Kas! u niski osnutki Mele Serer in 'line Žen AfcTeWI FtUPoVIG StR&kJUc !>0«jU\/SeČN\tt OSTftWOV - ČE.H - iTACA Mtl [to KU> ( -leuv stflocl I 4 feotATev^ iLoUe^uoiT ■ Suv.K)y^( Wka ,1«! feot£,i - pi f» Ceul (MacI (■llAtlv ,Lt>JTn* , tCot ^ *vu w^l S.l^v „t-vl AWMtfeaeVNA^LWAeasVA ženi\ vcvjn^iL vtv ***> RA^iu)e l,^6lORA7 FU)" •, trtA^oCfcK SWovy^_ ^ (■JC K>ff VlblHo.^ 'Vv*s ’ -OWOOA FR.^ W»lAV4 »JA \»J (J - fW*. vjp - V>T«JlAfc>' («*ČA*i'.r unsiw% TA«r»KPAc« - SwoTfeC - WofcA) ^«44^ 4 4eLvo ^^cApjin." Mint’ e>Tto*.T o'. - iCoettt - TA tt*J LiKMj^Fa^otfc. ~ SfObMjt VlC-\U-o - %*. %\o Ia> rw^ecc CCM ^AV_o «yAtl*«»A*/o • lAHlOo rtl-uol)«*/« s>T MAT«'. t5).-t.fA,VoC ^«3 - A I VLoituru ctitAc/t^eM i? 3 MAteAAw ISTE M£l/e . vtononTv wpatwn SveTUjo »4o^e it tAALp t-01-). ---VIA rtAr^H^v cc. 1 ---, v^beuwa xv\ i/Ec - jei^A) )€ v'b*-'® rtAu^> v/cJS vcoie1 - o&tevLA: TTAU> la^;>i nATfAAU : \Ut/> be? I w; UAH la Meun %AUAIU> • t^e-fcC^i^A AU M^-T. -i lOkJLASJCn' j Oi*JO\JbJ\ VXO') 1ST I • ^tAUI-lUoT bA-Jo fOI/t€CCA ^i/=b(5<.(u j Ol/RATwVIC-A/l^Jl/’^A • ^At. fUMC t W- n%T 1K-oT £. - tJAdPiVUA : liOSA l. teui^o«.- IwJiuOo ‘POSfPvR- - H\Rx> ?ot>5eb utaAu .MAKIAV^'^ VA, foSUJ4M0)e (tn«suii»>>v/A»j;c) KAZALO Nikolaj Vasiljevič Gogolj........................................................4 Krištof Dovjak: Historija histerije..............................................5 Tone Partljič: »Jako neprijetna novica«..........................................9 Primož Pirnat, nagrajenec Borštnikovega srečanja 2000...........................12 Jože Domjan, nagrajenec 17. bienala industrijskega oblikovanja..................13 Fotografije uprizoritve: Revizor................................................14 Fotografije uprizoritve: V ozvezdju postelje....................................18 Statistika sezone 1999/2000.....................................................19 Na zavihkih kostumografski osnutki Mete Sever in Tine Žen ren Slon Brez naslova. 1987 Nikolaj Vasiljevič Gogolj REVIZOR P E B H 3 O P Prevajalec Milan Jesih Režiser Matija Logar Asistent režije Jernej Lorenci Dramaturg Krištof Dovjak Scenograf Jože Logar Kostumografinja Meta Sever Asistentka kostumografinje Tina Žen Glasba in korepeticija: Primož Ahačič Lektor Simon Šerbinek IGRAJO: Anton Antonovič Skvoznik-Dmuhanovski, mestni glavar...............Primož Pirnat Ana Andrejevna, njegova žena......................................Anica Kumer Marja Antonova, njena hči......................................Manca Ogorevc Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik...............................Zvone Agrež Žena Luke Lukiča..................................................Tina Gorenjak Amos Fjodorovič Ljapkin Tjapkin, sodnik...........................Renato Jenček Artemij Filipovič Zemljanika, skrbnik boguvšečnih ustanov............David Čeh Ivan Kuzmič Špjokin, poštar.................................................Miro Podjed Pjoter Ivanovič Dobčinski, krajevni graščak....................Bruno Baranovič Pjoter Ivanovič Bobčinski, krajevni kraščak...............................Damjan Trbovc Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga.........................Miha Nemec Osip, njegov sluga.........................................................Stane Potisk Svistunov...................................................................Igor Žužek Abdulin, trgovec............................................................Igor Sancin Fevronja Petrovna Pošljopkina, ključavničarka.....................Milada Kalezič Podoficirka, vdova.......................................................Jagoda Miška, glavarjev služabnik........................................Drago Kastelic Strežnik v gostišču..................................................Justin Jauk Premiera: 15. december 2000 Vodja predstave Zvezdana Štrakl • Šepetalka Ernestina Djordjevič • Lučni mojster Rudolf Posinek Tonski mojster Uroš Zimšek • Krojači Janja Sivka, Dragica Gorišek, Adi Založnik, Marija Žibert Frizerki Maja Dušej, Marjana Sumrak • Odrski mojster Radovan Les • Rekviziter Drago Radakovič Garderoberki Amalija Baranovič, Melita Trojar • Dežurni tehnike Vojko Koštomaj Tehnični vodja Miran Pilko Nikolaj Vasiljevič Gogolj Nikolaj Vasiljevič Gogolj se je rodil 1809 v obubožani plemiški družini. Študiral je v Peterburgu, kjer je najprej delal kot državni uradnik, nato kot profesor na dekliški visoki šoli in kasneje kot profesor zgodovine na univerzi. Veliko je potoval. V Rimu je prišel pod vpliv religiozne mistike. Trpel je za hudimi depresijami. Njegovo literarno delo predstavlja postopen prehod iz romantike v realizem. Prve novele, ki so še izrazito romantične, so pisane predvsem pod močnim vplivom E.T.A. Hoffmanna. Zanje je značilna poetičnost, fantastičnost in številni groteskni prizori, ki zajemajo motive iz ukrajinskega