IV. V srédo > ( Ltistopáda 1846. List 46 ti prostranstva neizméren V osnovi bitja sam čutljiv, Yremén tečenja neprezéren, Brez lica v treh osobah živ; Edin in vedno duh povsoten 5 Nikolj začet, nikir stanóten Nikomur ved, izkaz. ? ? izlog; ; Ki vse so sabo napolnuje, Obj emlje, stvari, ohranuje, Imenovan ki nam ie Bog! Premeril ocean globoki Soštel bi pesk in : Modros Le tebi in zvczd oči bistre um visoki, Cel duho posvećen Iz bleška tvojiga rojenim, Ni moč prebrati tvojih knj 7 Ce v tebe misii derz vpi ? O veličanstvu tvojim mrejo Ko v věčnosti preminjen mig. Kaósa bitnost přetečeno Iz brezdna věčnosti pozval. In věčnost, od nekdaj rojeno, Si v sebi samim osnoval. Po sebi sebe sostavljaje, Iz sebe lastnih sil sijaje , f Oda Bo«r it, v«* » Si svit. ki svetu je iztek; Storivěi vse z besedo jedn Se prostíraje v djanju vedno Si bil, in si, in boš na vek. Verigo bitij v sebi snuješ Jedinši v sebi vse živiš, Začetek s koncam ti sklepuješ, Življenje, smert delé, noviš. Kot iskre vderajo, pospé se, Iz tebe sonca tak rodé se; Kot zimske mrazné ure v zrak Drobtince ivja blesketajo, Se zibljejo, verté, sijajo Pod tabo v brezdnih zvezde tak Světil gorecih milioni V nezmérnosti šiřin tekó, Namena tvojiga zakoni Zivljenjedarno luč lijó. Pa té ognjene vse lampade, Kristalov žarnih té gromade ? Valov kipecih zlat obroc, Bleskeči jasni ti zrakoví, Sviteči skupno vsi svetovi, O tebi so o dnevu noc. Kot kaplica spušena v morje Je pred téboj oblok nebes, Kaj z mano vred ocitno stvorje In kaj o tebi, kaj sim jez? V nadzračnim oceanu zdatno v Ce množim svete vse stokratno ? Z milionmi druzih in če to S teboj primerim, derzen zdenja Je komaj male pikce tenja, In jez o tebi ? Clo ničí nič celó. Pa v meni ti bleskuješ In z velicanstvam svôh dobrot Ti sebe v meni obrazuješ, Kot sonce v mali kapli vod. Pa življenje v meni snuje Nic! Na kviško vedno me dviguje Nesitih želj nekak občut; On biti mora, duša pravi, Prevdarja, misli, sklepe stavi: 5 Jez sim si! tedaj in on je tud. priroda oznanuje, Ti Pričuje to mi serca krič Razum me tega uveruje , si! - Ti Vesoljnosti kolence mično, Postavljeno v sredino dično tedaj jez nisim nič! *) Pričijočo pesem smo zavoljo njene neprecenljive lepote iz ruso slavjanskiga narečja poslovenili. Po naše bi se ji, znabiti bolj priložno reklo „Vesem ali Oda v Boga ali Oda Bogu ali Oda v božjo slavo i. t. d.a Tode mi mislimo, de deržeči se originalniga napisa tudi ne zaidemo, kér nam je čisto in gladko razumljiv in zraven tega v sebi samim pevsko in modroljubno vrednost ima. Oda Bog. 55 U Bog je predmêt cele pesmi od perve do zadne besede, zatorej se po vsi pravici imenovati smé: Zložil jo je v rusko-slavjanskim narečji Gabriel Romanovič Deržávin, pevic glasovit, pogumen vojšak, visokovreden uradnik, zadnič justicminister ruskiga cesarstva, v Kazan u 1743 rojen in umerl blizo Novogoroda v svoji grajšini Zvanki 8. dne va Rožencveta 1819. Neumerjočo slavo si je z njo pridobil. Urno je prestavljena bila v mnogo evropejskih jezikov, po našimu znanju v latinskiga, poljskiga, in britanskiga. Nar veči čast pa jo je v Azii zadela cast s