PUBljgMgo AND PMmtIBUTgD UNDER PERMIT (No. 566) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER'6; 1917,ON FIU AT THE P08T OFFICE OF TOW YOKE. N. Y. By Order of the Pt***, A. B. Burleson. P. M. G^fi. "•'viLrr^™* i^T AQ XT A A I - rr* w |TI . l\ ^fc . I\l /» Kc I III/* omud fiat«*. 24 ................$3.00 * ^^ ^^ / X ^ JL ^ M / m W A M Issv«4 every day except Sundays 2a New York celo leto.....$7.00 and legal Holidays. 2, mosemstvo celo leto.... $7.00 _list sloveitf*ih delaVCgV V Ameriki. __. 75,000 Readers, ^ TELgFON: 2376 CORTLANDT? Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March*3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. - — — - NO. 50. — fiTEV. 50. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 2, 1921. — SREDA, 2. MARCA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. DAVIS IN ODNOŠAJI MED ANGLIJO IN AMERIKO AMERIŠKI POSLANIK DAVIS SVARI PRED SOVRAŽNIKI PRI-JATELJSTVA MED OBEMA NARODOMA. — POSLANIK OZNAČUJE KOMUNIZEM ZA SLEPARIJO. London, Anglija, 28. februarja. — Pilgrims Club je priredil danes z v ever odliodnieo John D. Davisu in ta odhodnica j« zavzemala « odlično mesto med Številnimi prireditvami, katere se je priredilo na rast poslavljajoče«?a se poslanika Združenih držav. Princ of Wales, ki je častni član ameriških pilgrimov, je bil navzoč ter je imel značilno srečen nagovor. Zbrana družba je bila nenavadno velika in odlična. M inistrski pred&cdaik Lloyd George je postal poročilo, v katerem je dal izraza svojemu obžalovanju, da se ne more vdeležiti pri-i edit ve ter izjavil: — Mr. Davis je odkritosrčen prijatelj dobrega razpoloženja med obema velikima angleški govorečima državama in jaz ne poznam nobenega človeka, ki bi^oril več in le malo ljudi, ki bi storili toliko k«.t on za utrditev tega brats! va, ki je tako bistveno za mir in svobodo sveta. Princ of Wales je v odgovor na zdravieo na kraljevsko družino rekel: — i>elo Mr. Davida kot poslanika ne more biti nikdar pozabije-no tnr bo tudi iim*lo dalekosežne posledice. Mi upamo, da bo'na drugi strani Atlantika nadaljeval na neoficijelni način s sijajnim delom kUero je vršil tukaj v oficijelni lastnosti, — namreč z delom utrje-iija vezi. ki združujejo oba angleško govoreča naroda. On je bil več kot poslanik, bil je resničen prijatelj. Lahko mu zagotovim naše trajno prijateljstvo, kajti cenimo ga kot prijatelja prav tako kot ga občudujemo kot poslanika in državnika Po omeni t vi svojega potovanja po Ameriki ter izjavi, da ne bo nikdar pozebil dobr^ volje, katero mu je izkazoval ameriški narod *sepovsod, je princ nadaljeval: — Vem, da dajem izraza čustvom vseh tukaj navzočih, če rečem da bomo z odpotovanjem njegove ekseelence in žene izgubili ne le dva dobra prijatelja obeh dežel, temveč tudi osebna prijatelja vseh onih, ki so imeli veselje priti z njima v stik. Zelo jih bomo pogrešali in je v resnici slabo, da ne moreta ostati. Želimo jima srečen pot. — Mi ne rečemo z Bogom, kajti upamo jih imeti še dostikrat v svoji ► redi v Londonu. Za princem je govoril lord Curzon, minister za zunanje zadeve, ki je predlagal zdravieo na odhajajočega predsednika. Namignil je v svejem govoru tudi, da bo mogoče bodoči poslanik itnglije v Ameriki žurnalist in sicer lord Bumliam, urednik in lastnik Daily Tele-grapha. Odgovor Davisa je bil eden najboljših izmed številnih govorov, katere je imel tukaj. Kekel je, da so vse govorice o sporu med Anglijo in Ameriko nepsnovsne in da je največje koristi.za obe deželi, Če sodelujeta. Primerjal jc angleško cesarstvo in Združene države z dvema velikima ladjama, ki morata vedno vedeti, kje se nahaja ta ali ona. Gorje pa onemu, ki bi dovedel do kolizije med tema ladjama če bi padel dotični v roke obeh narodov. - ITALIJA SE HOČE IZNEBITI KANADA NE MORE DOBITI OD DOLGOV. RUMUNSKE OBRESTI. Rim, Italija, 28. februarja. — Tribuna je objavila ne]d članek, kojega namen je dokazati, da je Italija v večji meri kot katerakoli druga dežela upravičena, da se razveljavi in uniči njene vojne dolgove, katere je napravila v ino ztmstvu. Član kar pravi, da je bila najpr-vo nevtralnost, nato pa intervencija It ail je vprašanje življenja in smrti za zaveznike, ki so bili pripravljeni dati Italiji vse, kar je zahtevala. Italija pa n! zahtevala ničesar, — pravi modrijan, — in ni dobila niti tega, kar ji je bilo obljubljeno v Londonski pogodbi ter v oni, ki je bila sklenjena v Si. Jean de Maurienne. BOLJŠEVTKI SO IZGUBILI DEL PETR OGRADA. Pariz, Francija, 1. marca. — Zunanji urad dobil iz zanesljivega vira poročilo, da kontrolirajo pro-tiboljševiške sile velik del Petro-irrada. Boljie'iike čete so se začele puntati, ker nimajo hrane. Ottawa, Kanada, 1. marca. — Med Ruinunsko in Kanado se vr-še pogajanja glede izplačan j a o-bresti na petindvajset milijonov dolarjev posojila. Kanadski finančniki pravijo, da bo Rumunski jako težko plačati dne 1. aprila poldrug miljon obresti. ITLJANI SLEPARIJO S^POTNI-MI LISTI. Washington, D. C., 28. febr. — Državni department j« naročil pri-sclniškim oblastim, da naj se deport ira 24 Italjanov, ki