalyn Ross in Francis J. Turk (Parma). Pogreb bo danes ob 8.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Johnson prdi pretiranim poviševanjem prejemkov federalnega uredništva
heatwave
Vremenski prerok pravi:
Večinoma sončno in soparno. ^aj višja temperatura 85.	;
Iz slov. naselbin I2GREDI IN NAPADI SO
SEGLI IZVEN LOS ANGELESA
Pogrebni stroški ne bodo več uganka
NEW YORK, N. Y. — Pred dvema letoma je Miss Mitford napisala celo knjigo o načinu, kako pogrebni zavodi računajo pogrebne stroške. Njena knjiga sprožila tako živahno debato v naši javnosti, da je lani poseben senatni odbor skušal dognati, kar je napačnega v pogrebnih računih.
Posledica senatne preiskave se je pokazala te dni. Dve največji organizaciji pogrebnih zavodov sta sestavili poseben pravilnik, kako je treba staviti ponudbe za pogrebne stroške v vseh podrobnostih in v pismeni obliki. Ponudba mora biti sestavljena tako, da sorodniki ali prijatelji pokojnikov lahko izbirajo, kakšne stroške so pripravljeni nositi. Pogrebni zavodi morajo dati na lastno pobudo interesentom zmeraj vse podatke tudi o stroških, ki jih imajo pokopališči, prevoznimi podjetji, cerkvenimi uradi itd.
Pravilnika bosta objavljena koncem tega leta. Obvezna bosta nekako za 14,800 pogrebnih zavodov od 24,000. Mislijo pa, da se bodo tudi ostali pogrebni zavodi držali teh navodil.
WASHINGTON, D.C. — Federalna administracija je predlagala, da federalno uradništvo dobi s 1. januarjem za 3.5% povišane prejemke. Pristojni odbor predstavniškega doma je sklenil povišanje kar za 10%. Temu se je pa Johnson uprl, češ da noče biti med tistimi, ki s pretiranimi povišanji prejemkov tudi povečujejo nevarnost novega inflacijskega vala.
Predsednik ima prav. federalnega uradništva se že sedaj gibljejo povprečno na isti višini kot prejemki zasebnega uradništva. Povišanje prejemkov na 10% bi samo dalo uslužbencem v gospodarstvu povod, da zahtevajo nove povišane plače, kar bi moralo sprožiti samo nov val višjih cen.
Predsednikova izjava je prišla, predno se bo z zadevo pečal plenum predstavniškega doma. Ali bo kaj zalegla, bomo videli. Kongresniki se pač hočejo prikupiti 3 milijonom volivcev, ki so v federalni službi, kajti prihodnje leto bodo kongresne volitve. Da s tako politiko podirajo temelje stabilnosti ameriškega gospodarstva, za to jim ni dosti mar.
SANTA MONICA, Calif. — Tu je v petek, 6. avgusta, umrla v bolnišnici 78 let stara rojakinja Mrs. Frances Turk, roj. Za-mec v Horjulu na Notranjskem, preje živeča v Clevelandu, Ohio, vdova po pred 7 leti umrlem Georgeu Turku. Zapustila je hčerko Florence Haskell v Los Angelesu.
LORAIN, O. — Pretekli torek je umrl v bolnišnici sv. Jožefa 79 let stari Lawrence Tomažič, rojen v Javoru pri Ljubljani, od koder je prišel v Ame-Plače Dko pred 57 leti. Najprej se je naselil v Aliquippi, Pa., 1. 1923 pa se je preselil v Lorain, Ohio. Zapustil je ženo Mary, roj. Go-leti, sina Franka, hčeri Mrs. Harry Sekular in Mrs. Robert Klein, 4 vnuke in sestro Frančiško Jančar v Jugoslaviji. Pokoj ni je bil član SDZ št. 21 in SN-PJ št. 17. Pogreb je bil v petek s sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda na pokopališče Kalvarija.
Ameriška farmarska organizacija začela prepozno zvoniti
WASHINGTON ,D.C. — Glasom zadnjega uradnega federalnega poročila bomo tudi letos imeli rekorden pridelek v koruzi, žitih za krmo, pšenici, rižu in soja fižolu. Ameriška farmarska organizacija je porabila poročilo, da je naslovila na Johnsona poseben poziv, naj vendar zaustavi način podpiranja farmarjev in naj prepusti svobodnemu trgu, da odreja, koliko je treba pridelati in kakšne naj bodo cene. Predlaga tudi poseben način, kako naj bi podprli male farmarje.
Poziv je prišel prepozno, kajti odbor predstavniškega doma je načrt za nov zakon že odobril in ni posebnega upanja, da ga ne bi že ta teden izglasoval tudi plenum. Senat se pa v tem 'po tradiciji zmeraj priključi sta-jlišču predstavniškega doma.
Oommikaiiskš levičarji so se sprli MQ& seboj
SANTO DOMINGO, Dom, rep. — V uporniški skupini polkovnika Caamano so nastale resne razpoke. Komunisti so razpadli v moskovsko strujo, ki je ustanovila s v o- j o komunistično stranko, in kitajsko, ki je znana pod imenom “ljudsko gibanje”. Stranka 14. junija, pa simpatizira s Castrom in š>t; v spor ne meša. Moskovski in kitajski tovariši dominikanskega porekla so si seveda takoj skočili v lase in se pošteno lasajo.
Pri tem je prišlo na dan par podrobnosti, ki ne bodo ravno prijetne za našo diplomacijo in CIA. Tovariši se namreč dolžijo med seboj, da niso bili prve dni revolucije prav nič navdušeni zanjo in da so jo nekateri med njimi celo hoteli ovirati! Če drugega ne, bo morda sedaj vendarle mogoče, da se dožene resnica, kakšno vlogo so komunisti igrali prve dni revolucije.
Spor med Caamanovimi uporniki bo imel seveda tudi svoje posledice za pogajanja o novi vladi. Dosedaj je Caamano veljal kot voditelj levih revoluci-jonarjev. Ali bo pa lahko še o-stal na tem položaju? Ako ne, s kom naj se delegacija OAS pogaja? Prezreti vseh levičarjev pa tudi ne bo mogla.
Policiji in narodni gardi se je posrečilo vzpostaviti mir v črnskem predelu Los Angelesa, kjer je bilo v petih dneh izgredov, ki so dejansko dosegli obseg pravega upora, 32 mrtih, preko 600 ranjenih in okoli 2,500 aretiranih. Izgredi so se med tem razširili v bližnjo in daljno okolico mesta.
LOS ANGELES, Calif. — Izgredi in nemiri, ki so se začeli v sredo, so dosegli višek v petek in v soboto zvečer ter ponoči. Narodna garda je nastopila na prošnjo policije v petek zvečer, pa je skupaj s policijo vzpostavila zasilen red in mir šele ponoči od sobote na nedeljo. Črni demonstranti so požigali, ropali in plenili, kjerkoli se je ponudila priložnost. Uničenih je preko 750 trgovin in drugih poslovnih prostorov, večina poslopij, v katerih so bile, požganih. Škodo cenijo na okoli 175 milijonov. Watts, predel mesta, kjer žive črni, je kot mrtvo mesto. Policija in narodna garda patroljirata ceste, na vseh važnih križiščih so straže narodne garde s strojnicami. V predelu 42 milj, kjer so se nemiri vršili, velja policijska ura od zore do mraka. Na cestah so postavljene zapore, pri katerih ustavijo in pregledajo vsak avtomobil. Celotno področje je obdano s stražami narodne garde. i Oblasti upajo, da je najhujše narodne garde obkolila in zaprla
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan—
Naš dolgoletni naročnik John Šporar z 18305 La Salle Rd. je pretekli teden dopolnil 80 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Dopolnilo—
Pok. Frank Cimperman Sr., o katerega smrti smo poročali pretekli teden, je bil tudi član Društva Najsv. Imena sv. Vida.
Rojenice—
G. Antonu in ge. Ani Medved s 15617 Holmes Avenue se je rodil preteklo soboto fantek, prvorojenec. Čestitamo!
K molitvi—
člani društva Najsv. Imena fare sv. Vida imajo skupno molitev nocoj ob 7.30 v Za-krajškovem pogrebnem domu za pokojnega člana Franka Cimpermana st.
mimo. Tako se je izrazil podgu-verner Anderson, med tem ko je načelnik policije Parker dejal: “Mi smo na vrhu, oni so na dnu!” V Wattsu je nastopilo pomanjkanje hrane in Kongres za rasno enakost (CORE) je pozval oblasti, naj poskrbe za ljudi, ki jim grozi lakota. Guv. Brown, ki se je zaradi nemirov vrnil iz Grčije, kjer je bil na počitnicah, se je včeraj sestal s 30 vodniki črncev, ki pa so tekom upora izgubili vsak vpliv na nje.
Gasilci so ponekod skušali gasiti, pa so svoj napor opustili, ko so začeli na nje streljati. Drhal je napadla vsakega, ki se ji ni pridružil ali pokazal vsaj simpatije do nje, kot poroča črni časpikar Robert Richardson od Los Angeles Timesa, ki je bil sam v času izgredov v Wattsu. Moral je z drugimi vred kričati: “Burn Baby, Burn!”, da so ga pustili pri miru.
Napadi so se razširili izven mesta
Črnska drhal se je razletela delno iz obkoljenega predela Wattsa in napada razne predele v bližnji in daljni okolici, kjer je doslej vladal mir. V Long Beachu je bil en policaj ubit, drugi pa ranjen. Policija je nato s pomočjo na pomoč prihitele
črnski predel v naselju.
