I\)Baniezna Številka O pÜT.
Izdala In urejuje: MILAN PLUT, Cesta na Rožnik št. 5.
m
Neodvisno glasilo javnega mnenja
Izhaja vsak pondeljek
NAROČNINA: celoletno 12 din., polletno 6 din., četrtletno 3 din.
2&. st.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1921.
Leto I.
Veliki zbor JDS.
Sijajna manifestacija strankinega jedinstva. — Razvoj in trdna konsolidacija. — Zaupnica vodstvu. — Volitev načelstva. — Burno odobravanje jedrnatim referatom. — Vsa hujskanja odklonjena. - Na potu k razčiščenju političnega položaja v Sloveniji!
V	soboto 15. t. m. ob (J. uri zvečer s<> je vrši] sestanek izvrševala ega odbora JDS, h kateremu se j.: zbralo članstvo tega odbora v obilnem številu. Predsedoval je predsednik JDS minister Jr. Kukovec. Po daljšem poročilu jioslan-ca dr. Žerjava se je vnela debata o taktiki stranke in o potrebi njene reorganizacije. >V to debato so posegli gg.: dr. Triller (Ljubljana), Oberstar (Sodražica), dr. Ravnihar (Ljubljana), Kirn;ing.t (Šmartno), dr. Kramer (Ljubljana), dr. Karira (Kamnik), na kar se jo izvolil odsek za setavo kandidatske liste v novi izvrševalni (slbor in načelstvo stranice.
Velik zbor zauphlkotr.
V	nedeljo 16. t. m. je v dvorani Kazine ob 11. dopoldne začelo zborovanje zaupnikov JDS, Iz vseh krajev Slovenije je došlo nanj nad petsto strankinih zaupnikov, ki s,, dvorano docela napolnili.
Prvi referat je podal predsednik minister dr. Kukovec. Obrazložil je najprej zunanjepolitično stanje naše dr-
»ui.to i .a poročal o delu vlade in demokratske stranke, zlasti tudi o svojem delu na polju socijalne politike.
Dr. Kukovec je apeliral na vse člane stranke, naj se složno posvetijo organizacijskemu delu. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z dolgotrajnim plo-skanj<'>m. Koncem govora so mu zborovalci pritrjevali z viharnim ploskanjem in klicanjem., ki se je ponavljalo vedno iznova. Ovacija je trajala več ko pet minut.
Od zborovalcev pozdravljen z živahnimi pozdravi je na to poslanec dr. žerjav podal poročilo o reorganizaciji demokratske stranke. Poročal je o političnem delu, zlasti pa tudi o delu nepolitičkih organizacij, kjer delajo pristaši demokratske stranke. Potočilo dr. Žerjava je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je g. dr. Puc predlagal pozdravno brzojavko predsedniku demokratske stranke Ljubi Davido-viču in ministru notranjih zadev Svetozarju P ribiče viču. Predlog jo bil sprejet z dolgotrajnimi ovacijami za oba voditelja demokratske stranke. Zborovanje je bilo prekinjeno ob ppl-dveh in se je nadaljevalo ob isto tako veliki udeležbi zaupnikov ob četrt na 4 popoldne. Vsled predloga poslanca dr. Žerjava je zbor poslal pozdravno depešo tudi dolgoletnemu vodji demokratske stranke oz. prejšnje narodno-napredne stranke v Sloveniji g. dr. Tavčarju.
Nato je poročal posl. Josip Reisner o službeni pragmatiki in povdarjal, da je Izključno zasluga demokratske stranke, da je pragmatika že blizu do-vršitre in da bo v strokovnem oziru in k kr se tiče regulacije prejemkov za ((radništvo ugodna.
Po tem poročilu je g. Lovro Petovar predlagal zaupnico poslancem demokratske Stranke, zlasti ministru dr. Kukovcu, g. Reistterju in g. dr. Žerjavu. Zaüptiica jö bila sprejeta soglasno in z Velikim odobravanjein.
G. Josip Lenarčič je na to predlagal resoiUCljđ, s katero se daje inicijativa, da se ni'imtđoma pokrene valutno vprašanje i. s. v tem smislu, da naj bi se vpeljala zlata valuta z novčanicami
polnega kritja. Za proučavanja tega vprašanja in za sestavo predlogov centralni stranki so je izbral odsek, ki ga tvorijo gg. Josip Lenarčič, Ivan Jelačin, dr. Steska, J. Tykač in Ivan Mohorič.
Predlog jo bil sprejet,
Ro predlogu g. urednika Špindlerja so bile soglasno sprejete sledeče
resolucije:
1. Zbor zaupnikov z ozirom na finančni položaj države, na veliko draginjo in stanje naše valute zahteva:
a)	novi direktni davki naj se ne uvajajo, dokler se ne izvrši izenačenj ■ starih. V kolikor se vsled različnosti davčnih sistemov izenačenje ne da naglo provesti, naj se postavke sorodnih davkov izravnajo tako, da bodo bremena povsod enaka.
b)	odpravi naj se plačarina;
c)	v svrho štednje naj Se po strokovnih neintdresiranih organih izvrši revizija uradov vseh pokrajin, da se ugotovi, kolika je v vseh panogah državne uprave potreba uradnikov za redno riäovanle poslov.
č) zlasti velika pozornost naj se posveti štedenju in kontroli pri državnih, posebno vojaških dobavah.
d)	na vso moč naj se pospešuje domača industrija, prepove naj se uvoz iuksusa in o Vrtači še posOtrtj. Uvozno carine naj Se v zaščito dotlnlče industrije dvignejo zlasti napram deželam s slabo valuto, v kolikor to ne zadehe konsumenta preobčutno.
e)	na odločujoča mesta prometnega ministrstva naj se pozovejo izključno strokovnjaki, ki naj provedejo reorganizacijo železnic. Investicijski program naj s > proširi.
II.
Zbor zaupnikov zahteva, da se srednjemu stanu posveča večja pozornost. Obrtnik in trgovec sta glavni davkoplačevalec in mora država storiti vse, da se moreta razvijati brez ovir. Glede delovnega časa zbor zaupnikov zahteva, naj se ne otežuje delo Onim, ki hočejo delati. Protestira proti zahtevi, da bi se pri bolniškem in nezgodnem zavarovanju iznova zanemarilo sodelovanje delodajalcev z delojemalci na upravi. Odobrava uspeh svojih poslancev, da bo v novi ur rtitvi zastopstvo delojemalca ih delodajalca enako razdeljeno. Taka uprava je v interesu vseh prizadetih, zlasti tudi delavstva.
Vabi obrtništvo, da se organizira v strokovnih organizacijah okrog stranke, ki bo na vso moč podpirala vsa upravičoha stremljenja naše obrti.
TIL
Zbor zaupnikov naroča načelstvu, da se tudi JDS bavi z organiziranje ul kmečkega stanu. Mneja je, tla Vsled dosedanjega cepljenja moči rastejo izgledi klorikaliztha na deželi.
IV.
Zbor zaupnikov naroča načelstvu in poslancem, naj nadaljujejo delo za čim-projšnje sprejetje službene pragmatike državnih nameščencev v zvezi z enotno ureditvijo njihovih prejemkov. Nujno je treba rešiti vprašanje prejemkov naših vpokojencev.
V.
Zbor zaupnikov naroča načelstvu, da posveti posebno pozornost zasebnim nameščencem. Njihove strokovne organizacije naj se na vso moč podpirajo, zlasti [»a stremljenje tega prevaž-nega stanu za zadovoljivim zavarovanjem za starost.