so poskušali priti s ponarejenimi potnimi listi v Združene države. V Italiji so prišli na sled slepar &ki bandi, ki se v prvi vrsti peča s ponarejevanjem potnih listov Te potne liste prodajajo za drag denar osebam, ki bi se rade izse lile, pa jim italjanska vlada tega ne dovoli. ZANESLJIVO IN HITRO oskrbo je DENARNA IZPLAČILA t stari domovini is opravlja drog« hanŽM Frank Sakser State Bank ' 82 Cortlandt Street New Ynfc Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo *IOO,OOQ.OO glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. '' Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali ta poifljatve jugoslovanskih kron po de dedih cenah i . $2.35 5,000 kron . . $3.10 10,000 kron . . $3.85 60,000 kron . . $7.50 100,000 kron . Vrednost denarju sedaj zd stalna, menja se večkrat nepričako vano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vna prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dosp* 300 kron 400 kron 000 kron 1,000 kron $ 37.25 $ 74.00 $366.00 $720.00 Je poslati najbolj pe Frak Sikser Stats Ba* Order, *H ps II MM! SM, lev Ylk Slika nam kaže pogreb bivšega nemškega kanclerja Bethmann-Hollwega JAKO DRASTIČNA AKCIJA ZAVEZNIKOV RESNI NEMIRI PO SEVERNI ITALIJI Predlog Nemcev, da plačajo le de- Enajst mrtvih, več kot sto ranje-veti del vojne odškodnine kot jo^ih, nad petsto aretiranih. _ Ge- zahtevajo zavezniki. London, Anglija, 1. marca. — Nemčija je potom svpjih delegatov na tukajšnji konferenci z zavezniki, stavial ponudbo, da plača približno trideset tisoč milijonov zlatih mark ali približno $7,500,000,000. Izven konference se je izvedelo, da je po zaključenju izjave dr. Simonsa, nemškega delegata, glt>-de vojne odškodnine, angleški ministrsko predsednik Lloyd George odgovoril, da ne obstaja nobena potreba, da bi se nadaljevalo s konferenco, če nimajo Nemci ponuditi nič več kot je razvidno iz ugotovila dr. Simonsa. (Na pariški konferenci' so zavezniki določili odškodnino, katero naj bi plačala Nemčija, na $56,500.000,0000, plačljivih v dva-inštiridesetih letih. Razventega pa naj bi Nemčija plačevala 12-od-siotni davek na eksporte. Francoski izvedenci sc izračunali, da bi znašala vojna odškodnina iz obeh v:rov $66,000,000,000. Nemška ponudba predstavlja vsled tega le deveti del tega kar zahtevajo zavezniki.) Lloyd George je rekel nemškemu ministru: --Če so pisani predlogi istega splošnega značaja kot so pojasnila teh predlogov, ni vredno za nas, da bi jih čitali. — Vam manjka popolnoma razumevanja stališča, v katerem se nahajajo zavezniki ter vašega lastnega stališča. Razpravljali bomo sami med seboj glede našega odgovora, katerega vam bomo sporočili jutri ob enajstih. JCo so Nemci zapustili konferenco, so bili videti zelo potrti. Lloyd George in Briand pa sta se smejala, ko sta prišla iz posvetovalnice. Angleški ministrski predsednik je otvoril konferenco ter rekel, da so se zbrali zavezniški zastopniki, do sprejmejo odgovor Nemčije glede pariške konference. Nato pa je dal besedo nemškemu zunanjemu ministru. Dr. Simons je rekel, da so Nemci pripravili dva pisana predloga na najbolj skrben način in sicer po natančni proučitvi virov in možnosti Nemčije. Delegati so bili zaposleni s tem delom do trenutka njih odpotovanja iz Berlina, — je rekel zunaiui minister, — in vsled tega niso mogli pojasniti svojega ^stališča vnaprej. Dr. Simons je nato rekel, da je Nemčija pripravljena plačati 50,000,000,000 mark v zfatu, od- neralni štrajk v Trstu. Florenca, Italija, 1. marca. — Pri tukaj snih nemirih je bilo 11 oseb usmrčenih, več kot 100 ranjenih in 500 aretiranih. Nemiri so bil: posledica revolucionarnega načrta, ki je obsegal celo Italijo. Poročajo, da jf bil punt v kali zadušen ter flu se je treba za to v prvi vrsti zahvaliti takojšnjemu nastopu vojaštva. Iz zaplenjenih dokumentov je razvidno, da je vse gibanje izhajalo od železničarjev. Železničarji so prenehali z delom, da bi. preprečili prevoz čet. Mesto je pod kontrolo vojaštva, kateremu poveljuje brigadni general. Položaj je še vedno jako resen: Na vseh prometnih križiščih so razpostavljene strojne puške. Celo popoldne se je vršil boj med socijalisti in komunisti na eni ter fašisti na drugi strani. Na več krajih je izbruhnil požar. Trst, 28. februarja. — Vsled u-mora nekega člana naeijonalistič-ne stranke so se vršile včeraj tukaj protisocljalistične demostra-eije. Naeijonalisti so zanetili požar j? socialističnem domu. Poslopje je do tal pogorelo. Delavci so vpepelili veliko ladjedelnico pri San Mareo. Posledica tega je bil tudi požar v bliž-nj/i petrolejskih skladiščih, ki še dosedaj ni pogašen. Prsjjlašena je generalna stavka. Vse zastave v mestu so na pol-drogu. ČRNOGORSKI KRAU NIKITA JE UMRL Leta 1860 je zasedel črnogorski prestol. — Pogreba se bo udeležil laški kralj. Antribes, Francija, 1. marca. — Danes j^ tukaj umrl Črnogorski kraljNikita. O smrti so obvestili njegovo hčerko, italjansko kraljico. Pogreba se bo najbrže udeležil tudi italjanski kralj. I Nikita je bil rojen leta 1841. Leta 1860 je po smrti svojega stri-ea Danila