V okolici mesta je bilo zažganih vsaj 10 hiš belcev. Zažgali naj bi jih črnci, ki so iz drvečih avtomobilov vrgli vanje tako-zvane Molotovljeve koktajle — steklenice napolnjene z gasoli-nom. Podoben napad naj bi se dogodil tudi v Hollywoodu. Celo v 125 milj oddaljenem San Diegu so črnci zažgali dve stavbi in zabodli nekega belca. V San Bernardino, 60 milj vzhodno od Los Angelesa, je morala vsa policija proti črni drhali, ki je razbijala okna na zahodni strani mesta. Črnci v avtomobilih so dirjali skozi predmestja v West San Fernando Valley in streljali na belce.
Ozadje nemirov v Los Angelesu v Kaliforniji
LOS ANGELES, Calif. — Los Angeles ima skoraj 2.5 milijona prebivalcev, med njimi je 335,000 črncev. Črnci pa niso raztreseni po vsem mestu, se nahajajo samo v posameznih predelih, kjer pa stanujejo sami zase. So to pravi “črni ghetto” predeli. Najhujši med njimi je predmestje Watts. Tam stanuje 98% črncev in samo 2%> sta bela. Ravno tako vlada tam skoraj stoodstotna revščina in brezposelnost. Ako pride črnec brez posla v Los Angeles, ga pot kar sama po sebi zapelje v Watts. Zato je predmestje štirikrat bolj gosto naseljeno kot ostali deli mesta. V Los Angeles je samo 7.4 prebivalcev na aker, v Wattsu jih je pa 27.5. Računajo, da se v Watts doseli vsak mesec povprečno 1,000 črncev. Da so vse stanovanjske hiše v obupnem stanju, ni treba še posebej poudarjati.
Dodenimo še, da tam vlada sedaj strašna vročina, ki podnevi dosega 90 stopinj in traja pozno v noč. Dodajmo, da manjka vode, čistoče, da brezposel-
ni postopajo noč in dan po ulicah, pa dobimo vse pogoje za nemire. Dodati moramo seveda še črne demagoge, ki hujskajo brezposelne proti vsemu, kar je belo. Da hujskajo tudi proti policiji, je znana stvar.
Razmere v Wattsu so torej u-stvarile kar idealne pogoje za nemire med prebivalci, ki jim žal manjka tudi osnovnega smisla za mir in red.
Zato ni čudno, da je sedanje nemire sprožil malenkosten dogodek. Policija je aretirala v sredo zvečer črnega pijanca, ker je kršil s svojim avtom prometne predpise. Ulica se je takoj vznemirila in podlegla novici, da je beli policaj nalašč šikaniral črnega avtomobilista. Ker je policija v Wattsu osovražena, jo razburjena črna ulica ni obravnavala z rokavicami. Vse to se je začelo dogajati preteklo sredo zvečer in ponoči. V četrtek podnevi je vladal kolikor to liko mir, zvečer so se izgredi ponovili v večjem obsegu. Od takrat so se stopnjevali podnevi in ponoči in prelevili v ropanja
trgovin in gostiln, vdiranja v zasebna stanovanja, napade na oele meščane, ki so se pomotoma slučajno pokazali v Wattsu. Policija vsega tega ni mogla mirno gledati, prišlo je do bojev, ki je o njih naše časopisje obširno pisalo. V nemire je morala poleg mestnih varnostnih organov poseči tudi država z narodno gardo.
Najhujše je bilo v soboto zvečer in ponoči, ko so začeli streljati na policijo in narodno gardo. Ta je odgovorila na to z o-rožjem in prdko 30 ljudi je obležalo na cesti mrtvih, preko 600 pa ranjenih. Včeraj je na splošno vladal mir, policijska ura ob 8. zvečer je bila podaljšana do nocoj in vojaške patro-le strogo pazijo, da se ljudje ne zbirajo na cestah. Večina trgovin in drugih poslovnih prostorov je požgana. Skupna škoda je ocenjena na okoli 175 milijonov dolarjev. Guverner P. Brown, ki se je vrnil s počitnic v Grčiji, je dejal, da to niso bili več nemiri in izgredi, to je bil že kar pravi upor.
Kdaj se bodo nemiri polegli, se ne da predvideti. Pokazala se je pri tem posebne vrste temna stran. Črnski voditelji niso od samega začetka imeli nobenega vpliva na črnske množice, ki so bile prepuščene agitaciji podtalnih demagogov. Ti so se' veda nabrali zanjo vse, kar se je do sedaj zgodilo napačnega črncem v Los Angelesu, in te ga žal ni malo.
Žalostni dogodki v Los Angelesu so pokazali, da moramo gledati na črnsko vprašanje še z druge strani, ki je veliko bolj žalostna in nevarna, kot na primer boj za volivno pravico. Tisti črnci, ki razgrajajo, ropajo, razbijajo in uničujejo vse, kar jim pride pod roke v Wattsu, ne potrebujejo samo volivne pravice in ravnopravnosti v šolah. Njim je treba pomagati do dela in potom zaposlitve razseliti črne ghette v naši deželi. Drugače se bodo dogodki v Los Angelesu še ponavljali drugod ne glede na vso zakonodajo', kar jo je Kongres sklenil vprid črnim
Nesrečo v silosu Titana so zakrivile pomanjkljive varnostne naprave
SEARCY, Ark. — Preiskava, ki jo je odredil predsednik Johnson o nesreči na raketnem oporišču v silosu Titana, pri kateri je zgubilo življenje 53 delavcev in uslužbencev, je dognala, da je ogenj nastal in bil o-mejen samo na majhen del silosa. Žrtve torej niso zgorele ali umrle radi opeklin. So se vse zadušile, ker sta dva delavca istočasno plezala po lestvi in se pri preozkem izhodu zagozdila. S tem sta onemogočila, da bi se rešili tisti delavci, ki so bili za njima na lestvi. Oba delavca se nista držala ;predpisov:	ne bi
smela istočasno skušati priti skozi izhod.
Preiskava je dognala tudi precej drugih varnostnih po-majkljivosti, o čemur je poročala predsedniku. Johnson je takoj odredil temeljito rekonstrukcijo vseh silosov, ki so v njih medcelinske rakete v stalni pripravljenosti.
Da je preiskava tako hitro dognala pravi vzrok katastrofe, je lepo, bilo bi pa napačno, ako ne bi administracija tudi dognala, kdo je odgovoren za tako zelo pomanjkljive varnostne naprave. O tem pa poročilo žal nič ne razpravlja.
Južna Koreja polije eno divizijo v Jalni Vietnam
SEOUL, J. Kor. — Narodna skupščina je izglasovala s 101:1 glasu, da pošlje Koreja eno borbeno divizijo v Južni Vietnam v boj proti rdečim. Deli te divizije bodo v Vietnamu še ta mesec, ostali pa prihodnjega. Skupno pojde v Vietnam okoli 15,000 korejskih vojakov. Južna Koreja ima že sedaj v Južnem Vietnamu 2,500 mož, pripadnikov inženirskih enot.
Združene države so obljubile Južni Koreji v zahvalo za podporo boju proti rdečim v Vietnamu, moderno opremo za korejske oborožene sile. Prav tako so obljubile, da bosta dve a-meriški diviziji, ki pomagata čuvati .fronto proti Severni Koreji, ostali na svojem mestu.
kon-
Angleži stavijo na servativce
LONDON, Vel. Brit. — Angleži radi stavijo, stavijo pri konjskih dirkah, stavijo pri športu in stavijo tudi glede volitev. Kako se je javno mnenje obrnilo proti delavski vladi H. Wilsona, kažejo najboljše prav te stave, ki so 4:9 v korist konservativne stranke.
Amerikancem.
i i
Rusija kupuje na milijone ton pšenice
OTTAWA, Kan. — Moskva je kupila pretekli teden v Kanadi 222 milijonov mernikov pšenice za okoli 450 milijonov dolarjev. Mislijo, da bo morala radi tega zopet začeti s prodajami zlata na londonski borzi. Nakupi pa potrjujejo prvotna poročila, da je Rusija imela tudi letos slabo letino.
Zadnje vesti
CLEVELAND, O. — Sporočilo iz Falmoutha danes zjutraj pravi, da so danes videli na morju že čisto blizu angleške obale Roberta Manryja v jadrnici Tinkerbelle. Upajo, da bo danes ali vsaj jutri zaplul z pristanišče F a 1-moulha.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči teroristi so postavili peklenski stroj ob glavni policijski postaji. Trije domači policaji so bili mrtvi, več pa ranjenih. Ranjenih naj bi bilo tudi nekaj ameriških svetovalcev. Teroristom se je posrečilo pravočasno pobegniti.
JOHNSON CITY, Tex. — Predsednik Johnson je včeraj izrazil zadovoljstvo nad vzpostavitvijo miru v Los Angelesu. “Prehod k nasilju in strahovanju ne uničuje le pravice vsakega državljana do varnosti v lastnem domu, v delavnici in na cesti, ampak izbija iz rok črncev tudi edino orožje, s katerim bi si lahko pomagali k izboljšanju svojega položanja” je izjavil predsednik.
& SHERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 16, 1965
6117 St, Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 155 Mon., Aug. 16, 1965
Pomen črnih volivcev
Bojevniki za volivno ravnopravnost črnih državljanov so nad novim zakonom o volivni pravici za črnce tako navdušeni, da napovedujejo, da bodo do prihodnjih kongresnih volitev registrirali milijon novih črnih volivcev. Ta številka je po sodbi poznavalcev vprašanja pretirana. Resnici bližja bo zmernejša napoved, da bo povsod na jugu registriranih vsaj 70% črnih volivnih upravičencev.