ljudskega izročila. Realizmu se je Gogolj približal z nizom novel iz peterburškega življenja. V njih Gogolj kritično in realistično opisuje male ljudi, uradnike in visoko birokracijo. V ospredju je moralna in socialna tendenca, ne manjka pa jim groteskno-fantastičnih elementov. Najbolj se Gogolj približa realizmu z nedokončanim romanom Mrtve duše, ki predstavlja satirično-groteskno podobo tedanjih razmer v plemiško-tlačanski Rusiji ter z dramskimi deli, med katerimi predvsem komedija Revizor predstavlja prvi pomembnejši zgled realistične dramske satire. Bibliografija: Proza (izbor): Večeri na pristavi blizu Dikanjke, 1831/32; Mirgorod, 1835; Taras Bulba, 1835; Nevski prospekt, 1835; Nos, 1836; Plašč, 1873; Mrtve duše, 1887; Komedije: Revizor, 1836; Ženitev, 1842; Krištof Dovjak HISTORIJA HISTERIJE Jan Kott pravi o Revizorju: »Ta vesela komedija se začne z velikim strahom in konča pri velikem strahu,«Res je, besedico strah ima na ustih večina likov v Revizorju. Vendar če bi šlo v tej, s farso in z lutkovnim gledališčem spogledujočo se igro, ki kot spoj grotesknih kreatur in preprostih tipiziranih karikatur sega od Boschevih strašljivih slikarij do Munchovega krika, res za strah, potem bi pajacki iz Revizorja, če že ne presegli, vsaj težili preseči svoje življenje-iluzijo, ki ga živijo. Strahu kot prareak-cije na neznano, kot gonilne praobveze za odkrivanje neznanega v tej tudi realistično-absurdni igri, v ozadju katere stoji determinirajoča kulisa pogodbe med aparatom podkupovanja in lažjo, naši prebivalci zakotne gubernije ne poznajo. Strah kot odločilno čustveno orodje, s katerim se človek poda razkrivati neznano, so ti sanjavci dinamičnega cesarstva lepih oblek in dobrih jedi že zdavnaj obložili s praznim besediščem zamaščenih možganskih celic, v katerih vlada počasna in mehka otožnost brez razloga. Ob tej melanholiji se redi slaba vest, ki s komično zamenjavo ene osebe za drugo, mora priti na dan. V Petrogradu se šibek sukanec Hlestakov, ki se sicer spretno plazi iz enega šivankinega ušesca gubernij v drugega, za zaplet komedije ob pravem času zatakne. Neko zamaščeno uho in zapacano oko mu, bankrotirancu, dodeli vlogo ostrega noža, ki prihaja z eno samo nalogo: zarezati v dremotni kvas moralne oporečnosti. V tem nasilnem prebujenju, ki ga sproži zamenjava, začnejo vse moralne nečednosti hlastati za masko čistosti, ki je nekje (kje že?) pod posteljo. In zakaj kljub maski, ki si jo nečednosti nadenejo, manjka svežega zraka? Je mogoče, da so si moralne nečednosti nadele nase nekaj, kar še zdaleč ni maska? Je mogoče, da je moralne nečednosti ob zamenjavi osebe, doletela tudi zamenjava rekvizitov? Ob nenadni zavesti, da brezbrižnemu spancu primanjkuje svežega zraka, pride v ospredje groteskno suvanje in odrivanjene pretekle grešno-sti, ki je kruto vržena v neznano. Neznano (Hlestakov), slaba vest (vsi), in histerija (spet vsi) so trije temeljni pojmi, ki jih Gogolj v Revizorju poveže med sabo v povsem klasični farsi, ki seže do dramatike absurda. Kombinacija neznanega in slabe vesti s pečatom histerije vodijo v komična stanja alogičnosti, ki rastoči kvas raste sama od sebe. Skrivnost, slaba vest in histerija so tudi kurja očesa poroženelih prstov pretencioznih špegavcev, ki se privzdigujejo v ritmu svojih izmišljenih, nikoli končanih zgodb. Trije žulji, tri očesca, trije prazni pogledi. Kam torej usmerja pogled Gogoljev Revizor? Ali pravi revizor res kdaj pride? Gogolj začne z oznako Glavarja. Opiše ga kot bistrega, resnega in modrega. V tej igri so vsi zares bistri, resni in modri. Vsak po svoje, tako kot v resničnem življenju. Vsak je toliko bister, resen in moder, da preživi. Vendar pa, kot interpretira svojo komedijo Gogolj, samo preživetje ni dovolj. Potreben je presežek. Je smeh presežek? Gogolj vidi v smehu mehanizem pogleda, ki vodi k presežku, k duši, ne k prodani, ne k mrtvi, temveč k očiščeni, neskaljeni duši. Glavarjev psihofizični ustroj, doslej sajasta parna lokomotiva, ki zadovoljno in samozadostno sopihlja skozi življenje, se sooči s problemom, kako prekriti svoje drobne grehe. Njegova bistrost, resnost, modrost označujejo njegovo samozadostnost, ki jo je nekaj pognalo v neznano. Po eni strani je oblastnik tipa Kantor, ki se je z nemalo težavami prebil do samega družbenega vrha, po drugi strani pa je model vseh. Njegov trepljajoči objem: »sedi, bova kakšno rekla,« je kalup počasne enakosti, bratstva in svobode, melanholične enakosti v bistrosti, resnosti in modrosti, zaprašene enakosti v spretnosti preživetja. Vse dramske osebe, tudi njegov ključni protii-gralec Hlestakov, so v Glavarjevem objemu/kalupu. V našem primeru, ko Matija postavlja akcent na starostno razliko med Glavarjem in njegovo soprogo Ano Andrejevno, se Glavarjeva zgodovina vzpona ka- že kot še bolj pikantna in na nek način lahkotno preseva komično v čas naše uprizoritve. Glavar skriva pomanjkanje samozavesti v objemu pohotnice, ostali v ostankih, ki od pohotnosti odpadajo. Potreben je samo nekdo, ki spregleda in krikne: »Cesar je nag.