ktero se kakor se bere cez dosihmal gotovo nobena pesem evropejskih jezikov ponositi ne zamore. Kitajski cesar, vladar blizo tri sto milijonov podložnih, to je ravno tisti cesar, ki kmetistvo tako visoko časti, de po navadi in postavi vsako leto z lastnima rokama orje, brazde reže ili seje, jo je namreč v kitajski jezik prestaviti, na nar lepši kinežko svilo z zlatimi čerkami natisniti in v veden spomin in premišlovanje na steno svoje spavne izbe obesiti dal. Rekli bi tedaj, de bo tudi našiga premislika vredna. : e ' b ■ ' O našimu delu ne bomo veliko govorili. Vsak je gospodar svoje sodbe. De se originalu primerjati ne more, je gotova in z neizmernim bosostvam, z bistrotekočo besedo 5 mi sami to zivo ćutimo. Kdor je pa skusil boriti se z junaško krepostjo in silovitim duham ruskiga jezika, je brez dvombe previžan, de prestavljenje iz njega v naše okorno narečje ni ravno igranje prazdnovavnih lenuhev, in ta bo ali z našim delam poterpljenje imel našim bravcam z boljšim postregel. 5 ali pa kar še viši in živejši želimo predragim Verige krasne člen sim tvoj; Kér jenjal si stvari telesne , Kér duhe si začel nebesne, Si konce zvezal ti z me noj. Vezilo svetov tak letećih ? Mejnik telosostvarenja, Sredinopičje vsih živečih Začetna čerta božestva , y Gromovju z S telesam pr Sim Pa tako čudovitno bitj car, in umam ukazaje, ašno prenehaje, rob, in červ in bog Od kod je prišlo? Jasen svit je, De ni storitba lastnih rok. Iztok življenja! Blag daritelj! Ti duše moje dull in car! Izdihlej tvoj sim, o živitelj ! Modrosti tvoje slavna stvar. Pravici tvoji voljno bilo, De smertno brezdno přehodilo Nesmertno bitje moje bi ; De v smertnost je moj duh ovil se ln skozi smert bi povratil se V nesmertje tvoje věčnosti. y Razmotrenju de duše moje, 0 večni Bog nerazumljiv! Mogoče ni cio sence tvoje Načertati, moj čut je živ; In kér dolžnost je slavodatka, Vmerjocim pa krepost le kratka. Drugač ne morem te častit , Ko serce dvigati do tebe, Pozabiti v stermenju sebe, In bla^odarne solze lit1. J. Koseski Zamók iu mocir po senožetih in travnikih. Mende vsak uinen kmetovavec spozná resnico, de mora njive dobro gnojiti, ako lioče kmetijo si nožeti, ki morebiti pod sveti zastajaio vedni zamók nareja ali pa ruso nastopajo in na nižjim od iz tal izvira, ktera in jo pri moci obderžati. Hovelj gnoja je potreba, de zemlja pešala ne bo; gnoja na pravljati pa mora biti kaj živine; živinoreja potre huje dovelj piče; dovelj in dobre piče pa le tišti prideluje, ki svojim senožetam pridno in pràv střeže. Sladké piče pridelovati si, naj bo tedaj po Voda, ki verh senožeti izvira, se da lahkó po torjenih grabnih odverniti; težejeje pa močo dvračati, ki iz tal senožeti dere, sosebno, če svet na nobeno stran ne visí. Kjer svet visí, je lahko delo po dotocih do dpeijavati y v'/ "i- svet raven, to je, ce ni na beni str kjer je pa do II na y glavitna skerb kmetovavca; potem živino rediti, obilno gnoja napravljati si, in njive močno gnojiti. zasuj mocirne jame, mokre nižave zasuj s pešeno z e m 1 j o y in zvisaj jih z zasipam saj toliko, de za To so sicer znane resnice, vender le