Ta odstotek se namreč marsikje že močno približuje sedanjemu dejanskemu stanju. Ako bi bil ta odstotek dosežen, bi bilo registriranih v Alabami 330,000 črnih volivnih upravičencev, v Arkansasu 225,000, Georgiji 400,000, Mississippiju 300,000, v Severni Karolini 400,000, v Louisiani 350,000, v Južni Karolini 275,000 in 300,000 v Virginiji, 315,000 v Floridi, 220,000 v Tennesseeju in 400,000 v Texasu. To so kar čedne številke. Še bolj pomembni so seveda odstotki, ki so že doseženi, na primer v Severni Karolini 48%, v Južni Karolini 39%, v Arkansasu 50%, Georgiji 44%, Louisiani 32%, Virginiji 46%. Zato pa je v Mississippiju registriranih samo 7% in v Alabami samo 23%. Tri države so že čisto blizu meje 70%; v Floridi je registriranih 64%, v Tennessee že 69.4% in v Texasu 58%.
Te številke tudi povedo, kje se bodo zagovorniki vo livne ravnopravnosti najbolj gnali za registracijo in kje je seveda treba pričakovati največ odpora od strani belih za-grizencev. Povedo pa tudi, kje bo federalni državni pravnik Katzenbach imel največ dela, ki ga je že začel opravljati. Poslal je že pretekli teden prvo skupino 45 uradnikov Federalne civilne komisije, da na jugu organizirajo registracijske urade tam, kjer državne oblasti to delo sabotirajo.
Gornje številke dokazujejo, da so se v nekaterih državah črni glasovi že uveljavili kot jeziček na volivni tehtnici. Pri zadnjih predsedniških volitvah bi Johnson na primer ne bil zmagal brez črnskih glasov v štirih južnih državah; Arkansas, Florida, Virginia in Tennessee. Pri registraciji 70%, črnih volivcev bo seveda njihov vpliv na vo livne rezultate še neprimerno hitrejše rasteh
Pri tem bo seveda marsikateremu južnemu politiku postalo zelo vroče. Da si pridobi in obdrži zaupanje belih volivcev, je preko mere udrihal po zagovornikih volivne ravnopravnosti in ni pomislil, da utegnejo črnci vseeno priti na volišča. Črnci dobro poznajo take politične ptiče in se ne bodo dali zlepa pregovoriti, da glasujejo zanje, čeprav bodo kandidati in volivci pripadali isti stranki. Seveda moramo računati tudi s tem, da se bodo dali registrirati vsi beli volivci in tudi šli na volišča. Črni glasovi ne bodo torej zmeraj prišli že pri prvih volitvah do polne veljave. Seveda bo vpliv črnih volivcev različen, kakor bodo različne volitve.
Največ bodo črni glasovi zalegli pri primarnih volitvah, kjer se navadno dva ali več kadidatov poteguje za končno diktaturo. Redki bodo, ki bodo mogli črne glasove kar prezreti, večina bo morala z njimi računati. Nastalo bo kočljivo vprašanje, kako pritegniti na svojo stran črne glasove in se pri tem ne zameriti belim. Na tem vprašanju bo propadla marsikatera kandidatura. Za Črnce bo seveda največjega pomena, koliko bodo njihovi glasovi zalegli .pri izbiri kandidatov za župane in guvernerje, manj pa pri volitvah za občinske svete in legislature.
Kaj bodo črni volivci hoteli najpreje doseči? Po mnenju poznavalcev razmer bo njihova zahtevnost najmanjša na prosvetnem polju, kar se zelo čudno sliši. Res pa je, da na jugu žtrvujejo države, okraji in občine zelo veliko za šole, več kot v drugih krajih naše dežele. Na drugi strani je velika večina teh šol še zmeraj dejansko za črno mladino nedostopna. Črnci se bodo torej potegovali bolj za integracijo kot za zboljšanje šolskega sistema.
Črni volivci bodo pa največ zainteresirani na službah in podporah. Zahtevali bodo več odgovornih mest v javni upravi, kjer so bili sedaj zaposleni samo na najnižjih stopnjah. Hoteli bodo tako stanje kot drugod v naši deželi, kjer se tudi črnci začnejo najpreje uveljavljati v javnih službah. Marsikateri guverner in župan, ki do sedaj ni hotel niti slišati o večji zaposlitvi črnih državljanov, se bo moral premisliti, ako bo hotel ostati na svojem mestu.
Bolj zamotana je zadeva s podporami. Med črnci je dosti revežev, ki so potrebni podpor. Lokalne oblasti (občine, okraji in države) niso kazale posebne volje, da jih podpirajo. So šle celo tako daleč, da so rajše odklanjale federalne prispevke za podpore, samo da jim ni bilo treba vpoštevati federalnih navodil za taktiko pri podpiranju. Črni volivci bodo naravno zahtevali popolno spremembo politike podpiranja in ne bodo zadovoljna, ako jim federalne podpore uhajajo samo radi lokalne politike bele večine. Črni volivci bodo dalje hoteli imeti svojo besedo pri odborih za boj proti revščini, pri delitvi hrane itd. Zahtevali bodo tudi več vpoštevanja pri mestnih investicijah v mest-
ni promet, zabavne parke, v mestno kanalizacijo, tlakovanje cest itd.
Na svoj račun bodo prišle tudi delavske unije. Dose-daj so jih bele javne uprave odrivale, kjer so le mogle. Ti časi bodo kmalu minuli.
Končno se bodo začeli oglašati tudi črni kandidatje za razna voljena mesta v javnih upravah. Do sedaj so bili odvisni od dobre volje belih večin, sedaj bodo kot jeziček na politični tehtnici postali zahtevnejši.
Seveda vse to ne bo že prihodnje leto. Treba bo čakati leta, pa tudi desetletja, da bo tam vladal tak političen red, kot vlada v ostalih delih dežele. Glavno pa je, da je doba politične stagnacije na jugu minula in to je morda največja zasluga sedanjega zakona o volivni ravnopravnosti črnih državljanov.
A,	-- ^	'	2*
S
i
BESEDA IZ NARODA
Pismo
Vrhenškega
Tineta
Waukegan, 111. — Frank doli Park avenue me je zadnjič srečal na Deseti in me je nekako bolj ostro po horjulsko ogovoril, kakor da mi je hotel zabrusiti v obraz: Kaj pa je s teboj, presneti Tine, da ni od tebe več dosti čuti in slišati?
Skušal sem hitro, kakor sem mogel in znal, da bi napeljal pogovor na kaj drugega, pa me presneti Frank ni pustil v to. Vsakikrat se je hitro vrnil k predmetu: Ja, kako pa je še z nami Slovenci, kaj? Tako je vse tiho, kakor da nas ni nič več tu na tem severovzodnem vogalu Illinoisa. Kaj ni več tinte na svetu, da bi kdo z njo kaj napisal? Kaj pa vi vsi “iblajtarji”, ki ste včasih tako radi pisali, še delate na svetu, ko ne daste od sebe nobene “Štirne”?
Tako nekako me je “peglal” razboriti Frank s Park avenue.
Ko sem po pogovoru in srečanju s Frankom koračil proti domu, sem o tem sam pri sebi premišljeval in sem deloma dajal Franku prav in njegovim opazkam. Res je, vsi se nekam res premalo zanimamo za naš obstoj, dokler je še mogoč v danih razmerah. O tem radi tu in tam govorimo in naglašamo to in ono kake “arcnije” bi temu pomagale. Storimo pa potem malo ali pa nič v tem oziru. Čas pa hiti naprej, nas vse stara in za nami ostaja v teh ozirih vse nerešeno. S slovenskega gledanja na vse to ni to nič kaj veselega, bolj žalostno. A kaj hočemo, tako je in za enkrat se ne da pomagati. Za obupati pa ni. Dokler živimo in dihamo, smo tu in lahko še marsikaj naredimo, popravimo in izboljšamo.
Pred nekako desetimi ali e-najstimi leti sem omenjal v svojih dopisih “Dva svetova med nami Slovenci v Ameriki”. Pater Bernard, ki zdaj deluje med Slovenci v Avstraliji, mi je nekako čestital k tistemu dopisu. Menda bi bil tudi on rad kaj takega omenil, pa si je v svoji modrosti mislil, kaj naj pomaga Slovencem kaj svetovati v tem oziru? Vsaka glava misli, da je modra in da mnogo, če ne že vse, ve. Morda je bil v pravem. Jaz sem pa še pozneje parkrat podrezal v te probleme med na-
prostejšim, da povedo svoja mišljenja o tem in onem. O vsem tem bi se dalo na široko razpravljati, pisati in govoriti. In škoda je, da se ne! Morda bi nam vsem sijalo svetlejše sonce in demokracija bi bila nam bolj razumljiva, kakor pa je. Kakšna demokracija? Taka, da bi imel v njej vsak pošten in demokratičen slovenski človek pravico do svojega mnenja in ga nagla-šati in omenjati — večina pa o njem odločati in uveljavljati o vsem, kar je dobrega in koristnega ,za splošnost v takih mnenjih in mišljenjih. Dokler ne bomo dovzetni za tak politični standard v našem življenju, bo-mO' tavali po svetu kakor razcepljeni udje, sumljivi drug do drugega, nezaupljivi drug drugemu. In komu to v škodo? Nam vsem!
O tem bi moral razmišljati vsak Slovenec, pa naj biva na tem svetu že 99 let in 364 dni — ali naj je prišel šele včeraj po poldne v ta novi svet!
Neodvisnost in obstoj vsakega naroda zahteva od vsakega naroda zelo visoko ceno. Nista naprodaj za nizke cene. Zgodovina nam pove, kaj so morali razni narodi plačati za nju v krvi in drugem. Le tisti so se priborili do njih, ki se niso strašili žrtev. Bo nekako tako tudi : naprej.