« In Hlestakov se tega miselnega vzklika v svojih histeričnih možganih po naključju dotakne. Po vsej verjetnosti se je Glavar poročil s starejšo, še zmeraj greha vredno žensko zaradi kariere. Ta, recimo ji, strateška poteza daje misliti predvsem na dve nasprotujoči si lastnosti Glavarjevega značaja: na premočrtno brezobzirnost in na temu kontradiktorno mešanico plahosti, pomanjkanja samozavesti in potuhnjenosti. Vse to so pravzaprav značilnosti vseh dramskih oseb v Revizorju. Kažejo se v različno tipiziranih odtenkih, funkcijah, ki so v tej guberniji utemeljene na mehanizmu rutine. Obe nasprotujoči si lastnosti: brezobzirnost in pomanjkanje samozavesti pa opozarjata na skupni temelj, temelj, ki ga Gogolj imenuje »grobo razvita nagnjenja«. Nagnjenja, ki so v svoji podlosti in predanosti rutini sposobna trgovati s trupli. V zvezi s pomanjkanjem samozavesti je pomembno avtorjevo opozorilo na Glavarjevo prehajanje od ponižnega k oholemu. To prehajanje spet ne zadeva samo Glavarja, temveč vse dramske osebe, llidi Hle-stakova. Najmanj Osipa. Prehajanje od ponižnosti k oholosti je verjetno ena od ključnih točk pri iskanju značajskih zarez, v katerih zaživijo tipi Revizorja. Samega Glavarja izkušnje padcev iz oholosti v ponižnost (verjetno jih kot copatar doživlja vsak dan), za razliko od drugih, naučijo samokontrole. Samokontrola ga ustvarja za lokomotivo, ki je na čelu. Samokontrola, s pomočjo katere Glavar mne preglasen, ne pretih«, opozarja na človeka, ki dovolj spretno manipulira tako z vsebino kot z načinom izgovorjenih besed, s katerimi dosega učinke v družbi. Ti učinki so v resnici ničevi, prazni, malenkostni in brezciljni. 'Uidi Glavarjeva samokontrola je ujeta v okvir histerije. Pravega strahu Glavar ne pozna. Hlestakov je zanj vsem enak hlastač, ki vlaka ne ustavi, temveč rade volje skoči nanj. V Revizorju so vsi primerno »ne preglasni, ne pretihi«: konverzacijski, uglajeno pretenciozni. Ves čas se vozijo po domišljijski železni cesti, ki naj bi jih vodila v svetla mesta. V resnici lahko sežejo le na obloženo mizo. S prehodi od ponižnosti k oholosti, ki jih ti tipi izvajajo, trčimo wRevizorju ob spretno dozirano servilnost neprijetnih in v resničnosti nevarnih ljudi. Hlestakov servilnost do konca ožame. Če bi ne imel Osipa, bi bi ga naključje sklatilo, tako kot ga je dvignilo. Hlestakov izkoristi pohlevno dremotnost družbe; dremotnost, skozi katero se svet kaže zamegljen in izkrivljen; dremotnost, v kateri telo nima pogojev preseči usode suhega kvasa. V dremotno izkrivljenost je ujet tudi Glavar sam. Od drugih se razlikuje samo po tem, da stoji na pručki. Pručka pa je nemara atribut in mogoče celo dovolj učinkovit odrski signal naše malomeščanske pritlehnosti, malenkost-nosti in brezbrižnosti, ki si histerično želi odkritij. Zdi se, da pred nami zaživi svet, v katerem je določeno le eno: določen je tisti, ki lahko uporablja pručko in na njej vodi čudno mašo povzdigovanja čednih in okusnih jedi. Ko pride Hlestakov, Glavar sestopi na prostor ministranta, maša pa se nadaljuje pod vodstvom novega prevaranta. Ataaufbix \Asterixu se boji, »da mu ne bi nebo padlo na glavo«. Astreix )e strip-karikatura. Kaj je Revizor? Glavarjev strah je usmerjen samo v zanikrno shrambo, imenovano gubernija, v kateri se grumovsko-cankarjanski vonj meša s sladkobnim In 21. ju\ priokusom marmelade. Gre še za strah? Nekaj smrdi v takšnem strahu. Smrdi vsem iz ust po smrtnosti, ali le po hrani? Pravega neba ni, ni transcendence, ni cilja in ni strahu. Strah sili odkrivati, zato je kot gonilo, ki želi ukiniti samega sebe. Kot tak predstavlja človekovo željo po odkrivanju in napredku. V Revizorju osebe nimajo ne časa ne volje odkrivati. Niti seksajo ne. Jejo, spijo in sanjajo. Pomanjkanje samozavesti jih ob nekolikanj lepšem videzu skrivnostnega tujca, čigar podoba materializira njihove melanholične sanje pravljičnega Peterburga, požene v histerijo. Ne bojijo se požara za vrati, ker si ga ne znajo predstavljati. Zdaj, zdaj bi se lahko, vsi na en mah, zapodili v čudnem bontonu, prepričani, da gre za dvorni protokol, skozi ta vrata. Naravnost v ogenj. V entropijo s histerijo. Hlestakov je junak zamenjave. Na njem Gogolj gradi osišče svoje komedije nravi. Ključna nrav v Revizorju je težko nadzorovana slaba vest, ki se namesto v odrešujoč strah spreminja v uničujočo histerijo. Ves dogajalni čas Revizorja lahko imenujemo čakanje na eksplozijo. Histerija v rastoči kepi kvasa namreč ne vodi nikamor. Čeprav se neznanega dotakne, se neznanemu izmuzne. Zamenjava, ki se zgodi, glede sporočila igre ni bistvena, je pa signifikantna. Je prav tako produkt histerije, ki ničesar noče in ne