málokteří se popolnama po njihravná. Dobre senožeti in travniki so tedaj jaka podpora kmetijstva. Kmetija brez senožeti, Je kot hrana brez soli. Veči del kmetovavcov misii, de bi senožetam ne bilo druziga potreba, ko le pokositi jih vsako mok odlesti zamore. Moč in z e m 1 j a iren svet ima večidel dobro (iovitno zemljo pod seboj: se voda odtoči in o s u š i y o se ve, de je ti ati s potí bo goto tak prav dovitna postala puseni eml j po ^uti tcy jjuíi uounjt/iu »ivini ali sukni; in ravno de Tudi zató si je treba kaj prizadevati in delà se ne bati. Kakor je suša senožetam škodljiva, tako jim tudi škodje preobilna zaliv, še več pa vedno stojeći zamók; oboje je vzrok pri vsaki reci, mora biti primera, kar je pràv. Ko mur voda senožeti preobilno zalíva, ali če mu jih vedni zamók in močir nadlegvata, naj iše preveliko setina je bila tudi navadna. Ko so nemški rodovi si • v osvojili dezele poprejsnji°;a rimskiga cesarstva, namrec Francosko, Anglesko , Spansko in Lásko y so nekaj per močo odverniti in močir odtoči ti. Kdor zna zamók poprejsnji rimski napravi pustili-, le de so namesto rim 1 • • • i • i ê « V « • • i • • i odverniti, zboljša svoje senožeti. si pomnoži pri delkov in povzdigne vrednost svojiga zemljiša. skiga cesarja in plemenitnikov nemški vojvodi in knezi novija v vžitek ali v stopili; nekaj so pa zemlje od Na močirnih travnikih raste le slabo kislo seno, last (Lehen, Allodium) razdelili. Kralj ali pohlavár 7 t v •« . • • i «Vi • i v i ktero se sploh k o nj sko sen ó imenuje ; go ve ja ži • v «#i 1 t f í • r ¥ i v • v vina, ce ni izstradana, ne je taciga sena. Odtočis pa močir in zasuješ jame in neravne doline, kmalo ho na senožeti divja deteljica in druga sladka trava pognala, zlasti če jo še s kakšno drobno gnojnino je namrec svojim zvestim vojvodam, vojsakam in sluzab nikam veči déle podveržene zemlje v vžitek in sčasama tudi v last dal; in zató so mog-li tudi s svojimi ljudmi mu vedno za službo ali za vojsko perpravljeni biti y SO po treses. Kakó senožeti preobilne moce obvarvati in se pa tudi imenitniši od manjših posestnikov šteli; od tod se pišejo plemenitniki (žlahtni): knezi, grrofi, baroni i. t. d., pa tudi grajšine in druge gospostva. Ti so nekaj zemljis sebi perhranili (grajsko ali grajšinsko. Dominicale), nekaj spet med svoje vojšake in slu- stojeći zamók odtociti? Nar popřej je treba pregledati, od kod \ roda senozet zaliva? ali so studenci ali izviri verh se To sleherni vé, de voda le navzdol teče, ne pa v klanec žabnike razdelili (kmetijsk lj e, Rusticate) i in taki kmetje so mogli dajati zató vsako leto od perdelka deseti del (desetino, Zehend) , in še drugo (kazinj), in globoko v zemljo podoran, se je bolj pri zdravji kakor pa tisti, ki je bil pozneje in plitvo ohranil, * tudi v denarjih place (davk), in svojim cr per obdelovanji grajskih zemlj lati). pomagati (tlak Nekaj teh zemljiš je bilo danih le v t. ali za 1 rod; kaj pa tudi p v spo min, de viši lastnik ali posestnik emlj podam o d e-vžitek na last je le ? in g o spód. je per spremémbi « odrajtovati (deseti, dvajseti denár ospodarja se tudi moglo nekaj