Razvrstitev prirodopisne tvarine za eno-, dvo- in trirazredne Ijudske šole. (Za uradno učit. konfereuco celjskega okraja spisal Tone Brezovnik.) Vže 1. 1876 se je na tem mestu govorilo o koristi in uCavi prirodopisja na ljudskih šolah, zato ne smatram dancs za potrebno še enkrat to obširno pretresovati, marveč hočem, predno preidem na razvrstitev tega predmeta, ponoviti le na kratko korist in u(avo spomenutega predmeta. Korist prirodopisja za ljudske šole je očividna, ter se da razdeliti na formalen in materijelen hasek. V formalnem obziru koristi v tem, da vadi in izobražuje razna čutila, vzbuja prernišljevanje, povspešuje prav posebno krasočut in nagiblje otroke k nravneinu in bogaboječemu življenju. Tudi nje velik upljiv na razvijanje in ukrepljanje našega spomina in naše domišljije se ne smeje prezreti. Nje raaterijelen hasek se itak ne more prenizko ceniti, ako poniisliuio, da človek, dok se v tej solzni dolini tnidi in mudi, ostane vedno v ozki dotiki z materjo naravo. Njo dobro spoznavati sili ga ona sama. Ker pa je število prirodnin neizmerno, v ljudski učilnicr pa se le uiali del vsega tega preučiti zamore, je očito, da si mora učitelj izbrati slike, koje se zaradi občne vrednosti in važnosti prezreti ne morejo. Pri izbiranju in razvrstitvi prirodopisnih slik naj vodijo učitelja primeroma sledeča pravila: a) Poišči si slike iz vseh treh prirodnih 1'raljestev. b) Začenjaj pri prirodninah svoje domovine. c) Začenjaj ta poduk z lehkimi in priprostiini prirodninami. d) Oziraj se pri izbiri na praktično vrednost prirodnin. e) Ne glej toliko na množico obravnanih slik, kot na nje temeljitost. f) Napravljaj s prirodopisnimi slikami koncentrične kroge. Opiraje se na te točke predlagam, da se naj sledeče slike, zavoljo njih obče važnosti, v ljudski šoli obravnavajo. *) I. Na enorazredniii učilnicah. A. Živalstvo. Dojivke: Goveda, konj, sviuja, pes, inačka, ovca, koza, miš, zajec, krt, jež, netopir. T i c e: Kokoš, gos, golob, vrabec, lastovica, sraka, vrana, srakoper, slavec, kukovica, sinica, čuk, pasteričica. Dvoživke: Jaščerica, kuščar, slepic, belouška, gad, zelena žaba (rega), kraštača. Ribe: Klen, krap, ščuka, polenovka (trska), mrena, slanik, jegulja, postrv. Žuželke: Navadni hrošč, rogač, kresnica, polonica, grahar, bakrenasti krešič, mokar, trtin, pisar (lubadar), čebela, osa, sršen, čmrlj, mrav- lja, najezdniki, ježičarica, kapusov belin, rjavec, sviloprejka, zimski pedfc, molji, muha, brencelj, žohar (ščurek), strigalica, muren, bramor, kobilica, kačji pastir, uš, stenica. Pajkovci: Hišni pajek, škorpijon, grinje. Košarji: Potočni rak. Červi: Deževnica, pijavka, glista, trakulja. Mehkužci: Vrtni polž. B. Rastlinstvo: Kapus, redkev, mah, peteršilj, buča, koren, pesa, solata, špinača, čebula, česenj, krompir, grah, bob, žito, ovočno in gozdno drevje, bezeg, vinska trta, jagodičasto sadje, plavica, kokolj, ljulika, klaja, potočnica, marjetica, vijolica, klinček, trobentica, solnčnica, zvonček, kopriva, lan, slez, materna dušica, kadulja, cikorija, kamilica, naprstec, mišjek, trobelika, podlesek, tobak, kristavec, zobnik, pripotec, navadni trst, volčja češnja, kavovec, rajž, bombaževec, mahovi in lišaji, snetje pri žitu, jedljive in strupene gobe, pelin, roža, lilija. C. Rudstvo: Ilovica, apnenec, vrste vrtne in poljske prsti, kamnena sol, železo, baker, srebro, zlato, svinec, cin, živo srebro, plovec, žeplo, preraog, grafit, arsenik, kamneno olje, šota, solitar, galun, železna in bakreua galica (Vitriol), peščenjak, kvarec, skril. *) Slike podajam tu, kakor jih je sl. konferenca konci sprejela. Pis. Na konci tega poduka sledi: 1) Razvrstitev vseh popisanih prirodnin v rede in razrede, pri čemur se potem važnejše lastnosti sklopijo in zapamtijo. 2) Človeško telo. 3) Skrb za zdravje. 4) Rešenje ponesrečenih. II. Ka dvorazrednih učilnicah. Za dvorazredne ljudske šole velja tvarina za enorazrednice, pomnožeiia s sledečim: A. Živalstvo: Veverica, podlasica, lisica, volk, srna, drozg, prepelica, jastreb, škerjanec, detal, želva, modras, močerad, beluga, morski som (požerun), sardele, sardine, zlatica, prstni bolhač, rusokrili grabilec, lastavičar, smrtoglavec, zlatoritka, bolha, komar, škratec, klop, ikra. B. Rastlinstvo: Hmelj, špargelj, janež, kurnena, mačeha, kozja brada, cukrovi trst, pasja smrt, volčja jagoda. C. Rudstvo: Malec (gips), kalamina (galmaj). III. Na trirazrednih učilnicah. Za to vrsto učilnic velja za dvorazrednice namenjena, še s sledečim pomnožena tvarina: A. Živalstvo: Dihur, lev, kamela, severni jelen, slon, turška opica (Magot), kit, divji golob, jarebica. sljuka, zelena vrana, kauja, divji petelin, uharica, velikanska kača (udav), gož, pupek, krokodil, borov krasnik, črni žužek, grobar, tesar, pavlinčki, volkec, obad (goveji in ovčji), vrtoglavec (metljaj), jezerska školjka, bisernica, navadna morska goba (spužva). B. Rastlinstvo: Mete, papeževa sveča, travniška zlatica, razhudnik, kolmež, citronovec, pomerančevec, figovec, oljka, volčin. jetičnik, kačnik ali štrkovec. C. Radstvo: Jantar, dijamant. Kako pa sc naj ta tvarina na posaraezne razrede, oziroma šolska leta, razdeli, to naj bo skrb dotuačih konferenc. 10* Ko smo sedaj slišali, kteie prirodopisne slike se imajo preučiti, naj nri bo še dovoljeno, tudi uoavo, koje se naj učitelj pri prirodopisju poslužuje, na kratko označiti. Pri poduku naj se učitelj po teh-le pravilib ravna: 1) Ves poduk naj bo kazavni poduk. Zatoraj pokaži obravnavano telo v naturi ali pa se posluži dobrih slik. 2) Poduk naj bo skoro izključljivo le iz posarueznih slik sestavljen. 3) Naredi si za vsak takov poseben popis natančen osnutek (dispozicijo). 4) Obravnavaj temeljito to, kar otroke posebno zanima. 5) Učava naj bo kolikor mogoče raznotera. 6) Porabi te prirodopisne slike vsikdar za spisje.