more doreči/doka-zati. Kaj pomeni nemi krik na koncu? Samo Gogoljevo nemoč dokazati, doreči, pokazati, uprizoriti? Gogolj je bil verjetno sam histerik. Sežigal je svoja literarna delaje v teh sežigih skrita obupna nemoč ekspresionista, ki je pisal sto let prezgodaj? Se skriva v tem nemem kriku nekaj, kar ni več ne histerija tipov v Revizorju, ne avtorjeva histerija? Nekaj, kar še ni dokončno spoznanje. Nekaj, kar obeta spoznanje, kar ga napoveduje? Vsekakor lahko razumemo nemi krik kot gesto, ki že izraža strah, gesto, ki človeka nemara že sili, da se začne spontano in odkrito zazirati vase, da začne raziskovati predvsem sebe. Je nemi krik izraz človekove notranje borbe, ko je že na dobri poti, da zavzame do družbeno-politične-ga videza in njegove katarze ohol položaj, in je z mero ponižnosti že sposoben stopiti naproti lastni katarzi? Posvetno je videz, nad njim je človekova notranjost. Pajaci \ Revizorju trčijo ob skrivnosti svojih duš, vendar gubernija z njihovim ravnanjem ostaja tr-žič, na katerem se ne dogaja poskus resničnega vrednotenja življenja, temveč histerična razprodaja notranjosti. Tržič, na katerem se ogromno, ogromno govori. Ponudba leporečja. Besede brez vrednosti. Slaba novica, ki sproži dogajanje v Revizorju, je v resnici le krošnjarjevo ogledalo sumljivega porekla, ki slabi vesti kaže zajčke na steni. Slaba vest se v Revizorju podi za iluzijo duše. Podleže igri umetne svetlobe. Jaga za zajčki komajda še preprečuje eksplozijo. Razplet v Revizorju je življenjski: v nič gre nekaj denarja, ponos trpi, Ana in Marja sta verjetno nekoliko togotni; začela bi se lahko nova komedija, če ne bi Gogolj prinesel v gubernijo nove vesti, vesti, ob kateri se slaba vest sooči z nečim resnično neobvladljivim. In ob nemem kriku se slaba vest, ki ne ukinja histerije, izkaže - če parafraziramo Gogolja - kot šibka borka za dušo. V tej trpko-resni farsi, ki ima za sprožilni moment lakoto/lakot, nihče ne seže više. Nemi krik ustavi čas. Težko je verjeti, da resnični revizor zares pride. Še težje je verjeti, da ne bi prišel. Začetek konca ali konec začetka? V Revizorju vsi obvisijo brez programa. Mogoče nekoliko izstopa Osip. Spominja na ekonomista. Ve, da je grabež premosorazmeren z dolžino rok in višino pručke. Uprizoritev Revizorja zahteva od vsakega nekoliko Osipove preudarnosti. V tej igri vsi tipi improvizirajo, zato bo improvizacijo toliko težje odigrati. Osipova preudarnost, ekonomična stvarnost pri razporejanju prevarantske energije ne bo odveč. Teater je prevara v službi resnice. Kaj pa je Hlestakov? Nemirnega duha iskateljstva v guberniji ne more biti. 'Uidi prihod tujca v tem pogledu ničesar ne spremeni. Svet je v smislu iskanja duha opeharjen. Pristal je na formo oprezanja, nadzorovanja, zastra-hovanja in pretvarjanja. Iskateljski nemir je nadomestila neustvarjalna domišljija, ki črpa iz histerije. V Revizorju je domišljija laž. Edino laž tu vre spontano. Hlestakov, ki v tej igri predstavlja abstrakcijo lakot, ni nič manj beden od drugih. V laž ga vrže lakota. Mora preživeti. Zateče se v kot domišljije, odkoder ga lažnivo pretiravanje postavi na vrhove družbe, ki jih komajda dojema. V absurdni situaciji, v kateri histerik trči ob histerike, mu laž pomaga. Iz histerije v historijo. Historija je zgodba. Hlestakov ima preveč domišljije. Prav tako Glavar in vsi drugi. Zdi se, da je v farsi Revizor, ključno to, da iz histerije izvirajoča domišljija enega dopolnjuje iz histerije izvirajočo domišljijo drugega. Tako je svet z lahkoto sestavljen. Je takšen domišljijski svet predmet oholosti? Je laž, ki jo prikazuje Revizor, verodostojna podoba sveta? Gogolj ves čas prikazuje razmerje oholost: ponižnost. Hlestakov improvizira. V njegovi improvizaciji težko odkrijemo spretnost ali talent, dokler se ne zavemo, da smo avtohtoni prebivalci Gogoljeve gubernije; gubernije absurda, naključja in zamenjav. Mar nismo v položaju, ko moramo ves čas pristajati na oholost? Mar ni imperij oholosti zgrajen iz histerije? Hlestakov je histerik, ki histerizira druge. Opehari gubernijo, ki je vas in mesto, se pravi ves svet. Gubernije v ničemer ne preseže. Njegova avantura je jalova. Vse, kar je dosegel, bo uživaško pognal. Bi Hlestakov lahko kaj presegel, če bi Gogolj razrešil ljubezensko zgodbo? Za Gogolja svet ni vodvil. Moški, zaljubljen v dve ženski, ne more biti rešitev. Razplet Gogoljeve farse je že leta 1836 usmerjen k tistemu, kar Zola v vzkliku: »S Scribom je konec. Treba je iskati nove talente,« išče v Parizu dve leti kasneje. V Revizorju, ki kaže svet kot laž, je skrita resnica sveta. Ljubezni je malo, če že je, je površna in neodločna. Degradirana je v histerično čustvo. Hlestakov bi bil sposoben ustreči tako mami kot hčeri. Vendar kako ustreči, če nima časa? Histerik beži pred časom. Osipov nasmeh sredi prostranih ruskih step verjetno zaledeni