Iz krogov akademikov je bila stavljena z ozirom na razširjene napačne vesti in na njih demagoške izrabljanje od strani klerikalcev in Brandnerja. slc-d?ča
Resolucija:
Zbor zaupnikov JDS se izreka za popolno vseučilišče SHS v Ljubljani z vsemi štirimi fakultetami (namreč pravniško, filozofsko, medicinsko in tehnično z montanističnim oddelkom). Vlada se poživlja, da takoj izvede imeno-vanje legalno predlaganih profesorjev.
Vse te resolucije so bile sprejete z velikim odobravanjem in soglasno.
Nato je poročal dr. Žerjav o potrebnih sklspih z ozirom na
Reorganizacijo stranke.
Sklenilo se je izreči, da je vsled stopljenja demokratske stranke v edinstveno preko vse države segajočo organizacijo prestal statut Jt)S kot posebne strank-.t Načelstvu se naroča, naj pošlje čim številnejšo delegacijo v Beograd na veliki strankin kongres. Na podlagi definitivnega strankinega statuta naj načelstvo izdela pravilnik kot navodilo za organizacijo demokratske stranke v Sloveniji. Do izvedbe te reorganizacije na temelju občega statuta se danes voli iz zbora zaupnikov neposredno nov izvrševalni odbor in načelstvo. Načelstvu se naroča, naj poživi strankino organizacijo na deželi s tem, da osnuje v vsaki občini krajevno organizacijo ali vsaj poverjeništvo. Posebna pozornost naj se posveti strokovnim organizacijam, ki so organizirane od pristašev stranke, zlasti pa trgovstvu in obrtništvu, privatnim ih državnim nameščencem kakor tudi delavstvu. Stranka aj)elira na vse demokratsko misleče, naj se poprimejo dela brez ozira na osebnosti in naj pobijajo vsak poizkus cepljenja in notranjega slabljenja.
Na podlagi teli načel je zbor zaupnikov sprejel sledečo konstitucijo stranke:
Predsednik dr. Vek. Kukovec, minister za soc. politiko, podpredsednik dr. VI. Ravnihar, odvetnik v Ljubljani, Engelbert Francheiti, brivski mojster v Ljub-jani, Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani, Luka Jelenc, šolski ravnatelj v Ljubljani. Člani: Josip Reisner, dr. Gr. Žerjav, poslanec, Anton Jug, predsednik okrajne organizacije JDS. v Ljubljani, dr. Ivan Tavčar star. (Ljubljani), dr. Karel Trii-ler, ing. Erah Tavčar, dr. Ivan Bole, dr. Dinko Puc, dr. Albert Kramer, Rašto Pustoslemšek, Avgust Petrič, Simon Praprotnik, Josip Turk, df. Josip Klepec, Albin AdleSič, .los. Breznik, Fran Marn, Ivan Benkovič, Fran Golov, Ivan Zupan, Ivan Mohorič, dr. Fr. Windischer, Miroslav Gregorka, Igo Štembov (vsi v Ljub-jani), Josip Lapajne (Cerklje), Anton Grmek (Krašnja). Ciril Pirc (Kranj), Ferdo Poljšak (Zagorje), dr. Rihard Karba (Kamnik), Ivan Bricelj (Stepanja
vas), I. Tori (Ljubljana), Jos. Goropev-šek (Trbovlje), Lovro Petovar (Ivanjkovci), Ivan Rebek, Vekoslov Špindler (Celje), Anton Koder (Murska Sobota), dr. Fr. Lipold, Ivan Kejžar (Maribor), dr. Tone Gosak (Ptuj).
Člani izvrševahiega odbora so 1. vsi člani načelstva, 2. pa še sledeči gg.: dr. Fr. Jerala (Škofja Loka), Milan Jenčič (Mengeš), Ferdo Gradišnik (Jesenice), Ivan Kavčič (Žiri), Ivan Kuhar (Dob), Fr. Malavašič (Hobovec), Lovro Oblak (Trata), Alojzij Pegan (Radovljica), dr. Beno Sabothy (Kranj), Anton Skok (Domžale), Jakob Špicer (Radovljica, dr. Josip Tičar (Ljubljana), Jos. Borštnik (Krka), Anton Carli (Žužemberk), Jos. Flajšmun (Metlika), Vek. Habjan (Litija), Anton Kuder (Novo mesto), dr. Andr. Kuhar (Ljubljana), Maks Lajovic (Litija), Franc Možč (Dvor), Karel Müller (Črnomelj), Josip Oberstur (Sodražica), Ivan Rus (Breže), Ferd. Seidl (Novo mesto), dr. Ant. Schiffrer (Ribnica), Jos. Zupančič (Trebnje), Mirko Kosin (Iga vas), Vladislav Vilar ((Pudob), Ivan Benčina (Stari trg), Alojz Potočnik, dr. Jos. Lavrenčič, Jos. Dežman, Fran Remic, Ivan Pavšek, Edvard Roš, Val. Fo-rič, Ivan Frelih, Mirko Urbas, Anton Zorec, Ivan Zakotnik, I. Lombar, Franc Medic, Josip Kozak, Albert Sič, Ferd. Ham, Anton Likozar, Tinko Urbančič, Ivan Gjud, Peter Štcrk, Milan Cimerman. Maks Hrovatin, Oto Jemc, dr. Ant. Švigelj, df. Oton Fettich (vsi v Ljubljani), dr. Mano Dereanl (Celje), JdS. Ja-vortiik (Ig), Vinko Ogorevci Škofja Loka), Miloš Babič (Hrastnik), Ivan Bavkaft (Ljutomer), Alojz Falcž (Račje), Ivan Kituk (Rog. Slatina), Fran Kocbek (Gornji grad), Alojz Kukovec (Lešnjica), Ivan PrekOršek (Celje). Ivan Pleskovič (Tfbovlje), dr. JoS. Pučnik (Slov. Bistrica), Ivan RUVšel (Obrež), Vihkti Sčl (Konjice), Jakob Vrečko (Slov. Ofadec), df. Josip Zdolšek, df. Ljud. Stlker (Brežice), df. Fr. Ilešič (Zagreb), Jakob Jesih (Rudhik), Fr. Kavčič (Ljub-Ijana-Pfivoz), dr. Ivan Lati, df. Danilo Majaron (Ljubljana), Julij Mazzčle (Gradac), dr. Ivan Lavrenčič, dr. Pavel Pč-stdinik, dr. Maks Pirc (Ljubljana), Valentin Poljanšek (Žiri), Ivan Rus (Loški potok), Viktor Turnšek (Ljubljana), Anton Gnus (Dol), dr. Ernst Kalan (Celje), dr. Karel Koderman (Marbor), dr. Fr. Rozina, Fran Voglar, Jakob Zemljič (Gornja Radgona), Jakob Zadravec (Središče), Fran Kolenc (Ljubno), Fran Petelinšek (Oplotnica), Ivan Verdnik (Meža), Fran Presečnik (Vransko), Matija Marinček (Šoštanj), Ovidon Kaiser (Dravograd), Anton Cvetko (Podčetrtek), Alojz Baša (Zidani rtiost), Srečko Rajner (Raj-henburg), dr. Fran Roš (Laško), I. Brumen (Murska Sobota), Karel Mavrič (Gornja Radgona), df. F. Tavčar (Središče), dr. Ivaii Fermcvc (Ptuj), dr. Milan Gorišek (Št. Lenart), dr. Avgust Retsmah, dr. Leopold Boštjančič, Karel Troha (Maribor), I. Z.el (Zrkovci), Karel Cimpcršek (Sevnica), 1. Flere -(Kranjska gora), Ivah Petrič (Bled), Herman Tonic (Bled), dr. A. Šabec (Vrhnika), JOs. Lenarčič (Vrhnika), Janko Levstik (Zagorje), dr. 1. Rothih (Krško), dr. Vilko Maurer (Kočevje), Mijo Grobotek (Bohinjska Bistrica), Kristijan Košir (Dovje), Karel Cesnik (Planina) in dr. Vinko Železnikar (Sovenjgradec).