pisnína) pod je pa zató svoj govi pravici va kmeta per nje posestvi in nje vsaj en. Nasi farovski so ga bili skorej nar bolj zarano in práv globoko na veliko njivo podorali, in je, hvala Bogú ! • zdrav ostal. Kar pa repo in zelje per nas zadene, tega nam je dosti proč prišlo, in repa je enaka spridenimu jabelku, ktera je od zunaj lepa viditi, od znotraj je pa polna nekake smerkeljnu enake vode in smerdljive gnjilobe tako, de si mora člověk, berž ko jo poduha, nos zatisniti. nobeno sadje dolgo obraniti Letas se ne da skorej i ati obljubil. Semtertje pa za kmeta kako bo pa z novim vinám? Že marsikteriga vinored ni bilo tako dobro, ker je svoj podu , kakor pi nika smo slišali řeči, de se letasno vino vleče; torej pa oj i m životam lastin (leibeigen) bil. Taki niso tudi z njim močno vun rijejo, in ga kupcam ponujajo vij o, s s\ smeli brez posebniga gospodovi meniti, ne se ženiti, in kar je kterikrat zemlja več ro 'i« '»« oljenja stanů spi dila 1 ni bilo toliko njim, kakor gospodu v dobicek le oj živež so per zemljiši imeli (Dalj sledí.) Popis perve sadně razstave v Ljubljani. (Dalje.) Gr ega Sedušak, kmet iz Tuji ne je dal v razstavo 8 plemen hrušk, 37 plemen pa jabelk, med kterimi je bilo prav veliko žlahtnih. Sedušak se je pri letašnji razstavi med kmeti nar bolj obnesel in očitno pokazal, de po pravici zasluzi sreberno svetinjo ktero mu je kmetijska družba pred 3 leti v hvalo pridne sadjoreje podělila. Oče in sin sta pridna sadjorejca. Gosp. Jane z S muk, veliki župan na Verhniki je poslal 3 lepe bučnike, gosp. Juri Freiberger iz svojiga verta v Ljubljani 4 plemena žlahtniga grojzdja. Kar razstavo grojzdja vtiče, sta se častitljivi A'ale n tin Ko dre, vredno izsluženi fajmošter iz Goč, in pa gosp. J a n e z F e r j a n č i č, posestnik ravno od on-dod, nar bolj obnesla. Lepo je bilo viditi 28 plemen večidel gosp nar žhlahtnejšiga grojzdja, ki ga Ipavska dolina rodi ? in res s posebnim veseljem so ljudijé viseće grojzde ogledovali in imena mnogih plemen Kmetijska družba je obćma gospođama práv hvaležna, de sta na grojzdja, ki so nam ogled ga častit. V poslala razniga Ipavskiga gosp Vert ove v „Vinoreji" popisali in ki nam zató kér ta- ?? za letašnjo razstavo niso mogli nic poslati cas niso domá bili, ampak pri velikim kmetijskim zboru v Gradci. — Gosp. Ferdinand Smidt iz Šiške so razstavili 31 plemen večidel nar žlahtnejših jabelk 5 plemén ravno tacih hrušk in eno pleme jesenskih breskev. Kdor si na spomlad kaj žlahtnih cepičev za svoj vert želí, naj se brez vse skerbí oberne na pri- jazniga gospoda Smida v Siski: dali mu jih bojo brez plačila in z velikim veseljem kakoršniga pleména si bo — Gosp. Franc S ou v an, kupec in posestnik v Ljubljani nam iz svojiga verta za gradam, ki je poln sadnih lepili dreves, letas niso nič druziga mogli poslati, kot 4 šporglje (Kónigsgeschenk von Neapel ), kér so pràv slabo letino imeli ; so pa obljubili prihodnje leto z Božjo pomočjo več pridelka pokazati. (Dalje sledi.) V Dopis iz Smartna pri Litii. 