v hlapčev posmeh, ki sredi step v drveči kočiji postane osamljeno in prezrto spoznanje tega, da gospodarji videza v resnici nikoli ne dosežejo spoznanja. Joel-Peter Witkin: Tihožitje, 1992 Tone Partljič »JAKO NEPRIJETNA NOVICA« Dolga je vrsta komediografov, ki enakopravno držijo v rokah režečo gledališko masko nasproti onim, ki držijo tragično. Navadno si tragedi in komediografi stojijo nasproti in marsikdaj, zlasti sodobniki, na Slovenskem pa skoraj vsi, menijo, da so tragedije (drame) tehtnejša umetnost kot komedije, ki večkrat izvabljajo »samo« smeh. Sam sem, kajpada, na strani komediografov. Aristofan, Plaut, Lope de Vega, Shakespeare, MoliŽre, Beaumarchais, Goldoni, Držič... In kajpada Gogolj! Revizor je komedija komedij. Dajem ji prednost pred vsemi! Ivan Cankar v nekem pismu v svojih zgodnjih pisateljskih letih piše, da ravnokar bere Gogolja in da ga ima, da bi obesil pisanje na klin, saj je vendar že veliki Ukrajinec »vse« povedal. Morda je mislil predvsem na groteske, kakršne je pisal tudi sam v času Vinjet in Knjige za lahkomiselne ljudi, a sledovi Revizorja se najdejo kajpada v njegovi komediji iz tistih časov Za narodov blagor. Tudi v Cankarjevi komediji se »glavar« doktor Grozd s sateliti trudi omrežiti skrivnostnega Gornika, govori o svojih hudih sanjah, ponuja Matildo Bogatemu prišleku, ki na koncu odkuri iz trga kot Hlestakov iz gu-bernijskega mesta... Uidi ne zamudim priložnosti in hitim gledat uprizoritve Revizorja. Nekatere so naredile name izjemen vtis, recimo reška v režiji našega Vita Tauferja, kjer vsi ti glavarji, trgovci, poštarji, sodniki, Dobčinski itd. posedajo za mizo, ki je previsoka zanje in se vidijo njihove glave le od ust navzgor... Spomnim se varšavske uprizoritve v režiji Adama Hanuzskiewicza, kjer so bile osebe sicer smešne, a so s svojim hrepenenjem po Petrogradu z nekakšno melanholijo spominjale na Čehovljanske tri sestre, ki hrepenijo po Moskvi. Potem sem gledal Revizorja v londonskem National Theatru, kjer je bil uprizorjen na način filmskih burlesk, a me ni ogrel, ker je vse osebe spremenil v prehude kreature in spake in v tistih pretiranih kostumih ni bilo več človeka... V Comedie Frangaise pa me je lani presunil najprej nesrečni, potem pa protestni jok glavarjeve hčerke Marje, ki ji je pobegnil ženin, obenem pa se otrok zave, da je bila to zadnja priložnost bega iz te province, kjer bo kot Sizif odslej valila svojo življenjsko skalo, ki ne bo prav nič drugačna od skale, ki jo tako groteskno valjajo oče in mati in vsi gubernijski uradniki, le da se oni tega ne zavedajo, ona »mlada« pa po begu Hlestakova nekako spregleda... Toda ne le različne uprizoritve, tudi vsakokratno branje komedije me vedno znova navduši in presune hkrati... Najprej sem zmeraj fasciniran, kako natančno je Gogolj, kaj natančno, kako profesionalno, določil in premišljeval o uprizoritvi svojega Revizorja. Potem, ko natančno z opisom poklicev ali sorodstvenih vezi popiše dramske osebe od poglvarja Antona Antonovič Skvoznika - Duhmanovskega do Miške, poglavarjeve sluge, sledijo »pripombe za igralce« z naslovom Značaji in kostumi. Ti lapidarni napotki igralcem posameznih vlog kažejo predvsem, kako jasno sliko o vseh nastopajočih je imel avtor sam. 0 notranjosti in zunanjosti junakov piše tako, da jih mora sleherni igralec upoštevati, bodisi za posnemanje in uresničitev, bodisi za nasprotje lastni od napotkov neodvisni viziji vloge, bodisi za delno strinjanje ali nestrinjanje... Celo kostumografke se morajo opredeliti do njegove zahteve, da na primer Ana Andrejevna »tekom predstave štirikrat menja obleko«. K temu dodajmo še natančne didaskalije, zlasti tiste za sklepni Nemi prizor (kakor ga imenuje avtor)! In seveda lastnoročno risbo tega zaključnega nemega prizora, ki s filigransko natančnostjo naslika položaj, mimiko, geste, obleke in gube na oblekah teh naših antijunakov. Po svoje me ne čudi, da je tudi Cankar »ilustriral« Za narodov blagor. Ne v prvem ne v drugem primeru ne vidim v teh avtorjevih risbah navodila, kako naj izgleda prizor ali kostumi, ampak prizadevanje, da bi sam sebi do detajlov vizualiziral nevidne literarne junake v času pisanja. Če bi vsi njuni učenci tako natančno premišljevali o gledališču, kostumih, igralcih, videzu, vizualizaciji, bi morda tudi na Slovenskem manj tožili, da imamo veliko pisateljev in dramatikov z globokimi idejami, a manj takih s poznavanjem zakonitosti dramaturgije in živega gledališča... Seveda po svoje »vsi«, ki premišljujemo o komediji Revizor, poznamo več tistih že ničkolikokrat citiranih izjav in anekdot, od izjave carja Nikolaja: »Vsak je dobil svojo lekcijo, jaz pa največ!« do Gogoljevega odgovora kritikom, češ da v delu ni pozitivne osebe, kaj šele plemenite osebe: »Meni je žal, da ni nihče opazil poštene osebe. Ta oseba je bil -smeh!