Živimo v časih, v katerih voditelji velesil, kolikor jih je na eni in drugi strani sveta, ne vedo, kam bi krenili in po katerih potih naj bi vozili naprej. V mnogih delih se preliva kri. To v jugovzhodni Aziji, južnih delih Amerike, v Afriki — drugod vse nap;eto, da človek, ko lega v teh dneh k počitku zvečer, ne ve, kje bo zagorelo prihodnje jutro in kako bo. Na svetu ni nič stalnega. Kar danes stoji, je jutri že lahko v razvalinah. Tako je bilo v starih davnih časih z Egiptom, Perzijci, Grki, Rimljani, pozneje z drugirpi. V novejših časih z Napoleonom, evropskimi cesarji in kralji, z Mussolinijem in Hitlerjem. Bo prej ali slej tudi s komunisti in komunizmom tako! Treba samo časa. Dobro povedano o vsem tem. A nam Slovencejn bi morala stopiti pred oči resna zavest: Kaj bo z nami Slovenci v bližnji bodočnosti, ali bolje, ko se bo v takih novih dogodkih odločalo tudi o malem kosu naše Slovenske zemlje tam pod Triglavom? Kako bo in kaj bo z nami?
O tem bi moral že sedaj misliti sleherni Slovenec, ne pa ča-in dremati v gloriji nek-
da bo zastopal vse sloje in skupine? Kdo ga je imenoval, kdo izvolil? Če ga še ni, zakaj se v tem oziru nič ne stori in pripravi? Ali naj zopet nas čas najde nepripravljene in razcepljene vse križem v razne skupine, kar je v takih slučajih škodljivo? Sto in sto vprašanj bi se lahko še navedlo. Glavno pa je, zakaj ne storimo nič v tem oziru? Potem, ko je prepozno, pa tako radi zabavljamo drug čez drugega?
Dajmo, zganimo se! Začnimo o tem razpravljati. Nič zato, če v tem in pri tem drug drugemu kako “slano” pod nos podriba-mo. Glejmo le, da se bo začelo v tem oziru kaj gibati! To' bo nam pomagalo in nas rešilo. Drugače pa bomo zaspali in od nas bodo imeli koristi le kaki “undertakerji” — drugi ne.
Ne zamerite pikrostim tega dopisa. Namen tega je prebuditi nas vse k delovanju za bodočnost našega naroda tu in v stari domovini!
Vsem iskren slovenski pozdrav ter mnogo korajže in slovenske zavednosti!
Vrhenšk Tine
Dr. J. Kolarič, C.M.:
BEGMEC MED BEIH0
(Nadaljevanje)	venske dijaške zveze) v farno
Pozneje, ko je bil že v Ame-! cerkev k molitvi. Med molitvijo
/Z NAŠ!H VRST
mi. Pomagalo seveda ni nič. kati Tudi tole pisanje in drezanje ne'danje svoje slave, take ali take! bo dosti pomagalo. To slutim že Ne poudarjajmo, kaj so o tem kar vnaprej. Moja vest v tem in onem pisali, govorili naši oziru mi pravi: le piši in pikaj, slavni predniki! Mislimo in ra-morda boš kaj prebudil — če ne čunajmo na to, kako in v koli-boš, te vsaj ne bo pekla vest,' da j ko smo na take čase priprav-o tem nisi nič pisal kot. Slove- ljeni mi zdaj, ko bo pred nas nec; in vsakega Slovenca je1 stopil čas in zahteval od nas pri-dolžnost razpravljati o sloven-j pravljenosti, žrtev in dela za stvu in njegovi bodočnosti. Tu-1 slovensko bodočnost! di preprosti so poklicani v to! Vse kaže, da se bliža čas, ko Modrosti gledanja in mišljenja, se bo vse politično in drugo živ-kaj naj bi bilo dobro za sloven-j Ijenje spremenilo po mnogih stvo in njegovo bodočnost Bog, delih sveta, če ne po vsem sve-
Emily, Minn. — Spoštovani gospod urednik! Podpisani Vam pošiljam “Zip No.” in upam, da bo pomagalo pri dostavi lista. Želim Vam obilo uspeha in Vas iskreno pozdravljam
Anton Štrukelj *
San Francisco, Calif. — Ce-nj eno uredništvo! Prilagam Vam ček za $14.00 kot enoletno naročnino za Ameriško Domovino. List vsi radi ičitamo in nam je v zabavo in razvedrilo, le žal, da prihaja s precejšnjo zamudo, kar pa seveda ni Vaša krivda. Za branje podlistkov je pa tako še bolje, ker je več vsebine skupaj. Cenjenemu uredništvu in vsem čitateljem Domovine iskrene pozdrave in mnogo napredka v bodoče!
John Turk in družina
Detroit, Mich. — Spoštovana gospa Debevec! Prilagam ček za Ameriško Domovino za eno leto. Jo rada berem in vedno težko čakam, vda pride. Vas prav lepo pozdravlja
Anna Chopp
•
Mastic Beach, N.Y. — Velecenjeno uredništvo! Oprostite, da sem se malo zakasnil z naročnino. Sem zelo zaposlen z obnavljanjem hiše in vkubavanjem zelenjave. Vzamem si malo počitka le v najhujši vročini in takrat rad prebiram Ameriško Domovino in sem zelo zadovoljen z njo. Pozdravljam vse moje prijatelje po širni Ameriki, posebno pa Vas, Vaš
Jakob Okorn
*
Whyalla, S. Australia. — Spoštovano uredništvo! Hvala Vam za opozorilo, da nam je potekla naročnina. Nekoliko smo se zakasnili, pa upam, da je še čas in nam še niste ustavili lista. Bilo bi nam res žal, saj do zadnje vrstice vse preberemo, čeprav so za nas'vesti že nekoliko stare, pa jih vsaj lepo razumemo. Prilagamo nakazilo. Lep pozdrav vsem rojakom, ki berete Ameriško Domovino, posebej pa še Vam v uredništvu, Vaša
Roman in Marta Zrim
iz surauE
Davek naj pospeši potrošnjo vina
Pri d o 1 o č anju prometnega davka v Mariboru so odločili, naj bi bil prometni davek na
naravno vino 20 dinarjev od lini podelil samo nekaterim gla-j tu. Zdaj je čas, da se narodi pri- tra, 60 dinarjev od piva in 220 vam, na katerih se bliščijo razni. pravijo na vse to. In kdor bo dinarjev od vseh ostalih alko-naslovi, ampak tudi preprostim1 pripravljen, bo dosegel nekaj bolnih pijač. Taka davčna lest-slovenskim. glavam, ki se po%eč, kakor tisti, ki ne bo pri- vica naj bi pospešila pitje nasvetu borijo s težkim delom za'pravljen. Koliko smo priprav-
svoj obstanek. In baš demokratična Amerika je dežela, v kateri ne zapirajo ust tudi najpre-
ravnega vina v gostilnah in re-lj eni Slovenci na vse to? Ima-;-sta vrači jah, ki ga imajo na žarno kje skupen . reprezentativen! logah toliko, da ne vedo kam z odbor za take slučaje? To je tak,'njim.
jim je v cerkvi sporočil novico o izročitvi; tudi ob tej ,priliki je jokal, ne zaradi sebe, pač pa zaradi ubogih žrtev.” (Pavle Verbič, Gradivo, št. 75.)
Poročevalec dostavlja: “Zdi se mi, da bi o tem vedel poročati dr. Lujo Leskovar, ki živi v Chicagu.”
Škof trpi zaradi beguncev
Škof Rožman ni trpel samo ob trpljenju, ki je zadelo begunce; trpel je tudi zaradi njihove ne-edinosti, pa tudi zaradi propa-!daiija njihovega verskega življenja.
Needinost v katoliških vrstah ga je že v domovini zelo bolela.
V	navodilu za posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki ga je poslal duhovnikom in vernikom 11. aprila 1943, pravi, da mora biti sobota, 29. maja, “res spravni dan našega vernega ljudstva”, nato pa dostavlja: “Kar najbolj želim in za kar Marijo najbolj prosim, je popolna sprava in iskren sporazum med raznimi skupinami katoličanov.” (Dr. Filip Žakelj, Marija slovenskega naroda ne bo zapustila, šmarnice v spomin škofa dr. Gregorija Rožmana, Buenos Aires 1960, 112-114.)
Zato je tem bolj trpel, ko ta needinost v begunstvu in pozneje tudi v emigraciji ni prenehala. “Kar se tiče spora med dvema strujama, je jasno, da ni zaspal — če ni niti v begunstvu prenehal, ne bo tudi v novi “domovini”,” je že 10. januarja 1949 zapisal o slovenski emigraciji v Torontu (Pismo Jakobu Kolariču, C.M.).
Ob drugem obisku Slovencev v Argentini je zapisal:	“Nas v
tujini bi morala skupna usoda še mnogo bolj povezati med seboj kot smo bili povezani v domovini. Kamorkoli pa pridem med rojake, tožijo nekateri, da je premalo edinosti med nami, da se delimo v struje in se razhajamo v razne smeri, da ni dovolj enotnosti v načrtih in metodah, s tem pa slabimo itak dovolj šibke svoje sile.” Škof nato pravilno ugotavlja, da je “needinost simptomatičen pojav v vsaki emigraciji”. Vendar se mu zdi, da “ni preveč tvegana trditev, da je slovenska emigracija še najmanj razklana” in da mnoge druge narodnosti še bolj trpijo na bolezni needinosti. Zatem pa takoj dostavlja: “Pa to spoznanje nas ne izgovarja krivde.
V	kolikor smo needinosti krivi sami, v toliko je nujno treba, da se poboljšamo.” (Svobodna Slovenija, Leto X (5), Buenos Aires 1952, škofov uvodnik “Pozdrav Slovencem v Argentini”.)
Vendar do poboljšanja ni pri-
riki, je tej begunki še dalje pomagal z blagom za obleko in z drugimi potrebščinami, posebno v njeni bolezni. Ta begunka je škofu pospravljala sobo, dokler je bil v konfina-ciji. A vendar niso to edini primeri njegove dobrodelnosti.