postal ^rnofrorski knez. Leta 1910 se je sestala črnogor-I ska narodna skupščina ter ga imenovala kraljem. i Ob izbruhu vojne se je pridružil zaveznikom, toda Avstrijci so ga kmalo pregnali iz debele, j Leta 1918 je črnogorska narodna skupščina odstavila njegovo dinastijo. Nikita pa ni hotel o tem ničesar slišati in se je še vedno smatral črnogorskim kraljem. Imel je.deset otrok. ŠVICARJI HVALIJO AMERIKANCE ŠVICARSKI ČASTNIKI SO POLNI. HVALE GLEDE DISCIPLINE AMERIŠKIH ČET TER NJIH POSTOPANJA Z NEMCI. — AME-RIKANCI NE POZNAJO OSVETOŽELJNOSTI. Bern, Švica, 28. februarja. — Načelnik generalnega štab? švicarske armade, spremljan od polkovnika, ki poveljuje tretji švicarski diviziji, se je ravnokar vrnil iz Koblenza, kjer je preživel nekaj časa z inšpioiranjem ameriških okupacijskih čet in sicer na povabilo polkovnika Godsona, ameriškega vojaškega atašeja v Bernu. Polkovnik Sehapbach, ki poveljuje tretji švicarski diviziji, je v svojem poročilu glede utisov, katere je dobil tekom tega obiska, izjavil, da je govoril s številnimi Nemci, ki vsi soglašajo v tem, da je sicer obžalovanja vredno, da so deli Nemčijo zasedeni od sovražnih ali tujih čet, da pa imajo kljub temu neizmerno raje ameriške čete kot pa kake druge in da bo narod v Koblenzu v resnici žalosten, če se bodo Amerikfmei umaknili in če bodo na njih mesto prišle čete drugih narodnosti. Utis, katerega je dobil Švicar ob priliki svojega obiska, je bil, da se Amerikanei ne brigajo za denar, če so prepričani, da je izdan v dober namen. Opazoval je vežbanje ameriških čet ter občudoval uspe-he, katere so-dosegle. — Možje so očividno dobro disciplinirani, — je dejal Švicar. —• Ameriški vojaki so energični ter samozavestni. Kar se tiče ameriških častnikov, so napravi:! na švicarskega polkovnika dober utis. To so sijajni fantje, veliki, vitki in močni ter skoro vsi sorazmerno, mladi. Veliko kapetanov je v starosti 25 do 27 let. Švicarski polkovnik je prav posebno povdarjal dejstvo, da so si ameriški poveljujoči častniki na pešteti način prizadevali biti pravični napram Nemcem in da mu je general Allen povedal, da ne bo mlajša generacija v Nemčiji nikdar čutila sovraštva ali osvetoželj-r^osti ^apram Združenim državam, ker so se vdeležile vojne. Na švicarske častnike je napravilo prav poseben utis dejstvo, da so ameriške Čete tako sijajno založene z živili in obleko. Rekli so. da so se več naučili tekom tega obiska v Koblenzu kot če bi obiskali fronto v vojnem času. Z veseljem bi uvedli marsikatere ameriške praktike v švicarsko armado, če bi bilo mogoče dobiti za to potrebni denar. KRUPP DOBIL ARGENTINSKI CHAMP KONTRAKT. CLARK NA POSTELJL SMRTNI Buenos Aires, Argentina, 1. Washington, D. C., 1. marca.— marca. — Danes je bilo tukaj ob- Zdravniki so opustili praktično javi j eno, d* so dobile Kruptfove vsako upanje, da bi mogli ohrani-noprave v Nemčiji -, kontrakt za tl PTi življenju kongrelnika dobavo 10,000 jeklenih koles za Champ Clarka. Demokratični vo-železniške vozove argentinske na- ditelj v poslanski zbornici in prej-rodne železniee. Cena znaša 40 ar- šnj£ speaker, ki je bolan na unet-gentinskih pezov za vsako kolo, J11 prsne mreae ter komplikaciji postavljeno na lice mesta. Nemška j drugih bolezni, je bil nezavesten korporacija se je obvezala poši- skozi cel° j"?r0 ter Je postal od ljati po dvesto koles na teden, po- čenši z avgustom. NEVERJETNA PODIVJANOST. Pontiac, Mich. 28. februarja. — trenutka do trenutka slabši. DISASTER ■RT-T-nag KRTŽA RDEČEGA Tekom leta 1920 je Ameriški ŠE DESET MINUT IN MI BOMO MORALI PLAČATI... Warren Branfielda, starega 11 let Rdeeil Križ ponudil pomoč v 57 je tukaj zadržala policija, dokler večjih nezgodah v Združenih dr-ne bo zaključena preiskava glede žavah, vštevši požare, eksplozije, iumora njegove^, devet let stare- povod nje, viharje, epidemije in ga brata Clare, kojega truplo so kobilice. Priskočilo se je na pomoč našli v lesu v bližini Farmington. 159 občinam in pripomoglo se je Starejai brat je Ustrelil in ubil skozi leta 19,000 osebam. Razun WILSON SVARI DELO. Washington, D. C. 28. febr. — Več let je bilo opeziti agitacijo, da se uniči in odpravi delavski department, — je rekel "William B. Wilson, umikajoči se delavski tajnik v nekem "ftagovoru, katerega je imel na sestanku, vprrzorjenem njemu na Čast. — Številni možki in ženske visokih idealov, — je-rekel tajnik, — so se združili z reakcionarnimi elementi med delodajalci v industrijah, da uničijo delavski depart mvnt s pomočjo razkosanja z de-partmenta za blagobit. Z.ozirom na imenovanje naslednika je dejal tajnik "Wilson, da mora biti imenovan človek prirojene sposobnosti, izvežbanosti in znanja, ki bo v stanu ponesti v kabinetne seje filozofijo dela ter u-spešno zastopati upanja in aspira-cije onih, ki si morajo služiti svoj vsakdanji kruh s trdim delom. London, Anglija. 