« In potem Gogolj prostodušno izjavi: »Jaz sem komik, jaz sem mu služil pošteno in zato moram prevzeti vlogo zagovornika smeha!« Res je, da smeha ni lahko opaziti in najti v tej bridki komediji, ki je pa vseeno skoraj pritirana do farse, da se gledalci lahko tolažimo, kakor se je eden od kritikov v Gogoljevem času, da je reč tako pretirana, da »saj ne more biti res!« To je bila tudi avtorjeva zvijača v zvezi s hudo carsko cenzuro, ki je najprej igro dovolila, čeprav je ni niti to rešilo pred jezo kritikov in užaljenih birokratov... Ivan Prijatelj v predgovoru h knjižni izdaji svojega prevoda/faVzor/tf, v letu 1921, zapiše o tej neusmiljeni kritiki korupcije in podkupovanja, kako je Bulgarin, poljski renegat in uradni kritik v Gogoljevem času zapisal: »Prehodite vso Rusijo navzdol in počrez in ne boste čuli besede podkupovanje. Jemlje se, jemlje, ampak pametno; tudi daje se, ampak še pametneje...« Ko so začeli v celjskem gledališču pripravljati Revizorja, še gotovo niso vedeli za državnega sekretarja, ki zdaj čaka na razplet v preiskovalnem zaporu zaradi podkupovanja... Kot je f. 1983 znano, je h knjižni izdaji avtor pripisal ruski narodni pregovor: »Nikar ne dolži ogledala, če imaš grd obraz!« Prav duhovito se mi zdi, da igramo Revizorja v času, ko je »vmesna« slovenska vlada ustanovila komisijo in velikodušno odprla proračunsko mošnjo, da se ugotovi negativni vpliv medijev na javno mnenje o tej vladi... Če bi \)n\&Revizorja, bi morda ugotovila, da so tudi mediji neke vrste zrcalo družbe in da z njenim obrazom, ki ga je kazala javnosti, ni bilo vse v redu... In spet ni čudno, da si je isti motto sposodil Ivan Cankar za svoje Hlapce, le da v Shakespearovi preobleki, ki pravi, da umetnost tudi ogledalo drži času in razmeram in ni čudno, da slovenski najvišji cerkveni dostojanstvenik marginalizira///«/)^... I 1 I Doma imam nekaj knjig o ruski književnosti in komediji. V vseh je citiran Revizor kot svojevrsten »priročnik« za bodoče komediografe. In zdi se mi, da po pravici. Kako učinkovito se samo vsa reč začne! - Gospodje, povabil sem vas, da vam naznanim jako neprijetno novico: k nam prihaja revizor. - Kaj, revizor? - Kaj, revizor? - Revizor iz Peterburga, inkognito. In povrhu še s tajnimi navodili. In potem steče cela komedija na prastarem triku zamenjave osebe in se simetrično konča: - Iz Peterburga je prišel po višjem povelju uradnik in zahteva, da pridete k njemu! In potem še samo napotek igralcem: »Izgovorjene besede kakor strela iz neba ošinejo vse navzoče. Soglasen krik osupljenja uide vsem damam iz ust; vsa skupina namah izpremeni položaj in oste-kli kot okamenela.« In potem sledijo še didaskalije i-i Nemi prizor. Ko čakam na celjsko premiero, se sprašujem, ali bo uprizoritev taka, da bodo lokalni, državni in vsakršni poglavarji vzkliknili: »Kaj, Revizorja igrajo? Jako neprijetna novica!« Upajmo, da bodo gubernijski in petrograjski slovenski Nikolaji šli v gledališče, kajti nekaj mi govori, da smo šele s svojo državo dobili res svoje urad-ništvo, svoje poglavarje in birokracijo in bi utegnil biti Gogoljev Revizor danes v Sloveniji bolj vznemi-riljiv kot kdajkoli prej... Morda bo znova uprizorjeni /tow vznemiril tudi slovenske komediografe, četudi je že v sedemdesetih letih Igor Torkar poskušal neuspešno plezati po njem! Evropsko gubernijo in uradništvo imam. Revizorja in smeha pač ne. PRIMOŽ PIRNAT - NAGRAJENEC BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 2000 Primož Pirnat je na Borštnikovem srečanju 2000 prejel nagrado Za mladega igralca za vlogo Petra v Zupančičevih Ubijalcih muh in za vlogo Don Juana v Molierovem Don Juanu. UBIJALCI MUH: M. Ogorevc, P Pirnat, II. Medvešček Iz obrazložitve žirije: »Pirnat je bil v metafizičnem prehodnem prostoru Ubijalcev muh scela pretresen in nemočen posameznik, ki mu je igra sveta, v katerega je padel, ves čas skrita in nedoumljiva, hre-penevec in obenem ihtavi zalezovalec, ki se trzavično zaganja v utečeni ritual. Kot don Juan je pokazal bogat razpon izrazov, gibčno prehajal skozi uprizoritvene stile in se jim polno igralsko prilegal.« DON JUAN: M. Ogorevc, J. Bermež, P. Bin tal. B. Medvešček JOŽE DOMJAN - NAGRAJENEC 17. BIENALA INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA Oblikovalec gledaliških plakatov in gledaliških listov SLG Celje, Jože Domjan je na 17. bienalu industrijskega oblikovanja prejel Zlato medaljo za oblikovanje gledaliških plakatov. Iz obrazložitve mednarodne žirije: »Domjanovi gledališki plakati nagovarjajo z močno ekspresivnostjo, semantično so nedvoumno zasnovani, prevladujoča znakovnost izhaja iz avtorske poetike, vendar v povezavi z dramskim delom, in prepoznavnega piktu-larnega oblikovalskega rokopisa.