Niti škofova desnica ni vedela za vse, kar je škof beguncem razdal, kako bi mogla vse to vedeti njegova levica. Samo Bogu je znano, kolikim je pomagal tudi v gmotnih težavah.
Podpiral je begunske dijake, duhovnike je zalagal z mašnimi intencijami, ljudem v taborišča je pošiljal pakete in poskrbel je, da so potrebni duhovniki tudi v domovino dobivali pošiljke.
Posameznikom tudi tedaj ni nehal pomagati, ko je moral sam prevzeti veliko skrb za dijaško in bogoslovno semenišče v Argentini.
Škof joka z jokajočimi.
Škof Rožman je že prve tedne begunstva trpel ob trpljenju slovenskih beguncev.
Višek pa je njegovo dušno trpljenje doseglo, ko je zvedel, da zavezniki, domobrance vračajo novim oblastnikom v domovino, kjer so po groznih mukah skoraj vsi do zadnjega bili poklani. Tedaj je škof pisal enemu izmed vodilnih mož slovenskega begunstva: “Tvoje pretresljivo poročilo sem snoči prejel. Vsa. ta strašna tragika našega ljudstva, o kateri sem iz Tvojih ust zvedel, in nekaj podrobnosti, me tako neznansko teži in boli, da se sploh ne morem izraziti. Saj iz vere skušam doumeti, da tudi to služi zveličanju duš našega naroda, da pač tudi mi zdaj gremo po težki poti preganjanja in mučeništva, po kateri Jezus vodi svojo Cerkev, da je zdaj tudi naš narod pač izbran, da svoje število mučencev pošlje v nebesa, kakor je pisano v Apokalipsi, da pomaga dopolniti od Boga določeno število mučencev, — a vse to gledati, sočutiti in sotr-peti je vendar strašno hudo.”
(“Domovina v taborišču”, 21.
6. 1945. Prepis oskrbel Rev.
Vladimir Kozina, Hayward,
Calif., Gradivo štev. 68 h.)
Te besede povedo dovolj, kaj je škof v svojem srcu čutil.
Zato se ne bomo čudili* da je njegova notranja bolečina neke krati našla izhod tudi v solzah.
“Nepozaben mi ostane prizor, ko je pokojni škof dr.
Gregorij Rožman prišel prvič j šlo. Ko je škof Rožman ob svo-obiskat — sam begunec —nas | jem tretjem obisku rojakov v begunce v taborišče Peggez ob Argentini blagoslovil Društveni Lienzu. Solze so ga oblile, ko dom v Lanusu, jih je zopet pro-nam je začel govoriti, in dolgo sil, “naj se imajo med seboj radi” in da “medsebojni prepiri in zdražbe ne smejo iti tako daleč, da bi bile v škodo skupnosti”. (Svobodna Slovenija, Zbornik 1958, 240.)
Ko so se argentinski Slovenci poslavljali od škofa po njegovem tretjem obisku v Argentini, jim je za slovo povedal te-le tehtne besede:	“Že sv. pismo
pravi: ‘Gorje samemu’. Življen-ska skušnja to modrost potrjuje. Zato držimo se skupnosti.” (N. n, m., 244.)
Prav tako so se spori v škofovo žalost nadaljevali tudi v drugih slovenskih emigrantskih skupinah. Zato je škof večkrat poudarjal, da se ne bomo nikoli več vrnili v domovino. Ta rod, ki ga je Bog poslal v tuji svet, bo po veliki večini v tujini tudi pomrl, ker zaradi medsebojnih sporov, ki so se ponekod razvili že v pravo sovraštvo, nismo vredni, da bi nam Bog kdaj naklonil vrnitev na svobodna domača tla. Slovencem v Torontu je škof to povedal že med prvim misijonom, ki ga je zanje imel 1. 1950.
CDalje prihodnjič)
od ganotja ni mogel do besede. A ko je začel govoriti o 12.000 mož in fantov, ki so bili vrnjeni v Slovenijo in bili grozno pobiti kot klavne ovce, se mu je kljub veliki srčni bolečini obraz razjasnil. Začel je govoriti o veličini in pomenu teh mučencev.” (Janez Kopač, C, M., Božja beseda, Toronto, 1. januarja 1960, Leto XI. štev. 1., str. 7-8.)
V	Anrasu na Tirolskem je posvetil v duhovnika bogoslovca ljubljanske škofije, Vladimirja Kozina, ki je naslednjo nedeljo imel tam tudi novo mašo. Škof Rožman mu je bil novomašni pridigar. Med pridigo, ko je govoril, kako so komunisti ubili vso družino novomašnika, je jokala vsa cerkev in nazadnje je premagal jok tudi škofa. “To je bilo prvikrat, da sem videl škofa Rožmana jokati.” (Pavld Verbič, Gradivo, št. 75.)
V	Anrasu je zvedel škof Rožman o izročanju domobrancev. Sam tedaj nisem bil navzoč. Povedali so mi, da je škof Rožman poklical dijake (člane Slo-
®S!S3^S!Sa5S5SS®S33^S?SSSS!SSv5!SS!S«!S®5S®SSS5SSS^^
Po Hirschevi - J. M.:
V valovih
>✓	\f®
groše

‘‘Tako?” je rekel Mihon tako hitro, da se je Orešniku zazdelo nekoliko čudno.
“Že v nekaj dneh odpotuje,” je pripomnil Orešnik.
“Dovolite, da vas malo spremim,” se mu je prislinil Mihon, ki ni hotel zamuditi priložnosti, da ne bi še kaj več izvedel od njega o Jugovih. “Kam pa namerava odpotovati?”
“Tega mi ni pisal. Sicer pa mora malo proč iz teh krajev, da bo pozabil svojo nesrečo.” “Vi mislite njegovo razdi'to zaroko z gospodično Ogorel-čevo?”
“Seveda. Bogate dame se vade igrajo z moškimi. Kadar se jih naveličajo, pa jih krat-komalo odslovijo. Tako se je zgodilo tudi ubogemu Mirku Jugu, ki je slepo verjel v ljubezen Vere Ogorelčeve,” je rekel učitelj Orešnik. “Najsra-hiotnejši pa je način, kako se je bogata razvajenka otresla Juga. Pisala mu je pismo, češ da ima v rokah dokaze njegove nezvestobe in pokvarjenosti.”
“Ali vam je Jug to sam povedal?” je vprašal Mihon.
‘‘Ne, ne. Sam bi si rajši jezik odgriznil, kakor pa kaj takega Zaupal tujim ušesom. Njegovžt dobra mati je v strahu in skrbi Za svojega sina vse povedala meni. Mirko je zdaj čisto drug človek. Kakor senca hodi okoli. Sam sem ga slišal, ko je nekel materi, da bo napravil , stralšen konec, če ga bo Vera trmasto odklanjala!”
“No, res je, da se jed nikdar ne použije tako vroča, kakor je skuhana. Sicer pa, ali' Že veste, da je gospodična Ogorelčeva včeraj izginila?” “Gospodična Vera je izginila?” je vzkliknil Orešnik ves Prestrašen. Mihon je opazil, da je učitelj močno prebledel. “Kako si to razlagate?” je hčitelj boječe vprašal.
“še nismo vsega dognali,” in menil Mihon in nato vso 2godbo obrazložil Orešniku.
“To je grozno,” je dejal Potrti učitelj malodušno. “Za-kaj mi niste tega takoj povedali?”
“Zaradi tega ne, da ste mi Zaupali čim več zanimivih reči 0 mladem Jugu,” je odgovoril nadzornik, “če boste kaj izve-deii o gospodični Ogorelčevi, 1116 boste obvestili, kaj ne? — lukajle se loči najina pot. Štoram še v Gozdnik.”
Ponudil je roko učitelju, ki Jo le nerad položil svojo roko v njegovo. Z mrkimi očmi je ndadi učitelj zrl za policij-^kim uradnikom, ki je naglo v°rakal po poti v Gozdnik.
, ‘Preklemanski vohljač me •'e speljal na led, in jaz sem ^u v svoji nerodnosti izgobez-^al vse, kar mi je ležalo na ^rcu-” je zagodrnjal Orešnik.
Ubogemu Mirku sem napra-^ slabo uslugo, čudna pa je zgodba vsekakor. Gospo-ična je izginila, a Mirko hoče v tujino.”
v. Učitelj je hitro stopil, da bi lrnprej prispel v svoje stano-Vanje.
Tudi nadzornik Mihon je ®d potjo govoril sam s seboj.
hrečo sem imel, da mi je Se tako prostodušno pove-v9, je mrmral. “Kaj mi je 2e rekel? Da je Jug zagrozil Sv°ji nezvestii zaročenki s ‘ lasnim koncem in da name-^ Va odpotovati v inozemstvo. ° -U skrajno sumljivo.” tihon je zadovoljen sam s . °-j lahno žvižgal in se za-l'5ljen bližal gradiču.
“Dobro, da ste prišli, gospod nadzornik!” je vzkliknil ravnatelj Košutnik Mihonu, ko je ta stopil v sobo. “Že pol ure sem vas nestrpno pričakoval.” “Ali imate sporočilo od gospodične Ogorelčeve? Ali vam je brzojavila, odnosno telefonirala?” je uradnik naglo vprašal, zakaj Košutnikov obraz je kazal izraz vesele vznemirjenosti. To veselje pa se je naenkrat izpremenilo v začudenje.
“Ne, ne! Kako vam more kaj takega pasti na um!”
“No, mislil sem, da je gospodična Ogorelčeva morda šla v Ljubljano ali kam drugam, da se izogne vsem tukajšnjim neprijetnostim,” je menil Mihon.