Vse volitve so se izvršile soglasno, na kar je predsednik dr. Kukovec z zalivalo zaključil zbor s pozivom na složno dalo.
Prva seja novoizvoljenega načelstva se vrši v torek dne 18. t. m. v strankini pisarni ob 15. uri.
*
Strankin zbor je pokazal jasno in nedvomno:
Praga, 16. oktobra. «Ceškoslov. Rep.» piše o beneškem sporazumu, da antanta pač ne bo mogla odreči svojega privoljenja, ker je poverila Italiji posredovanje. Talca odklonitev bi bil diplomatičen poraz za Italijo, ki se ob sedanjem položaju ne da misliti. V trianonski mirovni pogodbi sicer ni govora o kakem plebiscitu na Burškem, vendar pa meni veleposlaniška konferenca, da se interesirane države lahko sporazumejo glede poprave mej. Sicer
Kar je v Sloveniji treznih, prevdar-nih ljudi, ki ne nasedajo zgolj stanovskim ali pa demagoškim geslom, ampak hočejo na temelju sporazuma vseh slojev delovati za pravi demokratski razvoj v jedinstvu vseh treh plemen in enotne države, — to je v taboru JDS, in ta tabor jo močan! Vkljub vsem hujskanjem zmaguje demokratska ideja in demokratska treznost!
pa je vprašanje Burške na antanto le podrejenega pomena, ne pa za države male antante, ki imajo poseben interes na tem, da se določbe pogodbe izvrše.
Pričakovati je, da bodo slišali tudi njen glas. Tudi mala antanta se v interesu miru in reda ne bo upirala taki interpretaciji trianonske mirovne pogodbe, dasi morajo načela mirovnih pogodb na vsak način ostati, da ne bi beneški sporazum dal povoda na revizijo trianonske mirovne pogodbe.
ravnovesje med državnimi izdatki in prejemki, potem smo storili velik korak naprej, ker držav z ravnovesjem v proračunu je danes v Evropi malo.
Varčevanje v državni upravi bi se pa vseeno moralo vršiti z veliko večjo vnemo in sistemom kot se je to delalo do sedaj in se dela še vedno. Ne rečemo, da bi se moralo varčevati pri šolah, ker te so nftm potrebne kot vsakdanji kruh in denar, izdan za šolstvo, je produktivno naložen. Tudi pri armadi ne zahtevamo varčevanja, ker je naš mednarodni položaj tak, da moramo imeti močno iu dobro opremljeno armado. Proti izdatkom za armado morejo hujskati samo oui brezvestni elementi, ki jim ni do tega, da bi naša država obstojala, napredovala in si pridobila v svetu ono veljavo, ki ji gre po njenem velikem obsegu in po njenem geografskem položaju.
Armadi naj se da vse, kar rabi za svojo opremo, ampak vojno ministrstvo naj ne misli, da ljudstvo ta denar lahko daje in naj ne nabavlja onih potrebščin, ki bi jih lahko dobilo doma — v Nemčiji, Franciji, ali pa celo v Italiji! Vojne dobave morajo priti pod najvestnejšo parlamentarno kontrolo, ker one stanejo državo največ, dela se pa pri njih dosti lahkomiselno, tako, da kakorkoli je taktično
vodstvo naše armade res prvovrstno, se ne more to trditi tudi za njeno administrativno vodstvo. V to administrativno vodstvo naj se upelje red in pravilnost poslovanja, pa se bo takoj veliko prihranilo, brez vsake škode za opremo armade.
.Državna uprava je sploh predraga. Mi slimo na ministrstva, ki so polna potrebnega in manj potrebnega, ali celo nepotrebnega uradništva, v veliki meri brez potrebnih in predpisanih kvalifikacij vlado. Razumemo popolnoma stališče vlade, ki je izjavila, da je morala dopolniti primanjkujočo kvaliteto s kvantiteto, ali naša država obstoja še skoraj tri leta in j čas je že, da se to vprašanje uredi, da pridejo na odgovorna mesta samo resnič-j no sposobni ljudje, od katerih bo eden več napravil in koristil kot vsi nesposobneži, ki so samo v veliko breme državnemu proračunu.
Ko se začne varčevati od zgoraj, se bo začelo varčevati tudi navzdol, ko bo kontrola popolna, se znižajo državni izdatki za marsikak milijon in z državnim I proračunom ne bo takih težav, kot jih imamo sedaj V tej smeri se je začelo delati, znamenja, da se vrši konsolidacija s programom in 'sistemom in prišli bodo lioljši časi.
Odločitev v gornješles. vprašanju.
Majnoveiša poročila.
Beneški sporazum in mala antanta.
Pariz, 16. oktobra. «Petit Parisien» poroča iz Londona, da je včeraj zvečer Balfour poročal na seji ministrskega sveta o odločitvi Zveze narodov o vprašanju Gornje Šlezije. Balfour je naglasa! zlasti strogo objektivni in praktični značaj odločitve Zveze narodov. Njegov 'ikspozo jo napravil na ostale tovariše tak vtis, da je ministrski svet sklenil, da privoli v odločitev brez pridržka.
Berlin, 16. oktobra. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo vlada v to-
KAJ BO S KARLOM?
Pariz, 16. oktobra. «Petit Parisien» poroča, da Španija ne dovoli naselitve bivšega kralja Karla na Španskem in bo morala najbrže Švica dovoliti, da ostane Karl v svojem sedanjem bivališču.
HABSBURŠKI BOGATINI.
Dunaj, 16. oktobra. «Neue frei ‘ Presse» poroča iz Budimpešte, da se poga-
rek oficijelno obveščena o razdelitvi Gornje Šlezije. Ratifikacija se bo izvršila istočasno v Berlinu in Varšavi. Poljska kakor nemška vlada bosta pozvani, da v torek prično z zasedanjem in upravljanjem njim pripadajočega dela Gornje Šlezije. «Vossische Zeitung» piše k temu, da se ima kot posledica tega v torek ali sredo pričako-
kabineta
Dosti in prmc!
vati demisijo celokupnega ------------------ y .	, _ , ,	.