« Izbor plakatov iz nagrajene kolekcije. REVIZOR Režiser Matija Logar Asistent režije Jernej Lorenci Anica Kumer, Hrano Baranović, Manca Ogorevc Brano Baranović. Primož Pin uti, Miha Nemec Anica Kumer, Primož Pirnat, Miha Nemec, Manca Ogorevc, Stane Polish Justin Jauk, Miro Podjed, Igor Žužek, Damjan Trbot'C, Miha Nemec, Daeid Čeh, Renato Jenček, Bruno Baranović, Igor Sancin Primož Pirnat. Miha Nemec, Zvone Agrež, David Čeh, Damjan Trbovc. Bruno Baranović Anica Kumer, Primož Pirnat, Manca Ogorevc Igor Žužek, Bruno Baranovič, Damjan Trbovc, Primož Pirnat Anica Kumer, Tina Gorenjak, Manca Ogorevc Zvone Agrež, Bruno Baranovič, David Čeh, Damjan 'Trbovc, Renato Jenček Primož Pirnat, Miha Nemec, David Čeh, Zvone Agrež, Damjan Trbovc, Primož Pirnat, Anica Kumer, Stane Potisk, Bruno Baranovič V OZVEZDJU POSTELJE Režiser Vinko Moderndorfer, premiera 23. novembra 2000 STATISTIKA SEZONE 1999/2000 ŠTEVILO ODIGRANIH PREDSTAV SEZONE 1999/2000 H. Štampe Žmavc: MOJCA POKRAJCULJA________________premiera 20. 11. 1998 Doma: 0 Gostovanja: 8 - Pikin festival Velenje (2 pred.), Goriški vrtiljak Gorica Italija (2 pred.), SSG Trst (4 pred.). V. Mdderndorfer: VAJA ZBORA_______________________premiera 11. 12. 1998 Doma: 2 Gostovanja: 17 - Vrhnika, Deskle, Narodni dom Maribor (2 pred.), Lendava, Sežana, Šmartno, Žalec, Šmarje, KD Španski borci (2 pred.), Ptuj, Mengeš, Železna Kapla, Šentjakob, Tolmin, Ljubljana - grad J.B.P. Moliere: DON JUAN__________________________premiera 29. 10. 1999 Doma: 17 Gostovanja: 4 - HNK Zagreb, PDG Nova Gorica, SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor P Marber: BLIŽJE__________________________________premiera 15. 1. 1999 Doma: 1 Gostovanja: 1 - Borštnikovo srečanje Maribor W. Busch & L. Fritz: JOŠT IN JAKA________________premiera 27. 10. 1999 Doma: 29 Gostovanja: 3 - KD Španski borci - Zlata paličica, Novo mesto (2 pred.) V. Mdderndorfer: LIMONADA SLOVENICA premiera 17. 12. 1999 Doma: 23 Gostovanja: 15 - KD Španski borci (2 pred.), Zagorje, Velenje (2 pred.), Gornja Radgona, Šmarje, Trbovlje, Slov. Konjice, Novo mesto (3 pred.), MGL Ljubljana, Krško, Izola) M. Zupančič: UBIJALCI MUH_________________________premiera 3- 3- 2000 Doma: 12 Gostovanja: 1 - SNG Drama Ljubljana D. Potočnjak: ALISA, ALIČA________________________premiera 20. 1. 2()()() Doma: 24 Gostovanja: 3 - HNK Varaždin, SMG Ljubljana, PG Kranj - Teden slov. drame T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE premiera 26. 5. 2000 Doma: 8 Gostovanja: 0 GOSTOVANJA V SLG CELJE LGJože Pengov Ljubljana: Kdo je napravil Vidku srajčico LG Ljubljana: Tacamuca Palčki na Smovskem griču Sapramiška LG Maribor: Žogica Marogica Ko pride zvezda Plesni teater Igen Celje: Smeško med črkami (2 pred.) Celovec: Konferenca živali (2 pred.) KD Španski borci: Lisička (3 pred.) PDG Nova Gorica: Konec igre Gledališče Ptuj: Triko Ana in kralj, ki je padel iz pravljice (2 pred.) PG Kranj: Skopuh Matilda (2 pred.) SMG Ljubljana: Sen kresne noči Glej Ljubljana: Sex, drugs, rock’n’roll (2 pred.) Movens Zagreb: Mtinchhausen MGL Ljubljana: Sluga dveh gospodarjev SNG Drama Maribor: En dan resnice SNG Drama Ljubljana: Po dežju Ta veseli dan ali Matiček se ženi Špas teater Mengeš: Balkanski špijon (2 pred.) HNK Varaždin: Povratak ratnika AGRFT: Malomeščanska svatba Predstave SLG Celje doma: 116 Predstave SLG Celje na gostovanju: 52 Tuja gostovanja v SLG Celje: 32 SKUPAJ: 200 PREGLED ODIGRANIH VLOG V SEZONI 1999/2000 ZVONE AGREŽ_______________________________________________SKUPAJ: 89 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Silvester) 19 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Kozobrad, Stric Fric, Putka) 32 V. Mddernctorfer: LIMONADA SLOVENICA ( Anton Primožič) 38 BRUNO BARANOV1Ć___________________________________________SKUPAJ: 78 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Vlado) 19 J.B.Poquelin Moliere: DON JUAN (Gusman) 21 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Jože) 38 JANEZ BERMEŽ SKUPAJ: 53 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Joža Peršin-Joki) 19 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Sganarelle) 21 M. Zupančič: UBIJALCI MUH (Receptor) 13 DAVID ČEH SKUPAJ: 78 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Jaka) 32 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Alan McConnell) 38 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Mehikanka) 8 SIMON DOBRAVEC SKUPAJ: 40 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Petelin, Pek) 32 B. Štampe Žmavc: MOJCA POKRAJCULJA (Srnjak) 8 TINA GORENJAK* SKUPAJ: 2 P. Marber: BLIŽJE (Anna) 2 RENATO JENČEK SKUPAJ: 69 P. Marber: BLIŽJE (Larry) 2 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Pierrot, La Violette) 21 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Vlado Kremžar) 38 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Steve) 8 MI LADA KALEZIČ SKUPAJ: 60 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Elvira) 21 D. Potočnjak: ALISA, ALIČA (Magda) 27 DRAGO KASTELIC SKUPAJ: 65 