‘‘Če bi poznali mojo svakinjo, bi vedeli, da je to nemogoče,” je dejal Košutnik. “Vera še ni nikoli ničesar storila skrivaj.”
“Morda bi pa vendarle telefonirali v Ljubljano?”
“To se je storilo, saj sem moral o dogodku obvestiti Verinega varuha višjega svetnika Lokana.”
“Kaj pa vam je gospod Lo-kan odgovoril?”
“Da Vera ni prišla k njemu in da je tvdi ni dobil v njenem stanovanju.”
“V Ljubljani je torej ni?” “Ne,” je odgovoril Košutnik in nagnivši se k Mihonovemu ušesu zašepetal: “Zdaj vem, kje jo moramo iskati. Prosim pa vas, da ničesar ne izdate moji ženi.”
Košutnik je nato povedel Mihona v drugo sobd, kjer so čakali naj dva orožnika, stara ženica in siromašno oblečen deček.
Orožnika sta izpovedala Mihonu, da gospodične nista našla, pač pa da sta naletela na več oseb, ki so gospodično včeraj popoldne videle.
‘‘Samo ali v družbi?” je vprašal Mihon.
“Samo . . .”
“In sicer v smeri proti grajskemu jezeru,” je segel v pogovor Košutnik. “Ob jezeru se je našla tudi sled za njo.” “Kaj?” je vzkliknil nadzornik.
“Pas od njene obleke. Bil je napol steptan v tla,” je rekel Košutnik in pokazal najdeni predmet.
“Kdo je našel to?” je vprašal nadzornik Mihon.
“Jaz sam,” je odgovoril ravnatelj Košutnik. “Veste, ko ste bili vi odšli, nisem mogel več zdržati doma. Dal sem privleči avto iz garaže in sem se odpeljal h grajskemu je-zercu.”
“Zakaj pa baš tjakaj?”
“Ker je Vera najrajši hodila tja,” je odvrnil Košutnik brez oklevanja. “Morda me je gnala tja nekaka slutnja ali kaj. No, in res sem našel ta pas.”
“Drugega nič?”
“Saj je to dovolj. Zdaj vem, kje moramo iskati nesrečnico.”
“Samo ta pas že ni dokaz...” “Imamo še en dokaz,” je nadaljeval Košutnik ter pomignil stari ženici in dečku. “Na ta dva sem naletel blizu je^erca. Nabirala sta suhljad. To sta delala tudi včeraj. — Pridita sem in povejta gospodu nadzorniku, kaj vesta,” je zelo glasno zaklical ravnatelj.
(Dalje prlhodnjičl
------o-------
— Na vsem . svetu je okoli 25,000 vrst in zvrsti pajkov.

Politika že meče svoje sense - vsaj v Clevelanda
CLEVELAND, O. — Ohajski kongresnik Sweeney je sporočil iz Washingtona, da bo znani Case Institute za tehnologijo dobil od federacije prispevek v znesku $2,226,000 za nov laboratorij, namenjen raziskavanju vesolja. S tem se je Sweeney prikupil ne samo učenjakom in strokovnjakom, ampak tudi volivcem.
Tudi kongresnik Vanik je o-pozoril javnost, da še živi in dela. Komaj je namreč Kongres o-dobril ne samo zakon o novem federalnem tajništvu za mesta, ampak tudi zakon, ki daje predsedniku Johnsonu pooblastilo, da potroši $7.5 bilijonov za razvoj mest, takoj je pisal županu Locherju in ga opozoril na denarne vire v Washingtonu, kje bi se dalo kaj iztisniti tudi za naše mesto.
Sicer je pa na vse to mislil tudi župan Locher. Šel je s posebno delegacijo kar naravnost v Washington k podpredsedniku Humphreyju in ga prosil za posredovanje, da bi Cleveland čim lažje sodeloval pri čiščenju jezera Erie. Prosil ga je seveda tudi za federalno podporo za obnovo središča našega mesta.
Humphrey mu je obljubil, da ne bo pozabil na Cleveland, toda je tudi pripomnil, da obnova mesta ni vse. Mestni upravi bo treba skrbeti, da obnovljeni deli Clevelanda ne bodo zopet hitri propadli in dobili isto podobo kot jo imajo sedaj. Mislimo, da je bila podpredsednikova pripomba več kot na mestu.
Vanikova in županova gorečnost za blagor našega mesta sta naravno v zvezi z jesenskimi volitvami.
Pri jesenskih volitvah bomo morali glasovati tudi o povišanju prometnega davka (sales tax) od 3% na 4%. Za potreben predlog je nabral Ohajski prosvetni svet potrebno število podpisov na svojo prošnjo, ki jo je poslal guvernerju. Svet trdi, da . je tistih $663 milijonov, ki jih je za šolstvo izglasovala sedanja legislatura, veliko premalo, četudi za $108 milijonov več od dosedanjega prispevka. Omenja tudi, da naša država žrtvuje za šolstvo veliko manj kot vsi naši sosedje. Člani legislature -r—-—
smatrajo, da je predlog klofuta j prometnega davka. Jeseni bomo njihovi prosvetni politiki in u-| torej imeli tudi debato o pregovarjajo akciji za povišanje j sveti in davkih.

ne
Pokvarjeno perutnino so hoteli prodati
Pred ljubljanskim sodiščem so reševali spor med agrokombinatom “Emona” in hladilnico “Trgohlada” o 1,927 kilogramih pokvarjenih piščancev, ki so jih hoteli prodati, čeprav so vedeli, da so pokvarjeni. Piščanci so se pokvarili, ker so jih predolgo vozili sem in tja, namesto da bi jih takoj spravili v hladilnico. Ko so jih pripeljali tja, jih je ta zavrnila in sporočila podjetju, naj “piščance prebere”, to se pravi, pokvarjene izloči iz zabojev, v katerih so jih v hladilnico poslali.
Razprava je pokazala čudovi-to brezbrižnost osobja obeh podjetij za zdravo javno prehrano. Važen je v prvi vrsti “kšeft”!
Zlata maša v Ljubljani
Rev. Ludvik Šavel, član Misijonske družbe, znan misijonar po vsej Sloveniji med obema vojnama, po drugi svetovni vojni pa na Tržaškem, je 5. julija letos v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani, kjer je bil nekdaj sedež jugoslovanske province Misijonske družbe (lazaristov), bral svojo zlato mašo. Zlato-mašnik ima brata v Lemontu, Fr. Humela, v Clevelandu na 14406 Westroppe Avenue pa nečaka Ludvika Savela.
črni teden na cestah Slovenije
V	tednu od 21. do 29. julija je bilo na cestah Slovenije izredno veliko nesreč. Skupno je v njih izgubilo življenje 12 ljudi.
“Aktualen dialog”
V	Jugoslaviji so izvedli 26. julija gospodarsko reformo, v o-kviru katere so znižali vrednost dinarja za dve tretjini (66.6%). Tisti, ki so imeli dolgove, so pri tem odlično odrezali, račun pa so plačali oni, ki so vneto varčevali. Čez noč je šlo po vodi dve tretjini prihrankov... Da po taki skušnji ne bi nihče več zaupal Titovemu dinarju, pa naj bo mehek ali “trden”, je očitno.
V	zvezi s to “denarno refor-
mo” je ljubljanski “Nedeljski dnevnik” objavil 31. julija sledeči “Aktualen dialog”:
Janez je rekel kar na lepem: “Kaj misliš, Micka, ali sem še komunist, ko sem si kupil čevlje še pred koncem Kraigherjevega govor?” (Kraigher je objavil reforme — Op. AD. )
Micka je zinila po dolgem preudarku: “Saj to je tisto, Janez, ko si samo komunist! Moral bi biti še kaj drugega zraven, tako si pa osel, ko me nisi ubogal in pretopil najino vlogo v blago in hrano.”
Janez se je uprl:	“Prav nič
osel, ko so pa rekli, da bodo šle vloge gor!”
Micka se je prijela za glavo in skoraj vpila: “Ježeš, pa' ta tvoj — so rekli! Z macolo po glavi bi te bilo treba, ko si vendar na lastne oči gledal, kam so vtikali višji od tebe, se zapufali na vseh koncih in iz stanovanjskega fonda gradili vile, kupovali avtomobile, da o tekstilu ne govorim!”
Janez, ki ni imel kaj pokazati, je dolgo gruntal in pogrun-tal: “Zato pa je zdaj ta reforma, trapa!”
“Trapa si ti, ki misliš, da gre ta reforma nazaj! Ta gre zmeraj samo naprej, pa še naprej in tistega, ki si je nekaj nagrabil, nobena reforma ne pocuka!” 1
“Ti nisi bila nikoli konstruktivna, Mica, pa nimaš pojma, kako se bo vse to zdaj sukalo.”
“Ti ga imaš! Jaz imam ta pojem že 20 let!”
“Poglej, Micka, kako lepo piše v časopisih, da bodo odslej samo zares bolni hodili k zdravnikom, kako bomo iskali skrite rezerve, preusmerjali .delovno silo in zategovali pasove ...”
“S tole prazno kastrolo te bom usekala, če mi pri priči ne utihneš!’ ’se je grdo zadrla Mica in zajokala: “Ali je še kje kakšna taka reva, ki ima za moža človeka, ki vse požre, kar bere in sliši, zraven pa svoji ženi in svojim očem ne verjame?”
V tujino s trebuhom za kruhom
Komunistični režim se je postavljal, da potrebuje nova Jugoslavija vse delovne roke, ko-
likor jih le more dobiti. Vabil je domov celo izseljence, da bodo pomagali graditi “socialistično” Jugoslavijo. “Pravico do dela” so uzakonili tudi v državni ustavi. Kako lepo je bilo vse na papirju. Skušnja in življenje sta pokazala, da je lahko vse ob-jubiti, težko pa obljubljeno izpolniti ...