5. Tudi v naši okolici letas ne le kor Listopad temuč tudi drugi sadeži, posebno pa repa in zelje gnjijejo, pa ne povsod enako. Po ah, kakor postavim všt Pre z ga nj i in na Jančj x/ ~ ~ ~ %/ _ V v t si i ko po avah. V Smartni kor je konino va b olezen huj- se je pokazalo, de tisti ki je bil spomlad zadosti zarano (pricajti) s>i zgodno sajenje ) Kér lani clo nič zime ni bilo, je bilo pràv, sicer pa je škodljivo. Kmetovavec ne srne tedej le na letni čas, temuč tudi na vřeme letnila časa gledati. Med in spomladjo, je velik razloček. zimo ni zimo, med spomladjo J. 0. Lepstanski. OHas & — milostljiviga Ljubljanskima kneza in škofa zastran Alojzjevša liiton Alojzi V T Olf po Božji in apostoljskiga stola milosti kne in škof Ljubljanski • v , â m Njih ces. kr. apost. Veličanstva pravi skrivili svetovavec i. t. d celi častitljivi duhovšini Ljubljanske škoiije na znanje. Kar sim v leti 1824 svojo visi pastirsko službo nastopil, je bila vseskozi moja posebna skerb, de bi vedno zadosti in verlih mladenčev za duhovski stan svoje precej razširjene škofije dob i val. Kér je popred, in še kratko pred mojim nastopam take mladosti le po malim bilo in za potrebe škoiije ne zadosti, so prišle pa potem nektere leta, v kterih se je toliko domaćih mladenčev po dokončanih modroslovskih šolah za bogoslovstvo in sprejemo v škofijsko duhovšnico lasilo, de jîh nisim mogel vsih vzeti, in de mi je lahko bilo med njimi voliti, in le tište vzeti, kteri so mi bili zastran posebniga šolskiga izobraženja in očitniga pokliča o* tr> hvaljeni, ki so jih bolj na v duhovski stan od takih mož tanjko poznali. To močno tišanje domače mladosti k učenju bogo-slovstva je vonder le kratek čas terpélo; zakaj kmalo potem skozi nekaj let se jih je spet manj k njemu glasilo, tako sicer, de sim med njimi komej ali pa še ne vsako leto potrebno število dvajset takih mladenčev našel, ktere bi bil s popolnama ali saj z zadosti mirnim sercam v duhovšnico za učenje bogoslovstva vzeti mogel. Kakor pa od ene strani vse ravnanje dandanašnjiga časa mladenčam le malo prejetniga ponuja, de bi se pokliču vdali, ki razun večidel pičlih prihodkov povsod na težave in zaderžke zadeva, —tako je od druge strani kér ubožnost ljudstva na deželi vedno veči prihaja, manj premožnim ali cio ubožnim učencam zmirej težeje, dol j goletne šole izdelovati, ki se za vstop v duhovšnico ter-jajo; kar večletna skušnja očitno kaže, po kteri se vidi, de iz ubožniših krajev škofije le malo mladenčev v šole pride. * Tudi po več drujih Nadjamo se de Krajnskiga je bila letas taka. prazna skerb, de se hoče vino pokaziti, kakor so tudi na Estrajškim letas nekteri vo-herniki lirup zagnali in rekli, de letašnje vino ne bo pred 3 leti za piti. Kupci hočejo s takim hrupam ceno vina po niž ati: tode naši vinoredniki na Dolenskim se ne dajo premotiti, zakaj letas je cena vina povsod na pol viši kot , de vzrok se danje drago te lani. To pa moramo rêci nam nič kaj v glavo ne gré, in de bi pràv radi imeli, ko bi nam vedil kdo to na tanjko razjasniti. Ali je samo korunová gnjiloba vsiga tega kriva? Vredništvo. •• * i Po obljubi 45. lista in po dovoljenji milostljiviga kneza in škofa podamo bravcam od častitljiviga gosp. P. Hicingerja