1. marca. — Na današnji reparacijski konferenci, (ločim je dr. Simons, nemški zunanji minister, podajal svoje ugotovilo gled-3 svote, katero je [-Nemčija pripravljena plačati, je francoski ministrski predsednik Briand skiciral na kos papirja svojo lastno karikaturo, z dolgimi lasmi ter širokimi hlačami. Spo-Jdaj pa je napisal: j — Mali Bretonee posluša radovedno, kaj imajo povedati Nemci, j Briand je nato podal skico angleškemu ministrskemu predsedniku Lloyd George-u, ki se je nasmehnil ter rekel: — Ko gredo stvari naprej, borne morali v desetih minutah plačati mi. COOLIDGE BO DANES TOVAL. ODPO- Northampton, Mass., 27. febr. Danes dopoldne bo odpotoval no-ivoizvolejni podpredsednik Calvin Ccolidge v Washington. Prijatelji mu bodo priredili veliko o Koliko časa bo ostala v veljavi ta odredba, se sedaj še ne ve; upati pa se more, da se bodo potni listi v nekaj tednih zopet mogli dobiti. Kadar jih bo konzul zno. va pričel izdajati, bomo naznanili v listu. Kdor pa je doma iz ozemlja, ki sedaj pripada Italiji, še vedno , Kodaaj, Danska, 28. febr. — Poročila iz Helsingforsa javljajo, ... , , . . . . da je sklenila finska viada dvigni-: dobi ^ Pn ltalJan- ti v Ameriki posojilo v znesku 25 *kem konzulu, milijonov dolarjev, da pa se ji je svetovalo, naj tega ne stori, ker števši že plačane svote in druge izdatke. je ameriški denarni trg zaprt inozemske dežele. Ov-tt j ','kV I 1 k'.'-^ < I k7>A Ravno tako tudi lahko potujejo v Jugoslavijo ' oni rojaki, ki so ameriški državljani. Z& vsa tozadevna pojasnila naj se vsakdo obrne na miK BAKBTtR, STATE BANK pomoči v domačih nezgodah Je Ameriški Rdeči Križ prišel na pomoč tisočim poškodovancem vsled potresov v Italiji, trpinom vsled gladu na Kitajskem in bolnikom zn kugo v Haiti; ravno tako je ponudil svojo pomoč v drugih manjših nezgodah v tujih deželah. EšS EŠi EB531339 E^H lESU ts§$ OBSS) ES2 ms S ^ DENARNE POŠILJATVB V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKd Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, p<>. ozemlju ki je ftsedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za poši tjotve italjanskih lir po sledečih ^nfth • 50 lir 100 lir 800 Ur 600 lir 1000 lir $ 2.40 $ 4.20 $12.00 120.00 $39.00 Vrednost denarju sedaj nV stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mo *e£e podati natančne eene vnaprej • Mi računam r? po eeni istega dne, ko ■am poslani denar dospe * roke. Denar nam je poslati najbolj po I*omestie Postal Honey Order, ali ps New York Bank Draft FRANK BAKKTre STATE BANS 82 OorUandt St* New Yotk "GLAS NAROD {SLOVENIAN DAILY) ftwwi and Published by 8L0VEKZC PUB LIS KIN O OOMPAHY (• corporation) 2: MARCA y2\ A H ggANK_>AK»CW. I---- of UM « Cortlanot ttnM. Bir>u lavxemil nedelj In prerrilkov. dh* • J* sloven-brata in v«- znancev, kolikor je . Povsko m dramatično dru-oieni znano stvo ' Danes je vse tiho. vse mir- ~Drugi pogreb se je vršil dne 22. 31°' v ^ ™ " r .......... "..............' februarja. Zapustil nas je za ved- apeliram na vas, plmove razsvetljave stane en d- no rojak Anton Gruden. Omenje- tUkaJ Slovence, izvolite »ar petdeset centov. ni je bil doma iz Šmihela na No- V P»'«kupaj ter za-1 Bog ve, kdaj bo napočil čas. ko tranjskem. star 44 let, član dru- %^ * , kat«a " ^ T^' Stva sv. Janeza Krstnika štev. 75 ^ »aPrf^a- ^ svetljav, to ' vlado naroda potom JSK.I. v Canonsiburgu, Pa. Dru-'^ KaI' S<> tJC*e P^P^ih KugosUmartaba Ustanovljena 1. 1898 ICatoL Seluturta InkorDorirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Naravna bogastva Jugoslavije. Za "Glad Naroda" napisal dr. Ivan Shvegel. Jugoslavija je z oziroma na svoje naravne -ure ena najbogatejši evropskih dežel. Veiika je približno tako kot Italija, pa bo še ved no rasla, kajti dosed a j še niso dosežene naravne meje našega naroda. Jugoslavija ima približno trinajst milijonov prebivalcev. Jugoslavija prodneira veliko več žita, posebno pa pšenice in tur-šiee, kot je potrel>a za prebivalstvo. V Jugoslaviji je dosti vina, krompirja, lanu, tobaka, opija in sadja. Vsako leto eksportirajo ste^. gremo Še zadosti dobro na- nozdrav društvo Planinski i -i ,tiatJe 5 ZSZ. napreduje v pol-ngleskjh ni mor| štvo mu je priredilo lep pogreb in kupilo venee v zadnji Bil je član tudi dveh angl društev, ki Rta .mu podarila kras- Predno končam, naj še priponine vence. Tudi njegov brat in nim, da nas je zapustil g. župnik John (Jruden Kta mu podarila ve- J«dntč in se nastanil v Den- v zadnji pozdrav. Tukaj za- CoI°- Gotovo s<» si morali . , denverski iSloveinei zmisliti nravi mater in enesra brata, v . . , . . . jj'^i ue< pušča Clevelandu, Ohio, eno sestro, v načrt, da so pridobili Rev. Jud-niča na svojo stran. On je bil v starem kraju pa dve sestri ter več resnici priljubljen in pravj dušni sorodnikov, znancev in pri jate- pastir v tej naselbini. Priporo- mirodn in za narod". » . ♦ Človek se naveliča dela in pohajkovanja. Razloček je le ta; da se dela prej naveliča. * * Jugoslavija ima preveč politikov in premalo državnikov. * o * Katoliški mož v Amerikanskem I Si oven en se ..i« vrezal. Pi& nam- Ijev. Naj mu bo lahka svobodna ^m ga tudi denverskim Sloven-I^!' da b° ai-ji nevarno obstre-lili, sicer ni našla napadalca, pač pa je aretirala nekega Dimitrija Ljubieiča, starega 26 let, katerega je