Tako so v zadnjih letih začeli v vedno večjem številu Jugoslovani odhajati na delo na tuje, s trebuhom za kruhom, za večjim in boljšim kosom kruha, kot ga jim more nuditi “socialistični raj”. Znani Tone Seliškar je v “Pismu iz Ljubljane” zapisal: V zadnjem času imamo precej čisto novih izseljencev, to so naši delovni ljudje, ki hodijo na delo v Nemčijo in v Avstrijo. Teh je vedno več, samo iz Prekmurja jih je okoli 5,000, pa seveda tudi iz drugih predelov Slovenije. Pravijo, da je vsak tretji Ribničan zdaj v Nemčiji. .. Seliškar piše, da se je Za-i hodna Nemčija s pomočjo ame-j riških milijonov povzpela na ‘prvo mesto v gospodarstvu v Evropi. Da ji manjka delavcev in jih zato išče v tujini. Ker je nemška marka trdna valuta in življenje v Nemčiji sorazmerno dobro, gredo ljudje radi tja. “Naš delavec pride kmalu nazaj s svojim avtomobilom ...” piše Seliškar. Žalostno je, če pomislimo, kaj so Nemci med vojno počeli v Jugoslaviji in kako “so se titovci borili proti njim”, sedaj pa morajo ponosni “zmagovalci nad nacizmom” hoditi v premagano Nemčijo opravljat težaška dela, pa pri tem tam žive boljše kot v svoji domovini... V tej je gospodarstvo, kot piše Seliškar, “zašlo v slepo ulico in vsi so napeto pričakovali,
Ženske dobijo delo
Z AVTOMOBILOM NA VLAKU — C&O-B&O je uvedla na progi Chicago, lil,-Washington, D.C., v zadnjem času novost. Potniki lahko vzamejo s seboj svoje avtomobile. Te nalože na posebne vagone na koncu vlaka in potniki jih dobe, ko prispejo na svoj cilj, takoj ko stopijo iz vlaka Na sliki vidimo potniški vlak s posebnim priklopljenim vozom z avtomobili.
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
Strojne šivilje
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka.
aSSEPM S FUSS G@.
2149 W. 53 St.
(blizu Lorain Ave.)
(159)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 931-6000
(157)
kaj se bo zgodilo. Da tako ne more in ne sme iti naprej, smo vsi čutili...
Polomija je tolikšna, da jo nihče več ne more tajiti, vsi predstavniki in propagandisti ti-tovstva jo razlagajo in iščejo grešne kozle za njo povsod drugod, le tam ne, kjer bi jih lahko celo slepec našel — v samem komunističnem režimu in njegovem sistemu!
Plazovi in poplave v državi Čile: 41 mrtvih
SANTIAGO, Čile. — Čile do-žilja te dni eno naj hujših zim v tem stoletju. V Andih je zapadel sneg, v nižini pa je pretekli teden skoraj vse dni deževalo v takem obsegu, da so nastopile obsežne poplave in povodnji. Plazovi in usadi so uničili mostove, pretrgali ceste in ločili na desetine vasi in manjših naselij od središč, od koder bi bila možna nagla pomoč.
Število mrtvih od plazov, u-sadov, povodnji in z njimi združenih nesreč je doseglo koncem tedna 41.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidana hiša, ranch tipa, 3 spalnice, naprodaj v Indian Hills. $40,000. Kličite lastnika za sestanek IV 6-4757. (160)
Naprodaj
Moška obleka, mere 40 in 42, suknje, jopiči, srajce, hlače, površniki, tudi “Dormeyer” cake mixer in G E likalnik. Kličite IV 1-8584	(155)
V	najem
Oddamo 5 velikih sob na Bonna Ave., plinska gorkota. Kličite po 6. uri pop. 432-0579.
______________________ (156)
V	najern
Oddamo 4 sobe na novo dekorirane, zgoraj, na 1010 E. 63 St. Kličite UT 1-9685 ali pridite kar pogledat.
______________________—(156)
V	najem
E. 58 in St. Clair Ave., 4-sobno stanovanje v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(158)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Naprodaj
6-sobna Colonial hiša, aluminijaste strani, v prvovrstnem stanju, blizu cerkve sv. Jožefa. Kličite PO 1-9225.	(158)
Euclid, Ohio
Severno od bulevard, tri-družinska hiša naprodaj, privatno obrežje. Cenjeno za prodajo. CH 1-1467.	(155)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Grocerija in mesnica naprodaj
Po zmerni ceni se proda grocerija in mesnica, obstoječa že 30 let. Lastnik gre v pokoj. 6024 St. Clair Ave. HE 1-7066.
(156)
PrijateFs Vhmmy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA P.AČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212
TOVARNIŠKE DELAVKE
za sestavljanje Oglasite se na
SSO E. 67 St.
od 9. zj. do 4 pop.
(156)
Help Wanted — Female
c o IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, verandne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Hiša naprodaj
North Madison, v dobrem stanju, 5-sobna hiša, kopalnica, pregibajoče stopnice za podstrešje, 11 j garaža, mestne Delo za ženske	udobnosti. Blizu trgovin, bol-
Iščemo dekle ali ženo od 18 'nišniee, zdravnikov itd. $7900. do 30 let staro, ki ima znanja MAY W. WICKERT, Realtor v optičnem delu. Za sestanek	1-352-3715
kličite RA 1-8351.	(158)	(157)
3
SMERISKA DOMOVINA,
“Tako! čez vodo! — Torej zato sem se izvpil do hripavosti! Pojdite!” Udaril je s pestjo po mizi, da je zahrešeala. ‘‘Od danes vem, da ste tudi taka postana voda krščanska.”
“Kar mora biti, mora, pa je,” je rekel Schinnagel, kakor da je preslišal zmerjavko. “Ženi bom pa že sporočil, naj pride jutri.”
Župnik je pozibaval z glavo, oči so mu zijale vodeno, čeljust mu je počenjala drhteti. “Greste ... torej vendar tja . . .,” je rekel s hripavim glasom, ki mu ga je bilo neprestano vpitje ubilo, “torej greste, denar je vse — a vera ---greste tja.”
“Za skozi Bog, kakšna si pa misli gospod župnik, da je moja vera? če bi me ena sama pot v nekatoliško hišo pripravila do tega, da bi odpadel, potem, potem pač bi bil postan kristjan. Kajpak! Naj se gospod župnik le nikar nič ne boji. Turra haec —” in Schinnagel se je udaril po mogočnem oprsju — “firma stat.
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
“Turris, če dovolite,” je zarenčal župnik. Logar se je obrnil in trdo stopaje hitro odšel iz sobe, ne da bi pozdravil. Znal je nekaj latinskega, pa ni mogel trpeti, da bi ga kdo popravljal.
Župnik je slišal, kako je zunaj ostro požvižgal psu in nato zaloputnil z vrati. Gospodu je bilo zdaj žal, da je govoril z njim prej tako grdo in mu vrhu tega oponesel še latinščino .. . Kajpak! Zdaj je mož nejevoljen pa pojde k lu-trovcu. “Saj, gospod Jezus, ali morem napraviti prijazen o-braz in pritrditi: lepo, lepo, lepo, če mi pride in pravi: h krivovercu moram? Zaradi poldruge mere apna — Mati božja Marija! — Kaj pa morem za to, da sem žolčljiv, če žalijo Tebe, moj Izveličar?” Tako je spregovoril duhovni proti sliki, ki je kazala Križanega vsega krvavega in ranjenega. ‘‘Lenitas! Ne zmerjaj! Mar nisi Ti sam, ki si, jagnje pohlevno, imenoval farizeje gadjo in modrasjo zalego in (Herodeža lisjaka? In ali mi nisi Ti, gospod Bog, sam dal vzkipljive krvi kakor Petru in svetemu Ignaciju? Pa te ko-deljaste lase?” Nekajkrat bridko vzdihnivši je potegnil
PLAYSKOOL MFG. CO.
Have immediate openings for
WOMEN & GIRLS
18 yrs. and over for Light Factory Work
Good working conditions and modern conveniences. No experience necessary. We will train you. Many company benefits. — Days 8 A.M. to 4:30 P.M. or part time 5:30 P.M. to 11:30 P.M.
1750 N. LAWNDALE AVE.
(155)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SALES CLERKS
FULL TIME — PART TIME TOP STARTING PAY
For self serving accommodation desks. Steady work. Co. benefits. Pleasant working conditions. Apply Personnel Office
MONTGOMERY WARD CO. Old Orchard — Skokie
(155)
REGISTERED NURSES
Medical, Intensive Care Unit, Operating Room, Post Partum, Nursery and Delivery Room. Salary $375 and up, based on experience; $30.00 differential for evenings and nights. Thorough orientation, educational assistance, and attractive fringe benefits. Liberal increase program. •— Room and board available at $35.00 per month.
NURSES LICENSED PRACTICAL Medical Diagnostic, Orthopedics and other units. Your minimum salary $275.00 per month, then graduated based on experience plus a $20.00 differential for evenings & nights. Receive a complete orientation, educational assistance if desired, and other benefits of interest to you. Liberal increase. — Room & board available at $35.00 per month.
Also Opening For Occupational Therapist Physical Therapist Excellent Salaries Kindly Apply or Write —
DEPAUL HOSPITAL 2415 No. Kingshighway St. Louis Missouri
(158)
INSPECTOR FOR STAMPING PLANT
Presteel Division of large Corporation needs Chief inspector. Must have substantial experience with medium and large size stampings. Please send resume to
YOUNGSTOWN METAL PRODUCTS COMPANY P. O. Box 900 Youngstown 1, Ohio
(An Equal Opportunity Employer) _______________ (155)
SHIPPING DEPT. MEN STOCKROOM MAN
Excellent starting pay. Good opportunity for future with company expansion.