Wirtin Vsi od zadnjih dogodkov se pri- poročajo, ne more biti dobro m za nas
hodnji petek zopet sestane državni j“ &~ ^ družbica opR1.viötwaUl
zf)or'	j vsak teden bolj, ona je postajala vedno
I drznejša, dokler se ni v zadnjih dveh Ste-
..111. r. V.	r.» rA.-vl	« » «» f c» t 7 n i"» t" ♦	1WK>>t i vrm to
I mi stavljamo na merodajne činitelje v dr-; žavi vprašanje: ali morejo ostati v naši Ona družbica, ki je pred meseci za če- državni službi ljudje, ki za svoja mesta la izdajati «Avtonomista» je bila že takoj | niti potrebnih kvalifikacij nimajo (za me-v začetku sumljiva, ko še ni nastopala | ministeri jalnoga tajnika ni absolviia-očitno proti državi, temveč je samo teo- j "o učiteljišče nobena kvalifikacija) in ki retizirala o ureditvi našo države. Šumiji- nastopajo, javno in odkrito proti temu, da vo je namreč bilo to, da so glasilce te hi. državljani, priskočili državi na pomoč, družbe priporočali klerikalni listi in Pes- ! v kateri državi bi ostali taki ljudje kovo glasilo, ker ono, kar taki listi pri- v državnih službah? Ali je samo naša dr-
žava zato tukaj, da redi na svojih pršili čisto navadne izdajalce?
In še dalje je šla družbica. Položaj Slovencev v Jugoslaviji primerja položaju naših zasužnjenih bratov v Italiji, češ, v Italiji bodo Slovenci dobili avtonomijo, tam se bodo vzdržali, v Jugoslaviji so pa obsojeni na pogin. Toliko da ni rekel «Avtonomist», da postane Julijska Benečija v kratkem slovenski Pijemont!
In zaradi tega bi zaslužili izdajalci, da hi bili — kaznovani, ker tako lumparijo
Naš državni proračun.
Ministrski svet se že dolgo peča z državnim proračunom, iz katerega .je črtal izdatke tako dolgo, da jih je reduciral na pet milijard dinarjev.
Ti izdatki so pri vsem tem še vedno zelo veliki in navzlic temu znašajo potrebščine še vedno nepokrito poldrugo milijardo dinarjev. Ta primanjkljaj se hoče pokriti z novim progresivnim davkom na velike dobičke in pravijo, da bo na ta
ja bivši nadvojvoda Friderik z nekim | vilkah povzpela naravnost do nečuvene ameriškim kojizorcijem radi prodaje | — nesramnosti, ki se ji mora napraviti rodbinskih posestev, katerih vrednost [ konec, kep tako res ne sme več iti dalje, se ceni na 200 milijonov dolarjev. V a^° nočemo da pride do tega, da si bo svrho nadaljnih pogajanj se je bivši vsaka cestna baraba .upala metati ka-nadvojvoda odpeljal v Ameriko.	i	menJe na državo, ki je hi gradila.
(V kolikor se nanaša vest na po-i Država rabi denar za zboljšanje prome-,	*	ni sati „	,	n	•
sestva v Jugoslaviji so ^ona glasom j	i « - svojega^la^tva Ui ne
mirovne pogodbe last naše	Ff	i,f	: ker nnsli. chr živi med T sebi cuXni.
tov novih železniških prog. Ničesar ni dr- i , l<>	tem propalicam,
žava zahtevala zastonj, nasprotno, določi-J'la	h ,
la jo za posojilo visoko obrestno mero in	svojo dolžnost m družba tudi
ako posojilo vendar ni tako «spelo, ka- < a b° k?“ec ^ kor bi moglo in moralo, je iskati krivdo !	;ve,'öu^. k! ^ da*
samo v pomanjkanju vsake državljanske j Jugoslavija tvorba, k. jo lahko - om
Friderik nima nobene pravice prodajati
jih. Op. ur.)
prevelikimi davčnimi bremeni in zvaliti ta bremena na one, ki imajo vsega dosti in davčna bremena lažje prenašajo. Z indirektnimi davki so obremenjeni vsi dr-žavljiani, brez ozira na njihovo premoženje in zaslužek, enako. Pošta, železnica, trošarina, prizadene v enaki meri reveža kot multimilijonarja in to je krivično. Zato bi se morala finančna politika države gibati v tej smeri, da se indirektni
način državna blagajna dobila manjkajoči j davki vedno zmanjšujejo in vpelje pola-
'znesek poldruge milijarde dinarjev.
Progresivnemu davku na velike dobičke ne bo nasprotoval noben pravilen človek, nasprotovali mu bodo samo oni, ki brezsrčno izkoriščajo konjukturo in odirajo ljudstvo. Nam je tak davek celo simpatičen, ker vidimo v njem začetek modeme in pravične davčne politike, da se mora ubožnejše sloje varovati pred
goma progresivnost pri direktnih davkih.
To bi bilo pravično, ampak čez noč se tako dalekosežne reforme ne morejo izvesti. Država mora živeti in ona jemlje denar tam, kjer ga najložje dobi — po-
zavesti ravno v onih krogih, ki so na zboljšanju našega prometa najbolj interesiram. Krivda je tudi na velikem delu časopisja, ki je nekdaj na vse pretege agitiralo za avstrijska vojna posojila, za katera je vsak otrok mogel vedeti, da so v vodo vržena, sedaj se je pa to časopisje držalo popolnoma pasivno, ker pač ni hotelo služiti interesu lastne države.
«Avtonomistu» pa pasivno zadržanje ni zadostovalo, on je oglas s pozivom na podpisovanje posojila, obenem so
razbijejo!
Prizkušnja.
Državno investicijsko posojilo je bilo nekaka preizkušnja naših finančnih' krogov, da se vidi, ako se oni zavedajo tudi državljanskih dolžnosti, ne samo državljanskih pravic. Ti krogi so bili tudi stavljeni na preizkušnjo, ali so res gospodarski talenti, ali so obogateli samo slučajno, sicer priobčil plačani ;7.rabljajoč konjunkturo. i podpisovanje poso- Preizkušnja je slabo izpadla, izvzemši pa imeli jugoslovanski ! stare meje Srbije iu sicer je slabo izpadla
državni uradniki, ki ta list urejujejo in
tom indirektnih davkov. Ampak zdi se, da i pišejo, drzno čelo, da so nastopili jasno in je začetek tukaj. Poldruga milijarda od j odkrito proti posojilu!
progresivnega davka na velike dobičke, to je že nekaj in ako se s tem doseže
Tu vse neha, tu ni samo dosti, tem-i več preveč in naj poreče kdo kar hoče,
Nedeljsko pismo.
Ljubljana, 16. oktobra 1921.
Danes smo imeli važno posvetovanje. Sklepali smo, kako se bo izvila ljubljanska univerza iz krempljev Srbov in framazonov. Mi zahtevamo, da se jo podredi premilostnemu g. škofu ljubljanskomu. Sklepali smo o preuredbi štatuta univerze za ta slučaj.
Iz knjižnice smo potegnili Tavčarjev «4000». Tam bi vsaj nekaj podob" dobili, kako bo razmerje vseučiliških profesorjev do nadrejene oblasti. Na Reš-njega telesa dan bodo dekani vseh 4
Vendar smo vse premalo strogi. Ako bi bili strogi, bi se ne mogel zgoditi zločin, ki se je te dni izvršil na svetih tleh ljubljanske univerze. Šušteršičev duh, ki veje iz našega deželnega dvorca, se je ogorčenja kar zgrozil. Neki študent si je upal predlagati, naj se odpravi — bogoslovna fakulteta, ta vir čiste neskaljene znanosti! Ta fakulteta je mati vseh drugih iu dekani posvetnih fakultet morajo bogoslovnemu dekanu vsak dan čevlje počistiti in oprati tla pred njegovo pisarno v znak, da je ona več kakor vse druge. No tega študenta smo že dali zapreti.
njega telesa uan no< o ucKam	* Kaznovan bo, da si zapomni. Že med
fakultet nosdi baldahin, profesorji bo-	^ uk()ril nag 1)Vevzvišoni
do vihteli kadilnice.