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Dragec) 19 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Gabriel Urban) 38 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Zdravnik) 8 ANICA KUMER SKUPAJ: 65 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Kertovka) 19 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Rozalija) 38 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Bolničarka) 8 * Tina Gor enjak je bila v tej sezoni na porodniškem dopustu BARBARA MEDVEŠČEK SKUPAJ: 53 V. Moderndorfen VAJA ZBORA (Helenca) 19 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Mathurine) 21 M. Zupančič: UBIJALCI MUH (Jasna) 13 MIHA NEMEC SKUPAJ: 61 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Peter) 19 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Don Carlos) 21 M. Zupančič: UBIJALCI MUH (Portir) 13 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Pobiralec naročnin) 8 MANCA OGOREVC SKUPAJ: 88 B. Štampe Žmavc: MOJCA POKRAJCULJA (Mojca Pokrajculja) 8 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Charlotte) 21 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Sekretarka Magdalena) 38 M. Zupančič: UBIJALCI MUH (Lena) 13 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Stella) 8 PRIMOŽ PIRNAT SKUPAJ: 42 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Don Juan) 21 M. Zupančič: UBIJALCI MUH (Peter) 13 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Mitch) 8 MIRO PODJED SKUPAJ: 64 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Žika Črnogorc) 19 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Šviligoj, Kmet Brice) 32 M. Zupančič: UBIJALCI MUH (Leon) 13 STANE POTISK SKUPAJ: 59 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Don Louis) 21 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (dr. France Počivavšek) 38 IGOR SANCIN SKUPAJ: 64 B. Štampe Žmavc: MOJCA POKRAJCULJA (Volk) 8 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Revež) 21 D. Potočnjak: ALISA, ALIČA (Ljubo) 27 T. Williams: 'ERAMVAJ POŽELENJE (Pablo) 8 MARIO ŠELIH SKUPAJ: 44 P. Marben BLIŽJE (Dan) 2 J.B. Poquelin Moliere: DON JUAN (Don Alfonso, Komturjev kip) 21 M. Zupančič: UBIJALCI MUH (Mihael) 13 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Stanley) 8 EVA ŠKOFIČ MAURER SKUPAJ: 40 B. Štampe Žmavc: MOJCA PO K RAJCU L) A (Lisica) 8 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Putka, Goska) 32 MAJA ŠTROMAR SKUPAJ: 89 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Ela) 19 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Putka, Goska, Hrošč) 32 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Alojzija Grandovec) 38 BOJAN UMEK SKUPAJ: 89 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Župan Marjan Slovenc) 19 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Jošt) 32 V. Moderndorfer: LIMONADA SLOVENICA (Vasilij) 38 JAGODA VAJT SKUPAJ: 86 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Anica) 19 W. Busch ik E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Vdova Jeraša, Hrošč) 32 D. Potočnjak: ALIŠA, ALIČA (Zlata) 27 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Blanche) 8 BARBARA VIDOVIČ SKUPAJ: 37 P. Marber: BLIŽJE (Alice) 2 D. Potočnjak: ALISA, ALIČA (Alisa) 27 T. Williams: TRAMVAJ POŽELENJE (Eunice) 8 IGOR ŽUŽEK SKUPAJ: 67 B. Štampe Žmavc: MOJCA PO KRAJC ULJ A (Medved) 8 W. Busch & E. Fritz: JOŠT IN JAKA (Špicelj, Mlinar) 32 D. Potočnjak: ALISA, ALIČA (Vitomir) 27 BORUT ALUJEVIČ SKUPAJ: 19 V. Moderndorfer: VAJA ZBORA (Eržen) 19 DAMJAN TRBOVC SKUPAJ: 8 B. Štampe Žmavc: MOJCA POKRAJCULJA (Zajček) 8 Pripravila Jerneja Volfand SLG CELJE Upravnik Borut Alujevič Umetniški vodja Matija Logar Dramaturg Krištof Dovjak Lektor Simon Šerbinek Vodja programa in propagande Jerneja Volfand Tehnični vodja Miran Pilko Svet SLG Celje: Slavko Deržek, Ana Kolar, Mariana Kolenko, Martin Korže, Aleksa Gajšek Kranjc, Miran Pilko, Bojan Umek, Zvone Utroša, Jagoda Vajt (predsednica). Strokovni svet: Polde Bibič, Krištof Dovjak, Franci Križaj, Anica Kumer (predsednica), Bojan Umek; Igralski ansambel: Zvone Agrež, Bruno Baranovič, Janez Bermež, David Čeh, Tina Gorenjak, Jagoda, Justin Jauk, Renato Jenček, Milada Kalezič, Drago Kastelic, Barbara Krajnc, Anica Kumer, Barbara Medvešček, Miha Nemec, Manca Ogorevc, Primož Pirnat, Miro Podjed, Stane Potisk, Igor Sancin, Mario Selih, Damjan Trbovc, Bojan Umek, Barbara Vidovič, Igor Žužek IPk, Slovensko Ljudsko GledoliRe Celje SLG Celje, Gledališki trg 5, 3000 Celje, p. p. 49 Telefoni: centrala (03) 42 64 200, tajništvo (03) 42 64 202 propaganda (03) 42 64 214, faks (03) 42 64 220 e-mail: slg-celje@celje.si http://www2.arnes.si/-ceslg7/ Gledališki list št. 5 • Sezona 2000/2001 Predstavnika Borut Alujevič, Matija Logar • Urednik Krištof Dovjak Oblikovanje Triartes • Fotograf Damjan Švare • Naklada 3000 izvodov • Tisk Grafika Gracer