Full time — Part time Apply Personnel Office
MONTGOMERY WARD Old Orchard — Skokie
(155)
župnik milnico zopet iz predala, prilil iz vrča nekaj vode in se pripravil, da se obrije do konca. Ko se je bril, je premišljal in ugibal, ali morda vendar ne bo dobil iz Reznega odgovora na svoja gravamina. Koj nato so ga zmotili razglašeni glasovi gosli, ki so zvenele s trga sem; tedaj se je zdajci ovedel, kako so pele gosli, ko so ga inštalirali, in kako so vriskali fantje, a dekleta, vsa v belem, pela pod vodstvom učiteljevim: “Duš pastirja mi častimo, pesem pojemo glasno . . .” To je bilo leta petdesetega, — a danes vpijejo: proč ž njim! Zdaj pojo hvalnice lutrskemu smrkavcu .. . O Pechlarn, o Ninive! Skoraj bi se bil zjokal.
Logar je šel svojo pot čez cerkveni trg v mestu, čez trg, kjer je drugi mestni vodnjak, mimo mesarskih in prodajnih stojnic in pri Črnem stolpu skozi vzhodna mestna vrata; nato po poti na bregu ob Donavi.
Stopal je z velikimi, jeznimi koraki skozi golo grmovje, kjer je viselo peščeno in glinasto naplavljeno dračje.
Onstran iz gozdov veje sladka pomladna sapa in po travnikih proti Erlaufu je videti sinje, bele in zlate lise. Čim bliže pa je Donava, tem bolj pusta je zemlja. Tega je kriva povodenj z ledom; na debelo nedeljo je bilo začelo pa je trajalo do pepelnice.
“Pa je le prav imel Wein-maister,” je pomislil logar. “Vse, kar je prav; da tako zmerja, kakor je danes, to pa že kar lepo ni več . .. Jeli res, da so Pechlarnci tako hudobni in da je tega gospod Veldern-dorff kriv? — Ali pa si gospod provizor vse to le domišlja, kakor še marsikaj drugega? Kakšen je neki oni mladi gospod? Kar radoveden sem.” Na levi, kraj reke Brlauf, šine rjav ptič v višino, pes ga je napodil. —. “Ti, čuvaj!” Jerebice valijo zdaj —< cuckom je treba vrvce, ne zabite!
Po Donavi je plul splav, na njem je stalo nekaj črnih moških. Od Ybbsa so. Živino na Dunaj. Onstran Donave prav nad vasjo je stal ves zlat v poševnih sončnih žarkih lepo jasno Auberg in ga gledal. Mož je obstal, sklenil roke in spregovoril polglasno molitev na čast žalostni Materi božji gori v hrastu. — Njegova je, pred šestnajstimi leti jo je sam nesel gori na čelo in po-
stavil v drevo. Prečudno verno časti mož to podobo, cesar Ferdinand ni molil svete Marije v Celju bolj vneto. Pa glej, tu je že kraj Gross-krummnussbaum. Prijazno belo se odraža od črnega lesa. Logar je spešil mimo sadovnjakov, vzhodnik ga je gnal. Prišel je do gradu, ki stoji nad vasjo, tesno ob gozdu. Obdaja ga široko na okoli kamenit zid, ki nosi na vzhodni strani stolpič in ima na sredi vrata iz
kamena in železa.
Vrata so bila odprta. Logar je koračil čez prednje dvorišče. Zdelo se mu je, da je postal grad lepši, odkar ga je videl zadnjikrat od blizu. To je bilo leta devet in štiridesetega, ko je odpotoval prejšnji gospodar, lutrski baron Haen-del, na Nemško in se njegov zet Velderndorff, kateremu je bil grad prodal, še ni bil vselil. Joj, kako prazen je bil videti grad tedaj! Zdaj je na novo
ANNOUNCING
CERNE’S
mmm inventory
a
eaiance
US
MONDAY, m. I6ih THRO 31st
fiTrsinnnrBTrBTrsTrsTrffTnrBTrsTrirHTrBTrBTrrtfirsTrsTrBTnrCTnrBTrBTnrirs
PRICES SLASHED
30% to 70%
ON SELECTED QUALITY ITEMS
NO EXCISE TAX!
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOpflffq
WATCHES • DIAMONDS • FINE JEWELRY GIFTS FOR HER • GIFTS FOR HIM
Frank (erne Jewelry Co.
6412 ST. CLAIR AVE.
Open Daily 10:00 A.M. Till 6:00 P.M.
CLOSED WEDNESDAY	Phone: 431-0465
jW
EXPANDING MFG. of ELECTRO MECHANICAL DEVICES
Needs Experienced
ANALYZERS
Top Rate Scale for your ability.
Paid vacation, free hospitalization and other company benefits. —
Apply Personnel Office
LASKE - Me Donald & Co. 777 S. Tripp
HELP WANTED
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo prijateljem in znancem, da je dne 25. julija 1965, po 7-letni težki bolezni mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena soproga, mati in stara mati
Elizabeth Papež,
roj. RIŽNAR.
COME TO WORK — GENERAL FACTORY WORK — Male - Female Good starting salary. No experience necessary. Good company benefits.
PRECISION EXTRUSION INC. 720 E. Green St. Bensenville, 111.
(156)
FEMALE HELP
CREDIT WORK
Opportunities available for mature women whose experience has prepared them to accept the challenging assignments this position offers. A neat appearance and an ability to deal effectively with others is required. Credit background essential. — If you possess the necessary qualifications be certain to investigate the possibility of working for a company that offers hospitalization, profit-sharing and many other excellent benefits.
APPLY 9 to 12 A.M. — ROBERT FIELDS
Town & Country Wholesale Food
4805 W. FULLERTON — CHICAGO, ILLINOIS (157)
V blag spomin
29. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA IN NEPOZABNEGA OČETA
JOHN BECK
ki je Bogu vdan za vedno preminil dne 15. avgusta 1936.
Dragi in ljubljeni oče!
Ob tužni obletnici klečimo ob Tvojem grobu in ob grobu naše prezgodaj umrle mamice, in močno žalostni kličemo:
Mir Vama bodi na božji njivi!
žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O., 16. avgusta 1965.
Pokopali smo jo dne 28. julija 1965 na pokopališču Kalvarija.
Pokojna je bila rojena 1892 v vasi Mali Lipovec, fara Ajdovec na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 43 leti.
Iskreno zahvalo smo dolžni prečastitim duhovnikom fare sv. Lovrenca, ki so jo pogosto obiskovali v času njene dolge bolezni in ji prinašali duhovno tolažbo.
Našo toplo zahvalo naj prejme č. g. župnik Father Baraga za daritev sv. maše, vodstvo cerkvenega pogreba in spremstvo do groba.
Hvaaležni smo iz vsega srca vsem, ki so darovali za sv. maše in položili krasno cvetje ob mrtvaški oder.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojno kropit in molit za njeno dušo.
Posebej se iskreno zahvaljujemo Father Baragi in članom Društva Najsvetejšega Imena za molitev sv. rožnega venca ob krsti. Naša zahvala tudi članicam SŽZ št. 15 za molitve v pogrebnem zavodu.
Hvaležni smo vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in, spremili pokojno do groba.
Vsem, ki so pokojno mamo obiskovali v njeni dolgi bolezni in nas tolažili ob težki izgubi soproge in matere, naj bo ljubi Bog plačnik. Vsem, ki ste nam bili v pomoč v času bolezni in žalosti, hvala.
Nosilcem krste naj bo tukaj izražena naša najtoplejša zahvala.
Najlepše se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Fortuna za spoštljivo ureditev in vodstvo pogreba.
Razposlali smo zahvalne kartice, če bi kdo naše posebne zahvale pomotoma ne bil prejel, lepo prosimo oproščenja.
Ti, moja ljuba soproga, naša dobra mati in stara mati! Veliko si trpela po bolnišnicah in pozneje doma, posebno zadnja leta, ko so Ti zdravniki odrezali obe nogi, pa si vse voljno prenašala. Z I vdano potrpežljivostjo si si nabirala zasluge pri Bogu. Počivaj V miru in na svidenje v nebesih!
Žalujoči ostali:
FRANK — soprog	,
FRANK, ALBIN in EDVARD — sinovi MARY por. KURE — hči VNUKI, SORODNIKI, PRIJATELJI
Cleveland, Ohio, dne 16. avgusta 1965.
prebeljen. Grajski stolpič ima svetlo streho, da, celo ura je na njem, v živih barvah naslikana, ženska podoba na oblakih. Vse to je bilo novo. Na vratih je bil pritrjen tolkač, v
podobi pesti, ki kaže figo. Logar je zganil tolkalo, vrata so se odprla, neki služabnik je vprašal, kaj hoče.
(Dalje prihodnjič)
AVGUST
ffefTJit FrjfŠš
(omiipjzi !!§!§§ W2mm '
mma
zim
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
22.—DSPB ima piknik na Slov.
pristavi.
26.-27.-28.-29.—Katol. vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj letni karneval in bazar na šolskem dvorišču.
29.—Slovenski farmarji v Gene-vi, Ohio, imajo piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Obed bo na razpolago od 12. do 3. pop.
26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Klub Ljubljana obhaja 35-letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih.
OKTOBER
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirede večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Praznovanje 40-letnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete.
30.—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
30.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani.
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša
zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
20.—Klub slov. upokojencev v
Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC 1966
20.—Šesti letni banket Federacije slov, narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
PLESKANJE - BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St.	HE 1 -0965

RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MAMA
ANA GARVAS
Preminula je v Gospodu dne 16. avgusta 1955.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za n,as.
V miru božjem sladko snivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih, rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soprog JOE, hči ANNA in zet MATTHEW WOJCIK.
Cleveland, Ohio, 16. avgusta 1965.