Dr. Mahnič hi se zgrozil, če bi te dni prišel v Ljubljano. «Slovenec» je postal glasilo ne morda freibur&k} univerze, ne bogvaruj. on je glasilo — slovenske univerze. Pod varstvom vse-učiliškega sveta se vrše pod vodstvom klerikalnih dijakov shodi, ki jih uprizarjajo dekani.
sekretarius. Na tleh ljubljanske univerze se pod strogo kaznijo n:s sme dvomiti o znanstvenem značaju teologije. Sploh ne bo več sprejet na univerzo, kdor si upa dvomiti, da je teologija prva med znanostmi.
Univerza no sme pasti. Stavili smo jo pod varstvo rimskega papeža.
Med tem ko se stvar na univerzi veselo razvija v naš prid, imamo močne težave z limaiijern NSSJSDSSLS-ardne-ga bloka. Ljudje' so trmasti in nič nočejo poslušati našega vodja g. Peska, ki bi s a rad znesel v tej obliki nad JDS, ki mu je prinesla nesrečo v Ptuju. Socialni demokrati se branijo iti na c as to z rožnim vencem, dasi jim SLS za to ponuja, da bosta g. Kocnuu- in dr. Korun smela prihodnje leto pomagati pri prenašanju banderov pri šen-klavški procesiji. Kocmur bi še, a on zahteva preveč, on bi rad bil za tistega ministranta, ki bi imenom pbčine nosil zvonec ravno zraven škofa. Drugi pa se nekaj branijo in branijo. Tudi v NSS nočejo vsi prav ugrizniti. In vendar kako lepo bi bilo, če bi se mi im> novali pri prihodnji občinski volitvi NSSJSDSSLS! Ne vem zakaj ti «svobodomiselni» pomisleki. Ako dekani fakultet nosijo bandera, zakaj, ne bi občinski svetniki napredovali za mež-narje?	Dr> N-
v obeh ozirih. Rezultati podpisovanja še niso končno znani, ampak zelo verjetno je, da so nove pokrajine podpisale manj, kakor je bilo predvideno in določeno, četudi je finančna moč novih pokrajin tako velika, da bi bil lahko v par dnevih podpisan dvojni znesek. Slovenija je podpisala menda komaj polovico predvidenega in določenega zneska, četudi znesek 75 milijonov dinarjev nikakor ni prevelik za našo finančno moč.
Oni, ki bi lahko podpisali, pa tega niso storili, ali so se pa odkrižali dolžnosti nasproti državi s kakim malenkostnim zneskom, so grešili dvojno: proti državi in proti sebi samim.
Država bo zahtevanih 500 milijonov dinarjev vseeno dobila, ker so se banke obvezale, da ta denar poskrbijo. Šlo se je za tem, da pride denar iz prometa in iz Skrinj in da se vrne v promet v produktivni obliki, da pusti za sabo sledove v popravljenih in novo zgrajenih železniških progah. Ker pa ni vseh 500 milijonov prišlo naravnost iz naroda, bodo dali manjkajoči znesek denarni zavodi, ki pa brez denarja ne bodo mogli poslovati in bodo obveznice posojila lombardirale pri Narodni banki. Ta pa tudi nima preveč razpoložljivega denarja in — v promet pridejo novi bankovci, kar prinaša sabo poslabšanje valute.
Od tega imamo pa škodo vsi, posebno oni, ki niso hoteli državi posoditi svojega razpoložljivega denarja, ki bi ostal dober in bi nosil lepe obresti, tako jim pa ostane denar, katerega vrednost bo manj-šana.
Prav jim, privoščimo jim to, ampak radi tega bodo trpeH vsi, tudi oni, ki bi radi podpisali posojilo, pa jim razmere tega niso dopuščale.
V veliki zmoti so pa oni, ki so mislili, da borki s svojo pasivno rezistenco, ali celo z očitnim nasprotovanjem onemogočili posojilo. Večji del posojila bo faktično podpisan, ostanek bodo pa podpisali denarni zavodi in 500 milijonov dinarjev bo skupaj. Železniška uprava naj pa napravi natančen seznam vseh onih, ki največ rabijo vagone, pa so ignorirali posojilo, namenjeno zboljšanju prometa. Ti «patrioti:» ne rabijo vagonov, oni naj jih dobijo samo takrat, ko bodo vagoni — po-polnoma prosti in ne bodo imeli kaj voziti.
Ta lekcija, ta odgovor države bi bil tako koristen, potreben in pravičen, da so železniška uprava gotovo že pripravlja na tak korak. Ti ljudje zaslužijo tak odgovor in upamo, da ga tudi dobijo, ker niso prestali preizkušnjo, v kateri so se nahajali.
Višek sirovosti.
Sirovosti in neotesanosti je tudi v našem .javnem življenju veliko več kot preveč, ampak dosedaj so vsaj narodni poslanci nastopali več ali manj dostojno, četudi včasih preostro.
Izjemo dela poslanec Branduer, ki hoče postati na vsak način «velik» in da to doseže, zlorablja poslansko imuniteto in blati neljube mu uradnike in ministre. V «Jugoslaviji» je napisal ta čudni parlamentarec tudi naslednji stavek: «Pribi-čevič je policijiot, ki je v stanu obesiti svojega lastnega očeta na najbolj prometni ulici v Beogradu, na Terazijah».
Res je, to je citat iz beograjskega «Balkana.», ampak to Brandnerja čisto nič ne opravičujte, ker je imel dosti prilike spoznati ministra Pribičeviča in napad v «Balkanu» je bil anonimen, Brandner pa k kot narodni poslanec javno psuje kot ka-(|^ ka ulična baraba moža, ki mu ne sega niti do gležnjev v nobenem ožim.
Krt» ,|o Svetozar IMbičevM? Klerikalci in narodni socijalisti so tega moža, ki se ga lahko prišteva med najboljše in naj-poštenejšc Jugoslovane zato, ker je demokrat in celo eden od prvih voditeljev te od vseh destruktivnih elementov tako osovražene stranke. Pribičevie jo mož j najlepše politične in osebne preteklosti, I ki se mu niti najmanjša umazanost ne j more očitati in ki tudi danes, navzlic veliki vlogi, ki jo igra v našem državnem življenju od postanka države, nima — uobenega premoženja.
Svetozar Pribičevie ima še tri brate, ampak nobeden od njih ni v državni službi, Četudi bi lahko prišli vsi trije na odlična mesta. Valerijan je poslanec — Brandnerjev kolega — drugače jo pa arhimandrit v nekem samostanu. Milan jo pustil kot polkovnik vojaško službo in je šel v ljudstvo, kjer dela noč in dan na utrjevanju misli narodnega edinstva, na organizaciji in prosvetljevanju kmetskega ljudstva in je — tudi poslanec — pravi vzor pravega narodnega zastopnika, od države pa ne zahteva in nima — ničesar. Enako je s tretjim bratom, Adamom, znanim iz zagrebškega veleizdajniškega procesa,‘ki ima tudi vse kvalifikacijo za odlično mesto: v državni službi, pa živi skromno v Zagrebu in urejuje kmetski list, radi katerega je bil svoječasno obtožen in obsojen — kot veleizdajalec.