poslovenjcno pismo, s kterim so Njih Ekscelencija osnovo mladenšnice v nemškim jeziku na znanje dali. Vredništvo. In ce bi ravno vse te okolišine krajnsko mladost Číno jame spuste, in jih začnejo spravljati na dan. Ne vsim mestu razglasi. Ljudje vsi pre ne zaderzevale v sole se podati, se vonder ne more sreča se kmalo po tajiti, de ubožniši mladenci, ki so iz dežele v město učit strašeni od vsih strani vkupej lete. Tudi duhovni in se prišli, zastran stanovanja, živeža in varstva se po- zdravniki so bili berž perpravijeni duhovno in telesno pomoč nesrečnim skazati, in so tudi storili. kolikor jim so jih k življenju obudili , trije gosto v takih nadlogah znajdejo, de jih mora zares těžko stati y se tudi per dobrih darovih in zmožnostih duha na je bilo mogoce. visokeji stopnjo vednosti povzdigniti, enakomerno omi jim ko so jih v sveto olje devali, v rokah umerjejo y kanje serca in uma doseći, si nekoliko priljudne vuna- sedem jih je bilo ze prav mertvih iz jame izlečenih, nje obnaše perlastíti, in čistost zaderžanja ohraniti. ka sedem jih je pa še noter ostalo, ko že niso mogli vec kor se za sprejemo v duhovsnico in duhovski stan ter- do njih. Sedemnajst jih je tedej smert storilo, šest ebiti ni taka Ali tjo, de zavolj jati mora. Ali moi ma z veliko siktera bistri čisto na malo pride ven razbistrenja uma zastaja, in de zaderžanja se čisto v nemar puša? neoženjenih in enajst oženjenih, ki so ravno toliko vidimo práv pogosta- vdov in 24= otročičev zapustili. anih nadlog i n a r Milo je bilo viditi, ko so mertve po hišah razna lava, marsiktero dobro sercé sčasama šali; britko slišati, ko je vse jokalo, ne le otroci in ? — de zboljšanje serca tolikrát zra- žene, očetje in matere, bratje in sestre rancih, ampak íikanje unanjiga In kako bi tudi tudi drugi 1j u d j é. moglo drug kér učencam očetovske oskerblj iči biti, sti in lepiga napeljevanja zvunej šole, posebn vanja in vredovanja njih posamesniga učenja ga precu skerbnig njih vsakdanjiga društva, modrig i varvanja m ravnanja berzdanja in čišenja njih nagnjenj in term, svarjenja in z rudárskimi znamnji na V četertik po vsih svetili je bil pogreb. Posamesni duhovni so šli s pogrebci po vsaciga merliča posebej ; potlej pa so vsi vkupej vse na pokopališe v Križa cerkev spremili. Taciga pogreba še ni bilo v Idríi. Deset merličev y s v e t i g a vsaciga trugi, je po šest in strahovanja nerodnost in pák y ki se nad nj kaž ej y besedo vsiga tega, césar je za pravo izrejo in splo sest knapov po verst i neslo , šestnajst pa jih je z jam-nišarcami (jamskimi lampcaini ) za vsakim svetilo, vsi v omikanje mladiga clo pomanjkuje. eka potreba, v tacih okolišinah N ti reci je pr ležeče, de bi jez ne bil resno praznični knapovski obleki. Pred merlici in duhovni so šli vsi šolarji in šolarce , zadaj pa vsa vsa gospoda in dolga. dolga versta druzih ljudí. Zvonilo premišljeval, kako bi se dal zroceno obražen škofij< duhov BBMHHHIRHIHH^IHHHHBHI^^HHHHH ■■■^■■je moji viši pastirski vodbi vsih štirih cerkvah, tudi velki zvon v sv. Barbare ne samo zadosten, temuč tudi prav iz- visokim zvoniku, ki vsak delavnik