obdolžila ropa. V Mentorju, Ohio, sta dne 17. januarja letos prišla dva roparja v poslopje Lake County banke, zvezala blagajnika in odnesla banki $2700. Ljubičič je bil baje aretiran lia izpoved Charles Ilabiga, katerega niti pet ljudje, ki ne naročajo Slovensko-•senzacijo. Pekovski mojstri so toda kopico nepreskrbljenih Ameriškega Koledarja. le stalne voje zemlje, o- pogrešali nekoliko dni, pa se vrnila domov. Najbrž je spet kje vedoval: pri sorodnikih, kakor zadnjič. v Belgradu živi visok državni Te dni je imela jolietska i>oli-' činovnik, ali uradnik, po naše re-cija opraviti z loterijo. Policijski j ceno. Možak je osivel v svoji od-Connors je zasačil 11 kršilcev' govorni službi. šef (večji del iz Srbije, od 50,000 do 100.000 ton samih češp. Ek- ^ policija prijela v pondeljek 21. sportira se govejo živino, prašiče, konje in jajci. Glavna stvar v Ju- t>bruaria- je bi! vdeležen pri poslaviji, ki je namenjena za eksport, je pa les. Simo na Hrvaškem napadtl lia Policista D>-ke. Ko so je približno poldrug miljon hektarjev gozda. V Bosni je gozda dva in pol railjotia hektarjev, v Srbiji .'iOO.OOO, v Slovenijo pa 000,000. To je veliki neprestani vir narodnega bogastva. Hrast je in d:ugi trdi les i7 TTarvaške so uporabljali v stari Avstriji za izdelovanje svetovno znanega pohištva. V Srbiji so velikanske zaloge bakra, svinca ■ ^ -u- tT u- j , ta t t , > : ,, •• j • • « , ... , ,. , * . 1,1 v družbi s Habigom odnesel D. J. LukŠa in Frank ta 2II : TV1,P WU1JI' V ** dovolj bauksi- ^>7(H) Ljubiči, je~povedaJ. da Za mestnega kLka ktndidira a p rita ,n mangan... Premoga je v Jugoslav,ji vec kot ga dežela stanuje na 14701 Hale Avenue v jak J. F. Sirsa. Na S ze^ tike potrebuje, /elezna industrija v Jugoslaviji se bo polagoma razvila[Collinwoodu. ------Citizens tike v največjo, kar jih j » v ~ zahteve pomočnikov svoječasno t rok, ki m? niso za nobeno delo. odklonili ter izjavili, da ne mo- Teb se nihče ne usmili. Merodajni T> ..... . . rejo da.ti poviška, češ, da so pre- laktorji naj bi zadevo o delitvi i rijatelj. ki se je pred kratkimi ve£. obda^eni. Odklonitev po vi- ^mlje temeljit,, preiskali Trmi iz Jugoslavije, mi je pripo-Uka je podpisana od treh oseb v| imenu vseh mojstrov. Nato so se Obsodba mokarja. pekovski pomočniki obrnili naj Ljubljansko deželno kot priziv-vlado za posredovanje. Deželna no sodišče je po daljši razpravi vlada je razpisala na 4. januarja1 potrdilo sodbo ljubljanskega o-, , , „ , v j's^«1^ katerega se pa gospodje Ikra jnega sodišča zoper trgovca tozadevnega državnega zakona. Hvaležna vlada je sklenila, da niso vdelezili, dokler niso dobiG Štefana Mencingerja ki je prc»-Pnvedeni so bili pred okrajnega se ga dostojno nagradi: v penzi- P°novno povabilo od nadkomisar-'dajal ''zdravju škodljivo moko-' sodnika, ki jim je prisodil le $250.jon naj se ga pošlje s polno plačo.. ja dr- Mraka- ^»led tega se je do-'Mencinger je" obsojen na 1 teden denarne globe za prvi slučaj. Naj-( Ko je prišla k njemu delegacija Poldne pogajanje razbilo in se na- zapora in KKK) K denarne kazni. \ec kaznovanih je vposlenih pri s tem predlogom, je možak odvr- daljeval0 'P°Poldne pri mestnem EIgm, Joliet & Eastern železnici, nil: I magistratu. Janič kot vodja pe- Tragika delavskega življenja. med nj,m, tnd, Martin Koeevar.j Vaš predlog me jako veseli,' k°Vsklh je izjavil. da: V Mariboru na Karčevini se je v tej zadevi igra-gospodje, toda vidite .Jaz sem star -mm* Pra7Vlce pogajati. Pač obesil 601etni pomožni delavee Starih Je Znana Že slab- Že dve leti se ne morem^f"01 ^ gospod, ki je dal Krištof. Gospodar, pri katerem je Starih caso^________Ipremakniti iz sobe Niti v ^ostil :P°dPls na odklomlinr pismo, je iz-i si Glavno ulogo Louisiana", tiimjo spomlad imeli mestno vo- n°' V 2Iedaligče, niti na pro litev. Izvolili si bodo župana in T, "C m°rem- NapQl »i- • ii _ _ 1 nr'nn llannl --- ! ___ užil. mu je prejšnji dan za pra- Kako pnpoana organizacije, ker mojstri potrebno je sem tudi niso organiz'rani. (Po V bližnjem Rockdale bodo da pravice ter da ne >.en nič odpovedal službo. pripeljali blagajnika banke iz.štiri aJdermane. Sedanji župan je ^"\naPo1 slep in za vsako nju jailič.a so »0SfM)dje samo ta. s socJ Mentorja v Cleveland in mu po-|naš rojak g. Anton Oberstar, ki delo ^to nespasoben. Zato pa raj-jkrat organizirani, ko »te za izko-( kazali Ljirbi^iča. se je blagajnik'je spet kandidat za Lsto čast na Š1 ostanem v službi. j riščanje delavstva.) Tako se je pa*- starostno zavaro-mne- vanje! Daleč smo š.» v Jugoslaviji jalno politiko! takoj izjavil, da je Ljubičič oni delavskem tiketu- na isti baloti ropar, ki je prišel v njih banko i m a Oberstar dva tekmeea, ki sta truph Evropi. Zaloge cinka v Ljubi ji, Bosna, vse-j 23. bi: jejo nad dvesto mil jo nov ton prvovrstnega cn-ka. Jeklarne so v febr. \ arošu in Zeiiiei v Bosni. Da dobimo trinajst tisoč ton koksa, mora mo eksportirati otl -,totisoč do dvestotisoč ton železne rude v Nem- 3 roparje, ki so klečali na čijo. Nemci nam potem prodajajo izdelane predmete s petsto odstotki dobička. Naša sedanja