Pribičeviči so: možje prepričanja, njih vodi v življenju in delu samo trdno prepričanje, da Im naša država velika in močna samo, ako bo; enotna. Tega prepričanja so bili vsi štm bratje vedno in takega prepričanja so tudi danes in zato, ker so vsi pošteni nima nobeden od njih od države ničesar, četudi zavzema eden od njih eno najodličnejših mest v državni upravi. In ravno na tega, na Svetozarja, vrže zastopnik koroških Slovencev — vsaj sam se Brandner vedno označa za takega — ulično blato, češ, zdaj si pa umazan...
Ne, Pribičeviča Brandnerjevo blato ne zadene, ono pade nazaj na moža, ki se s svojim nekvalificiranim vedenjem onemogoča v parlamentu, ker eden od članov vlade — minister Pribičevič — mora kot poštenjak odkloniti vsak, tudi najmanjši stik s človekom, M operira v strankar-
skem boju s takim ordinarnim, ostudnim orožjem. Take sirovine ne spadajo niti na enesesarske shode, kaj še-le v parlamenti
Najbolj žalostno pri tem je pa to, da nas tudi talci ljudje zastopajo v narodni skupščini, ljudje, ki živijo od same prazne fraze in se poslužujejo v pomanjkanju argumentov s praznim radikalizmom, osoljenim s sirovostjo in neotesanostjo.
jfoša diplomacija.
Osrednemu vodstvu naše zunanje politike lahko zaupamo, ker ona se nahaja v rokah preizkušenega državnika Pašiča, ki se lahko sklicuje na svoje lepe dosedanje uspehe. Ampak nekateri naši predstavniki v inozemstvu, po večini poulični «diplomati» delajo kaj čuden vtis in nič čudnega ni, ako zahtevajo demokrati parlamentarno kontrolo nad celokupno zunanjo politiko.
To' kontrolo naj bi izvrševali zastopniki vseh strank, zastopanih v parlamentu, tudi onih opoziciona,Inih strank, ki ne O’ponirajo državi, temveč samo vladi. Takih strank, ki nasprotujejo celo državi, so seveda ne bi moglo pritegniti k temu, da bi dobile vpogled v celokupna zunanjo politiko države, ki mora ostati vendar zaupna stvar nad visak dvomi zanesljivih parlamentarcev, katerih patriotizem stoji izven vsakega dvoma, brez ozira na njihovo stališče proti vsakokratni vladi.
Tak zunanje-politični parlamentarni odbor bi moral n. pr. dati ravno sedaj — ukor našemu rimskemu poslaniku, ki si je dovolil dati nekemu italijanskemu žuma-listu izjave, ki jih naša javnost soglasno odklanja.
Pred vsem absolutno ne odgovarja resnici trditev našega rimskega poslanika,
j da je sovraštvo, ki ga «del našega naroda» (tako trdi poslanik) čuti proti Italiji posledica — avstrijske vzgoje! Naj le pride g. poslanik med nas in videl bo, da so prožeti resničnega sovraštva do Italije najbolj ravno oni, ki jim avstrijska politika nikdar ni bila simpatična in so Avstrijo sovražili kot svobodoljubni ljudje iz enakih vzrokov, iz katerih sedaj sovra-I žijo Italijo: kot zatiralko našega naroda.
Naj naš runski poslanik ne misli, da I čutijo to sovraštvo do Italije samo Slovenci in Hrvati, Srbi pa ne! On dola s tem Srbom veliko krivico, ker oni ravno tal«) čutijo vse krivice, ki nam jili dela Italija, kot Slovenci in Hrvati. Ideja, narodnega edinstva je danes že močno razvita in ako se ona še ni prijela našega diplomatičnega predstavnika, v Rimu, to še vendar ne pomeni, da je ona tuja vzhodnemu delu našega naroda, kakor mu to podtika naš rimski poslanik. Za-okroževalna politika Italije, ne izpraznit e v tretje cone, zatvorit e v meje uvoza iz Jugoslavije — vse to tangira Šumadinca enako kot Gorenjca, Bosanca, Dalmatinca itd.
Mi nimamo nobenih vzrokov delati Italijanom kakoršne si bodi komplimente, najmanj pa na račun našega narodnega edinstva. Zato bi bil zelo potreben parlamentarni odbor za zunanje zadeve, da bi I našega rimskega poslanika poučil, da diplomati no smejo hoditi pota, ki v narodu j niso popularna, ker diplomati ne zastopalo sebe in svojega mišljenja, temveč narod, njegovo mišljenje, njegovo čustvovanje in stremljenje.
Rimski poslanik je dajal izjave, ki nasprotujejo mišljenju, čustvovanju in stremljenju našega celokupnega naroda in da se to ne bi ponavljalo, je potreben parlamentarni odbor za zunanje zadeve.
Italija* nas hoče ©krožiti!
Konferenca v Benetkah nam je vnovič pokazala, da je Italija v marsikaterem ožim naslednica nekdanje Avstrije — posebno v politiki, ki jo vodi nasproti nam. Italija vodi proti Jugoslaviji do pičice enako politiko, kakršno je vodila Avstrija proti Srbiji, vsa njena politika proti nam sestoja iz samih golil» intrig in nesramnih izzivanj.
Nad vse rada bi nas Italija zaokrožila, kakor je svoječasno Anglija zaokrožila Nemčijo. Razlika je samo v tem, da je bila angleška politika velikopotezna in je bila tudi uspešna. Italija si bo pa v svoji politiki gotovo obžgala prste, četudi doseže nekako avstrijsko-madžarsko zvezo, ki bi stala pod njenim pokroviteljstvom.
Jugoslovani smo pravzaprav lahko ponosni, ko gledamo, kako zelo se nas Italija boji, kako išče ta velesila a kakimi štiridesetimi milijoni prebivalcev, zavez-nkov — proti naši mladi državi! Italijane mora pač navdajati velik strah pred nami, sicer ne bi iskali zaveznikov proti nam celo — na Dunaju in v Budimpešti.
Naj le hodi Italija pota nekdanje Avstrije, ker ta pota vodijo v pogubo. Avstrija je vedno intrigirala proti mali Srbiji, vedno ji je škodovala kjerkoli in kadarkoli je le mogla, posebno rada je zapirala svoje meje uvozu živine iz Srbije, s pretvezo da razsajajo v Srbiji ži-i vinske bolezni, ali pa tudi brez vsake pretveze, ker Avstrija je bila velika in močna in je lahko delala kar je hotela.
Tudi Italija misli, da je velika in močna, morda si celo domišljuje, da je močnejša od nekdanje Avstrije. Seveda je to velika zmota in mi n. pr. čisto nič ne zavidamo Italiji njene velikosti in moči, ker vemo dobro, da je italijanski narod
I degenerii-an do kosti, mi smo pa mlad, krepak narod, ki se nam obeta lepa bo-I dočnost. Saj v tem je ravno ona velika razlika med. našo državo in Italijo, da je naša ziihodna soseda že vsa izčrpana in ne more več sama prehraniti svojih sinov, medtem ko imamo mi zemlje, takorelfoč še nedotaknjene zemlje še vedno dovolj I in da našim državljanom ne bo treba. I iskati kruha v tujini, ko se razmere količkaj uredijo.
j Zato naj Italija le vodi svojo zaokro-ževalno politiko proti nam, naj le išče zaveznikov, naj zavlačuje izpraznitev tretje cone in naj zapira svoje meje naši živini! Vse to je delala včasih tudi Avstrija proti Srbiji in danes je ostal od te nekdanje mogočne Avstrije samo ubog ostanek, ki se bori s smrtjo.