knape že ob tréh od. kakor y «J visoki namen zjutrej budí, je žalostno bučal in pél. pa sedanji čas potřebuje, tudi za prihodnje čase osker Pokopali so vsih deset v eno jamo Toliko mer beti y kako bi se tudi nar bolj revnimu denčiku, ako ličev v eni jami v štric viditi, ki so štíři dni poprej sami se posebni darovi duha in pravo njenje k duhov stanu v njim najdejo, pot v sole odperla ktei revšina zapira kako bi se drugim brihtnim y mu m a nj ubožnim in v bogoslovstvo • V njih pokliča polajsala y namenjenim kako bi se skozi učencem doséga dolíroletne tolikrát malopridna družba misel za dudama skazí, mládenči z lepo keršansko predšole, hovni poklic pola izrejo za ta poklic ohranili, de bi saj večidel izmed njih tisto dognano omiko v mnogih ved ceravno ne vsi zdravi na grobeh svojih rancih molili, to je vse tako ginilo y de ni bilo suhiga ore esa viditi in de je hotlo vsakimu serce v solzah vtoniti. Čestiti gospod tehant bi bili ob ti posebni perložnosti radi neke besede mile tolažbe govorili, pa niso si upali ; še le v nedeljo potem so svo- še ginjenim poslušavcam živo in ljubeznivo pove-dali, kar so jim na grobu povedati želeli, in kar gotovo jim ne bo brez sadu ostalo. y nostih dosegli, bi ktere duhoven našiga casa dostikrat clo ne more biti, de se neveri in puhli učenosti z vredno dostojnostjo ustavljati vé. (Dalj sledí.) v Žalostila prigodba y Idrijskim rudniku. (Dopis iz Idrije.) V torik po vsih svetih (3. Listopáda) nas je grozna nesreča zadela. Kmalo po polnoči osledita dva čuvaja kjer rudo kopljejo, kjer pa ravno no- in to na zna- A f* ogenj v jami, beniga delavca ni bilo. Viin si pomagata y nje dasta. Urno y jamo urno gré nekaj mož in jamnih gospodov v Pa še niso do ognja, se že tak dim proti njim y pervalí, de jih le zadušiti hoče, zatorej se vernejo. Štirje ki hočejo ogenj venderle viditi, pa grejo globokejši v jamo, tode tudi v smert. Ko jih le noče vun biti, se podá več rudárjev (knapov) za njimi, jim pomagati, če se jim je kaj per-merilo, pa tudi ti ne pridejo vsi vun. — Strupeni dim jih večidel tako omami, de ne niorejo ne naprej, ne nazaj. Spét drugi serčni knapi se jim na pomoč v globo * V rudnikih ali rudarskih jamah se dostikrat no tra nj i so pari (gazovi) vnamcjo in hud mende tudi v Idríi. ogenj napravijo; takaje Vredništvo. bila Urno. kaj je noviga? r> Popotnik u krajnska pesem, ki so jo gosp Jozef Legat, uradnik pri c. k. dvorním računstvi in mesca pri neki imenitni tega rojen Ljubljančan, 9. dan veselici na Dunaji vpričo več sto ljudi peli, je poslušavcam tako dopadla, de glasne hvale in luskanja z rokami pred konca ni bilo, dokler je niso še enkrat zapeli. Gospod Z—r, ki so nam to novico oznanili, práv zlo obžaluje- jo, de se dosihmal še noben Krajne ni delà lotil, krajn skih pesem z nape vi (vižami) vred na svitlo dati. Današnjimu listu je perdjana 25. do kl ada. v V Ljubljani hitili kup (Srednja cena). 11. Listopáda. írold. srold. 1 mernik Pšenice domaće • » banaške Turšice......... Soršice......... Reži........... Ječmena........ Prosa .......... Ajde........... Ovsa........... 1 1 1 1 1 1 1 » > > > » > » 1 »