jeklarska industrija le težko zadošča malemu delu domaeega trga. Z ozirom na velike zaloge premoga in železa so na razpolago velike možnosti za strokovnjaški razvoj in upravo trr za investiranje tujega, ameriškega kapitala. Preobširno bi bilo spuščati se v podrobnosti glede drugih industrij, ki so vse več ali manj šele v 2ačetnem razvejn. Precej dobro so razvite pivovarne, enkratne, tovarne za čevlje, steklarne, tobačne tovarne, kemične tovarne, tovarne za cement in klavnice Tekstilna V petek 25. Policija ga je dne tu bo kandidiral za župana John kot iz neba padli pa se še opra^VeČ prave?a fzhoda- k:,kr> bi P°~ Prepovedani izročila serdu Lake Connors, načelnik roekdalskega nisf) P ' P P Rajanje zavlekel, zato je zahteval naenkrat pomočniški zbor, rekoč.! Umor v Lipi. * * * Pogajanje zopet razbilo. a se je V malem gozdu blizu občine V Dawsonu je padel neki mož zvpeer v pisarni kolektivne za- L"pa s«, našli poleg poljske poti Colmkar. tisoč čevljev globoko, pa se je sa- druge nadaljevalo v navzočnosti iz Lipe proti Gančanom ro- mo malo na nogi opraskal. vseh pekovskih pomočnikov in neznane umorjene ženske Koliko jih je med nami, ki so nK'jstl^ov; Sedaj pa Janič ni vedel jug-oslovanski listi niso .......zato je zahteval; v Julijski Benečiji. * (naenkrat pomočniški zbor, rekoč.! "Slovenski Narod" poroča- Na - l , iiavciuin.1 ne vedo kom,, nai ^ ^ ^ ^ °Pravi^en ».ttmelju dopisa komisarijata za - . , - živahna J —^edo, komu naj pogajati. Nato je Leskosek, ki je oošto in brzoiav Juliisk^ Iv,,, Žrtvi, katero so pretepali in ropa- kakor navadno. Upajmo, da bodo P^agajo: Turkom aU boljševi- vodil pogajanje za pomočnike, po- čij, v Trstu z dne 17" L«Jt ^ h. Prihitel je blizu in začel stre, naši rojaki složni in uspešni, ka- kcm; 0boj'1 delajo velike pre- vzel besedo ter gospode temeljito vsi časopisi, ki lajajo v Ju-o- g1!™" . . - P^čil, da n^ gre tuka,j za forma-j si a vi j i. prepovedani za privatne ..... . Njihova edina zelja je, da bi se.hteto, v kakšni obliki nastopimo,|naslovnike v Julijski Benečiii ga policista, ki ne bo ntkdar več pravlja za volitve. Konvencija bo medsebojno poklali. Iter povdarjal, da je ta zahteva! * sposoben za službo.- ako sploh H>. marca, a volitev pa bo začet- * * * [danes protizakonita, ker pomočni-1 Star norec je oni, ki misli da zbori 90 ne volijo pri pogaja- f mu dvori lepa deklica, ki se mu "f11? .^ede ™ezd< temveč pri po-| NAZNANILO IN ZAHVALA. Countyja. kjer bo sojen. Policist šolskega odbora. Vsekakor je pri-i Dyke je v nedeljo 20. febr. opazil čakovati, da bo rockdalska mest-1 svoji na volitev spet dokaj Ijati, toda tudi roparji so stre- kor so bili še vselej. Ijali in nevarno ranili omenjene- Tudi jolietska občina se že pri- lar več "pr za službo.' ako kdaj še ozdravi. Dvke je bil naj- kom aprila. boljši strelec pri cievelandski po-' V torek 22. febr. ob polnoči sta Zavezniki ne obrt je mlada, tako. da je treba velikemu povpraševanju v glavnem u zadostiti t importi. Jako je pa razvita domača industrija. Posebno na |T!,Kev gta-n nso srbske preproge, hrvaško vezivo in slovenske čipke. Vse to! p - dva črnca napadla rojaka Antona!^mejet dočim se v residci norcuie mo5nKkem sllodn- ki P^i Ž žal i\ I M I 11 i\ T* 121 !.* 1 Lil'rt 1>.1 OA A A I---1 . " rdr K .v. ^ -.1--i.____1 1 « . . febr. zjutraj je Malnarja, ki ;biva na 804 Moen umrl Rev. A. Prinčie v Charity Ave. v Rockdale. Na gia-u nso sroske preproge, hrvaško vezivo in slovenske čipke Vse to' r> v , .. " 15. Par v dolgosti 500 kilometrov. Naša produkcija ta,dna je ena prvih v to« LoS Ro.n^ ^^ tn'^vTt? .f*?*1 ^ ,, . j . - . , . . . I -zt houw Ko man. 2618 Carnegie tomobilist. ki ie Malnaria nobral Fvrop, Sedaj moramo import,rati skoraj vse surovine za papir. Do-jAve., Johna Prizleja v Warrens- in odpeljal na policijski magi-bro b, bilo. ee b. imeli v dežel, tovarne, ki ,zdeljujejo take surovine.; ville, Ohio, lastnika psa. na $2605 strat. V pozni noči je najbolje biti Nas železniški ustem ne zadošča zahtevam naše. dežele. Težko (odškodnine. Ce bo pravdo dobil.-doma. Sieer pa je to sramota za prevažamo in eksportiiamo ono, Česar imamo preveč. Glavna proga,potem se te hlače dobro izplačajo, mestne oblasti, ki tako vladajo, ,da si več človek ni na varnem tu- I.jubljana—Zagreb—Belgrad ter naprej v Skoplje in Solun, ki naj Li bila hrbtenica naše dežele, je bila v bivši Avstro-Ogrski le proga druge vrste. V bivši Avstro-Ogrski so železnice tekle proti središču. Mi smo pošiljali tja surovine, izdelane produkte smo pa morali drago plačevati. Znano je. da Dalmacija ni mogla nikdar dobiti od Avstrije železniške zveze s svojim zaledjem, kajti Madžari so bili odločno proti temu. Naravnost čudno je, da se v takih razmetan niso Dalmatinci Sis'; o poitaljančili. To se pa ni zgodilo. Ostali so zvtsti svojim slovanskim bratom. Bosna ima samo ozkotirne želesiiee, katere moramo j Lorain, Ohio. |di v sredini mesta.