Tudi Italija v boju z nami ne bo zmagovalka, o tem smo trdno prepričani. Ona se sama čuti slabo, ker sicer ne bi bila tako nervozna kot je in ne bi iskala zaveznikov v Avstriji in na Madžarskem. Mi bomo še veliko prestali radi njenih intrig, kakor je naša predhodnica Srbija veliko prestala od avstrijskih intrig, ampak čas hiti in prinaša naši državi novo generacijo, ki ne samo da bo degeneriranim Italijanom kos. Temveč jih bo visoko prekašala. In kakor je nekdanja mala Srbija dočakala svoj veliki dan, tako dočaka dan svoje zmage tudi mlada Jugoslavija, navzlic vsem italijanskim intrigan in vsej italijanski zaokroževalni politiki.
Ako se hočeta Avstrija in Madžarska udinjati Italiji in plesati po njenem taktu — svobodno jima, se bo vsaj spremenila znana prisldvica «getrennt marschieren gemeinsam schlagen» v — gemeinsam geschlagen, ker obroč okolu nas še ni popoln in tudi — nikdar ne bo!
Dajmo odgovor!
Italijani so zaprli meje na uvoz živine iz Jugoslavije, češ, da so razširjene pri nas živinjske bolezni. V resnici, seveda, teh bolezni ni in one so Samo plašč, s katerim je italijanska vlada zakrila svoj pravi namen: da ovira zboljšanje naše valute, ali pa da pritisne pa nas, da bi odnehali v zadevi železniško zveze z Reko. Pretvezo je lahko najti, samo da se skrije pravi zahrbtni namen.
Mi pa bodimo previdni in pametni in ne pojdimo na laški Um. Ako jo laški namen ovirati zboljšanje naše valute, potem odgovorimo z zaprtjem meje za uvoz ušive italijanske manufakture iz zdravstvenih ozirov, seveda! Mi vendar ne moremo trpeti, da bi se pri nas zaredile laške uši
in stenice, ki nam jili pošiljajo Italijani v svoji manufakturi! Tu ima besedo ministrstvo narodnega zdravja in vsa naša javnost, ker to ni kar tako, puščati neoviran prihod laških uši in stenic na pašo v našo državo, posledice take lehkomi-selnosti so lahko res dalekosežni in po toči zvoniti je vedno prepozno.
Upati je, da'bo tozadevna naredba kmalu zagledala beli 'dan h» da laške uši in stenice ne bodo več priba,jale k nam na pašo.
Glede Reke pa tudi ni treba odnehati, ker mi brez železniškega prometa z Reko za silo že izhajamo, sicer smo pa na delu, da napravimo druge zveze z našim! pristanišči. Kaki dve leti bomo že še počakali in potem bomo zvezani z železnico z našim Splitom, z našim Kotorom in
drugimi našimi pristanišči, Reka naj pa živi od zraka in italijanskega naeijonali-zma.
Najprej evakuacija tretje cone, potem odhod italijanskega vojaštva z Reke in še-le potem, ko bo Reka res nekaka država, s (v at ero se bo dalo govoriti v na«-šem, t. j. poštenem jeziku potem še-le lahko začnejo voziti naši vlaki na reški kolodvor in eventualno tudi v reško luko.
Dokler se pa ti predpogoji ne izvršijo, nobene usluge niti Italiji, niti Reki! Itali,Kini mislijo, da lahko pritiskajo na nas z zapiranjem meje za naše volove, kakor je svoječasno zapirala Avstrija svoje meje za srbske volovo. Pa kakor so bili takrat srbski volovi vseeno zaklani, samo v drugih klavnicah, tako bodo tudi sedaj jugoslovanski volovi zaklani, samo morda v drugih klavnicah.
Reka pa ne dobi za odrezanje od našega železniškega omrežja nobenega ekvivalenta in živeti bo morala od zraka in od italijanskega nacionalizma — torej od hrane, jk» kateri se po navadi umre.
Le pogum in klin s klinom! Ako naši volovi niso zdravi, potem je italijanska manufaktura polna uši in stenic in ako Italijani ne marajo evakuirati tretje cone, ne bomo mi zvezali Reke z našim železniškim omrežjem. Ako hočejo Italijani na vsak hačin sitnariti kot kaka stara devica, pa naj sitnarijo — saj to ni taka umetnost, da je mi »»e bi znali posnemati.
Ven z laško ušivo in stenično manufakturo!
Naši železniški vlaki pa tik pred Reko: stop!
Človek z lune.
Z lune pal je mlad možak, Figeljfogelj, mlad junak, in na shodu Nes esc deval je iz kože vse.
Na korupcijo prokleto, na draginjo to presneto se je spravil silno vnet fant ta petindvajset let;
[»a učil je «modrijan», v znanosti]» vseh «podkovan» stare skušene ljudi, ki da so neumni vsi —
samo on vse dobro ve, tudi to, da kriva je
zlu le JDS____Kako —
njemu pač «vseglih» je to.
A pri sebi prav sladko si je mislil on tako:
«Dokler Pes’k bo ‘banko 'mel, me hudič ne bode vzel.
Sit sem zdaj — horuk, le dajmo, demokrate razbijajmo!
Da efekt bi večji bil, je še Brandner govoril.
Del publike pojedel je nezrelosti z naslado vse, požrl je «vic» še t’ko kosmat in dal si «zrelosti» pečat...
Jnčuni.
Naš «domači pesnik» se na drugem mestu bavi z gospodom Bračunom. Razlika med njim in Bračunom ja zelo velika. Naš «domači pesnik» se namreč smeji, Bračun se pa jezi.
Bračunu se je v zelo kratkem času posrečilo, da si je pridobil izvestno ime v naši javnosti. Mož je namreč več ko samo sotrudnik «Jugoslavije», eno sosar in v civilu profesor. Mož je prototip. Bračunov je v Sloveniji še nekaj. Mariborski oksemplar je pa posebno čist. Njegovi članki so čista fotografija njegove duše. Iz njih seva popolno nepoznan je raznih političnih razmer, globoka toda navdušena nevednost, zagrizena jeza na vse, razen na zabavljače. Krepak zabavijaški zalet, in pa brezmejna — naivnost. Bračuni verujejo, da ima eneses — idejo!
Zato ni nič čudnega, pravim, da se mariborski profesor Bračun večkrat na teden podela v svoj ljubljanski list, da se v njem jezi sedaj nad «Pondpljkom». ki ga je citiral, sedaj nad imenovanjem prof. Voglarja, sedaj nad čim drugim. Bračunov je mnogo, premnogo.
Ravno tako pa tudi ni nič čudnega, da je naŠ «domači pesnik» primerjal Bračunove'članke s kopunovim petjem. Kopun je, kakor znano, v tem oziru ne-
s pori öbon in — tudi no zna poti... In tako bo še nadalje Bračun, sin Kajti* mara, boj krvavi nekaj časa bil za svojo vero ...
jfovetmi pesniku v Jugoslaviji* v pozörav.
Nov pesnik stopil je na plan, talent spet nttv je izkopan: zapel je znanec naš Bračun prekrasho, kdt na streli’ kopun.*
Pozdravljen Bodi tisočkrat, prfeitiili nam stanovski brat!
Le to od tebe hi lepo, da koj prijel S' me za uho.