- Poročno dovoljenje sta dobila--- Mile Krajk iri Mary Jankovič. Bi-j lo i • Eksport (izrot) Nemčije. Sta rišem And. Sfesnik, stanu-( Gospodarsko stanje Nemčije se jočim na 2210 Elyria Ave., je u- vsled velike marljivosti prebival-mrl 71e>tni sinček za škrlatico. jstva stalno boljša. Izvoz v Angli- |jo je znašal 1920. leta že okoli 25 j jo J1 Joliet, H]. , miljonov funtov sterling©v, kar _________________ __________ ______ _____________je policija zasačila rojak« je polovica predvojnega izvoza. sedaj izpremeniti v normalne. Tukaj je zopet velikansko polje za tuje!^osi,pa J^f11^ N. Hickory Angleži Že silno tožijo o nemški investiranje ienaria da Je ,mel T ^^ Pivnici pre- konkurenci, ki je v mnogih pano- Pred kratkim smo čitali o mladi deklici, ki je govorila dvesto dvanajst ur neprestano. Sedaj poročajo iz Lomire, Wis., da tam neka gospodična neprestano poje. Toda to še vse skupaj ni nič. Znana nam je namreč družina, katere fonograf je vsak dan po štiriindvajset ur-Z-DhratlL- je v mnogih pano-povedano tekočino. Bil je prive- gah nepremagljiva. Intenzivnost den pred okrajnega sodnika ki je nemškega izvoza v Anglijo kaže-nioral plačati $500 denarne globe, jo tudi nastopne številke: Nemci Draga šala! |so 1920. leta izvoKili 1,179,000 nr, Zopet j* dobila policija pro«- 2,505,000 jardov svile, 5400 avto-njo, da mi j išče Klotao Ano Ter- mobilov itd. To je torej v dveh lip. ki je h^i Mrs. Ane Ter lip, j letih, kar se je končala vojna m 1117 N. Broadway. Dekle spe* po- bil sklenjen mir. Kaj bo šele v grešajo. Pred par tedni so jo tudi prihodnjih par letih! v/, njega. Dohodninski , ..„ , - i žalostnim- srcem naznanjamo I sklice obrtna oziroma kolektivna''znancem in prijateljem, da nam ; zadruga na povabilo obrtne obla- je dne 20. febi 'sti. Navzoči zadružni tajnik je iz- in učni davek nam nudi nadaljno priliko, da se omejimo v, mera van manever JaniČa odklo-! svojih izdatkih. « Zdravnik (po uarja kratki, a . . T . . , , - j bolezni v Gospodu zaspal 1 , vajanja Leskovseka potrdil in na- naš 2 leti star sinček v, mera van manever Janiča odklo-1 JOSEPH POVERK • j nil. Nato je Janič skušal navzoči Tem potom se srčno zahvalju-, |mojstre terorizirati, da naj orga- jemo njegovim botrom Johnu in temeljitem pre-jinzacije ne priznajo, ker je po nje-jMar.v Kosec, ker sta ga prišla ob-lskanju obolele gospe k njenemu .govern mnenju politična. (Seveda I iskat oh mrtvaškem odru ter -a mozu) : Mislim, da dobi vaša go- strokovne organizacije se takoj|spremila na pokopališče Lepa spa malo angino. smatrajo za politične.) Leskoš-k]hvala tudi gr*pe Mašovsek za lep Soprog: Oh, pa vendar ne — je zahteval od mojstrov, da gla- šopek cvetk, ki ga je podarila saj imava že osem otrok. sujejo za pripoznanje organizaci j rajnemu v zadnji spomin Srčna * » * !je ali Pa da Pokažejo odkrito so- hvala Franku Omejc. in njegovi Sodnik: Ali ste bili že kdaj prej vrastvo delavcem. Nato so vsi gla- soprogi, ki sta nam bila v veliko kaznovani ? Obtoženec: zneje. Ne, zmerom po- Dva farmerja sta se pogovarja- sovali za priznanje organizacije, pomoč Delavcev se nihče ne usmili. Tz Dvor a-.Tame piše neki dela vec: Dne 3. januarja se je zopet la ter strahovito zabavljala čez enkrat pokazalo, koliko je goto-nije, ki zav ognju. j - - ^^ — Vidiš — pravi prvi _ te de,il° nekaj zemlje. Seveda so jo kompanije niso nič vredne Pri dobili sami taki 1W ™iočlvaJ! meni je lansko leto gorelo, ker pa ze 7*5* zax3osti' n- pr" J" H -nisem v teku štiriindvajsetih ur ^Inicar m velepose^nik, ter še iznanii škode, nisem nie dobi!. I^. T ^ . ^ fz • • ka. - , "" -dosti žita na prodaj. Pri delitvi, — Z menoj je bilo se slabše — i-i ii ■m .. .* - r smo videli te veljake, kako so se! I* °dVirni! drU?1- — Jax sem Pa prepirali in izpodrivali reveže. Mi stirundvajset ur prej naznanil, da delavci seveda nismo bili ničesar' bo pri meni gorelo, pa so me za deležni, ker naši želodci ne pre-| šest mesecev zaprli neso poleti nobene salate in druge v času njegove bolezni in smrti. Lepa hvala tudi Johnu Očaker in njegovi soprogi, ker sta čula ob mrtvaškem odru ter mu podarila tudi šopek cvetk. Se enkrat lepa hvala vsem skupaj, ki kompanije, ki zavarujejo proti vim gospodom za delavce in dru-:f° Pr»šli obiskat ob inrtva-- — --- jge reveže. Tega dne se je namreč ;^Kem odru. Ti pa, dragi sinko, v miru po- Žalujoči ostali: Matevž in Johana Poverk, staraši. Victor, John in Frank, bratje. Mary, Jenny in Fanny, sestrice. Yukon, Pa., 28. febi. 1921. t Al Jennings - nekdanji bandit in sedanj proizvajalec kino-slik. Poro<"a Al Jennings. (Al Jraninps, — ki je bil 7ž.poredno odvetnik, politik, ropar na vlakih, bančni ropar, kaznjenec, evanpe!i«t, avtor in proizvajalec kino-slik. ie bil pre prišel nasproti. Lahko bi bili tudi vi. Zame pa je bila to povsem nova izkušnja. !