Nad verzov mojih slabe «špice» takoj izpustil si puščice ... zvalit bom nate krivdo vso, če tne v peitz’jOn postavijo.
Al’ čudno vendar se mi zdi, zakaj te neki t’ko boli, če moja «špica» ne zadene...
Zakaj uničit hočeš mene?
Tl učenjak si — vetn jaz to — kot pesnik pa sl mlad še z’lo.
Če hočeš uveljav’t’ se brat,
Spočetka koj nc štheš -- za vrat!
Lej ga — Lej ga.
*Naj čitateji oprostijo, da sem že večkrat rabil rimo Bračun—kopun! Nisem mogel najti druge primernejše.
Zapiski.
S poglavjem o varčevanju se peča «Slovenec» in pravi, da mora priti nova vlada, strogo parlamentarna in podprta od Večine ljudstva, ki bo mogla uspešno izvrševati veliko in potrebno delo pravega varčevanja. Keš, Varčevati je treba in sedanja vlada, ki je parlamentarna in ima večino ljudstva za sabo, je tudi začela pametno gospodariti, tako, da bomo najbrže že v prihodnjem proračunskem letu dosegli proračunsko ravnotežje. Klerikalci, seveda, mislijo, da bi saftid oni znali varčevati, ampak öhi so že Bili ha vladi in znano je dobrrt, kako se je pod njihovo vi mio «varčevalo» — tako, da smo se šele sedaj približali normalnim razmeram ravnotežja v proračtulii in je upati, da ta cilj tudi dosežetho v prihodnjem proračunskem letu.
Nunske šole so klerikalcem posebno pri srcu. «Slovenec» očita vladi ustanovitev ženskega učiteljišča v Mariboru, kjler že imajo nune tako učiteljišče, ki državo nič ne stane. Je že res, da nunsko učiteljišče državo nič ne stane, ampak država tudi ne potrebuje učiteljic z nunsko vzgojo in zato je bikt ustanovitev državnega ženskega učiteljišča potrebna.
Razno.
—Kraljev povratek. Danes zvečer odpotuje kralj z ministrskim predsednikom Bašičem iz Pariza in pride v Beograd pojutrišnjem.
— Umesten, ukrep. Prosvetni minister je zabfanil otvoritev itulijati-skti Šole na otdkil Krku, ker Italijani nočejo odjireti naših šol v Istri. Pri tej priliki bi spomnili vlado na čudno dejstvo, da slovenske šole na Koroškem še sedaj niso otvorjene, medtem ko mi še preveč skrbimo za nemško šolstvo na našem ozemlju.
— Za stradajočo Rusijo. Savez jugoslov. sokolstva se je obrnil Z lepim oklicem pa jüRöBlov. sokolstvo, da žbira prispevke za stradajoče ruske brate. Ubarrio, da stori sokolstvu Svbjo slovansko ih človeško
dolžnost in da bo pridno nabiralo prispevke. Vse Jugoslovane pozivamo, da se odzovejo pozivu in prispevajo po svojili močeh, da se ublaži velikanska beda, ki je zavladala v veliki slovanski Rusiji, v kateri bomo imeli v bodočnosti najmočnejšo oporo, kakor smo jo imeli tudi v preteklosti.
— Znižanje števila praznikov. Končno se je vendar začelo misliti pri nas na znižanje števila različnih verskih praznikov, ki so v naši državi, v kateri je toliko ver, že prava nadloga* vsekakor pa ovira za delo. Tudi državni prazniki naj bi se reducirali na najpotrebnejši minimum:
! Kraljev rojstni dan, dan ujedinjenja I ih Vidovdan. Z večnim praznova-J njem ne pridemo daleč, boljše bi bilo,
ko bi se več delalo.
Mistikkacija. V dobri veri, da so trditve resnične, smo priobčili v zadnji številki beležko o trgovcu Mo-skoviču* ki sc mu očitajo razne reči. Od druge, popolnorha zanesljive stra-! ni se nam pa poroča, da so vse trditve neresnične, da se g. MoskoViču ne hiore v narodnem ozirti hič očitati in da je tudi umetniku, ki pri njemu stanuje, povišal stanarino (umetnik je podnajemnik) samo v toliki izmeri, v kakršni je bila tudi njemu povišana najemnina. Nikakor pa ni vzel iz podnajemnikove sobe oprave in se je samo obrnil na kompetentni stano-vitnjski urad, da uredi vprašanje na-jehinine. — Kakor se vidi, si je nekdo doVolil mistifičirati naš list in za bodočnost velja pri nas pravilo: take čisto osebne zadeve se morejo obravnavati v našem listu samo v rubriki «Poslano» s polnim podpisom. Na ta način sc izognemo vsaki novi mistifikaciji.
ihisr:«amMMBiuu.i/wR> uma»
iainčja lalasa Mijm la piaalan
v Ljubljani
Tvrdka J. Doleno, Ljubljana, Killerjeva nlloa 5, priporoči ♦ nakup najbolji« tnltvuttetita prvovrstnih »varen po *e-
iidnib in emernih efenah.
Nudim brezobvezno
Oiril * Metodove vžigalice
[f „DRAVA“ - VŽIGALICE^
I druzbfe sv. Cirila In Metoda 1 j Zalogu pri Iv. Perdanu v LJubllanl
To vžigalice
i’ *o v prio drurSDl sv Cirila la ftfc’.ortA ’. jlx	v LJUBLJANI.	h
CetlA povsem konkurenčna. Pri nakupu vžigalic zahtevajte moj cenik. 1621
J. Perdan, Ljublana.
ES“
POLNOQUnUdSTI OBROCI za TOVORNE /IVTOMOBILE
FNEVn/mRd za ko-LES/l IH AVTOMOBILE KOLESA
AVTOMOBILI
NAJCENEJE
J. QOREC
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA C. 14
nr*	W Ü Ml
® Ju
IWehstsMi	£» — ©
Največja ? zb era sajtiovejšili, najfinejših in najceneiših
oblek
dame
Oblastveni kdhcešljouirani Infdrmačni zavod
Drago BeSeljak, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje št. 8 dobavlja vse kreditne in privatne Informacije v tu- in inozemstvu. V aboune-mentu ter posamezno, tene zmerne.
in otroke.
V zalogi tudi moški M klobuki in kožuhovina. Mp


„JADRAN“ d. * o.«. LJUBLJANA
-...-..... DUNAJSKA CESTA 9.......
priporoča:
kolonijalno in špecerijsko b'ago ter žilne pridelke.
Toomeu in. isoiidlna poatnežtoa.
Frometn! zand u premog, d. d. i Ljubljeni
prodaja iz slovenskih premogovnikov
IT* velenjski, šentjanški in trboveljski premog
VShh kakovbsti, čele vagone po originalnih cenah premogovnikov
u tašče epofsbe Mit tudi m iidnstrijsha podjetja in razpečava
prima čeboslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški in črni premog.
Nasitni: PROMETNI mSD ZA PREMOG, d. d. v UUBUANl, Ntuisha ulica U19,
ms®
jp © dl ir» la ž jm i o e s
d/
«/
»
Celje, Dubrövnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, | Mötkoviö, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. *
%


vU'Jvir
Wien, Opatijo, Trat, Zadar, Hew-Vorli, Frank Saksar, Stala Bank.
Prevzema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema in izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Poslovne zvezo z vsemi večjimi mesti v tuzemstvu in inozemstvu.