>a! sem povelj*-. -- Kvišku roke' — sto in stokrat v onih starih »liif-h. ne da bi imel namen v resniii streljati. Pri ropanju hoče človek teroriziral i ter doseže v skoro vsakem slučaju svoj cilj. Stavil e»u se na m cm o tega ndadega človeka, ko je siknil skozi zobe: _ »r /. njimi >. „11 P jo, — s svojo karijerc poštenosti, odkar ste zapustili jetnisnieo in tudi mi hočemo napraviti tako kot vi, a nam ne puste. Jaz vem, kako čutijo ti ljudje. Družba jih preganja in tako je preganjala tudi mene, tekom celih petnajst let. Predno sem postal bandit, sem bil odvetnik in kot tak veliko bolj nevaren družbi kot pa bandit. Bil sem član "poštene" družbe ter deloval za žganje v Wasliingtonu. Božja resnica je. da sem bil v stanu vplivati na zakonodajo in da sem "kupoval" zastopnike naroda cenejše kot vi lah-lo kupite sedaj funt špeha. Odkar sem prišel iz jetnišniee, sem si na vse načine prizadeval, ia napravim ljudi boljše. Celih petnajst let sem deolval javno ter -kušal pripraviti ljudi do naziranja, da j človek, brez ozra na njegovo preteklost, v stanu priboriti si svojo pot nazaj v pošteno življenje in to kljub odporu javnosti in to je božja res.iiea. Prizadeval sem si na pošten način služiti svoj kruh in to se mi je tudi posrečilo, čeprav se številnim drugim ne posreči. In zakaj? Hočem vam naves*i le en slučaj. BBi Moja kino-slika The Girl in the Dugout" i Deklica v p odkopu) ^. I1?.-.™"'JC UCli] .Y ko.,smo razstrelili j ki slika moje preteklo življenje, mora iti v vsakem mestu preti cenzurni svet. Glavni ugovor od-strani ec-nzorjev je ta. da lahko služi ta slika kot slab vzgled mladim ljudem, ki bi skušali oponašati mojo ziočinsko karijero. To pa ni vedno resničen" vzrok odpora proti tej sliki. Slika sama ima v sebi moralo. Zločini All Jenningsa so ga spravili v jetnišnico. Predkratkim je bib. v Memphis, Tenn., neka ženska pri cenzurnem svetu Svet je zavrgel film, ne da bi ga videl. Pojasnilo za to mi je dala dotična ženska. Bekla je : — Mr. Jennings, no moremo pustiti, da bi pokazali sliko v Mem-phisu kajti to bi daio slab vzgled našim mladim ljudem. Hoteli bi slediti vašemu vzgledu. — Vi vendar nisic videli filma, — sem odvrnil. — To je drama iz Življenja, ki ne moie na nikogar uplivati tako, da bi se posvetil zločinski karijeri. — Ni vaša slika, Mr. Jennings. — je odvrnilj ona, — pač na va-fša osebnost. Pogledal sera jo začuden. — Vi ste bili uspešni. čeprav stf nekoč živeli življenje zločina. Vaš uspeh jet katerega se bojimo. Seveda, osebno smo vam naklonjeni. — Da, — sem odvrnil jaz. — to je vaša naklonjenost, ki ubija. Vzemimo, da bi bilo moje življenje odvisno od te slike, in da bi mi vaša ambicija odrezala pošten zaslužek kot se zprodi to v tisočih sln-m Čajih. Ali bi me vaša akcija ne mogla pognati nazaj v banditstvo, mene. s svojo avtomatično pištolo, pritisnjeno kajti človek mora vendar jesti in spati.' V spričo sedan jh razmer ter rikarai iztresem. kar imam pri sebi, >e mejvisokili stroškov za življenje, sem skoro prisiljen krasti, a tega ne lela to. Zapazi! sem liamre*"- vojaški.bom storil. Prihajajoča administracija naj ustavi profitarstvo z vsemi živ- in re> -»-m dvignil roki. vendar pa nisem bil terorizi-*.trašen. liii^l sem priliko, opazovati ira. V»leeu me je ravno precej moč- Ijenskimi potrebščinami ter pošteno postopa z onimi, ki so prelivali kri za deželo in manj bo zločinov. Prejšnji kaznjenci imajo svoj velik boj z družbo, a prejšnji vojaki lahko zahtevajo, da se spodobno postopa z njimi. Marsikdo se gotovo spominja slučaja, ki se je pripe.til preti nekaj Časa v CJlieagu. Ljudje so prišli k neki banki v motornih vozovih drug za drugim ter pričeli prodirati v črti. Nekoliko ia njimi je stala rezerva. Celi napad na banko je bil vprizorjen na strogo vojaški način. To so se naučili na bojnih poljih v Franciji. V moji lastni karijeri so bili posamezni napadi kaj redka stvar. Omejili smo se na ekspresne kare in banke. Včasih, kadar nismo do-močni .hili ničesar v ekspre^nem vozu. smo vprizorili kolekto med potniki ritiskal na stran. Petkrat sem bil obstreljen ter poznani pihale takega kalibra. £e sem dulial smodnik ter videl samega'na vlaku, ležati mrtvega na mramornatih tleh kake mrzle newyorSkc mrt-j Prepričan sem, da se je mož, ki me je ustavil v New Yorku, sra-- 'la Meja m b.la prijetna, a on me ni mojrel pripraviti v strah ,'moval svojega dejanja To sem spoznal iz načina, kako je govoril, v Jed tega v pogovorom, čeprav bi pritisnil na pe- kajt; videlo se je. da je novinec. Mislim, da bi ne vzel mojega denarja. če bi vedel, da ima pred seboj Ali Jenningsa. al sem sem se smejati, kar gs je napravilo zelo nervoznim govoriti Prepričan sem tudi. da mi bo vrnil najdragocenejši dokument, ,.m rekel. — če bi imel v resnici kako priliko, bi se ^ se jP nahajal v moji posesti, — namreč polno in brezpogojno poti me irraš dobro v rokah in povedati ti hočem le to: (miloščenje, katero je podpisal Teodor Roosevelt, .eden najboljših in največjih mož. kar jih je živelo v Združenih državah. ie vo te i nadalj in*. Pričel stil me je — Sinko poslnžil. a do fantov, ki prišli iz Francije in na katere so vsi pozabili. j%>-i tako '»dkrite simpatije, da te ne karam, č*» ustavljaš ljudi na ce- To je sramota. . . Ta ko d alee sem prišel, a on je postajal pri vsaki besedi bolj ner-'.en. Med tem me j- ž.- preiska! ter vzel denar, katerega sem imel sebi. — Ne vem, če m" hočet* vleči, — je končno rekel. — a boljše je, se izjrabite. Odšel sem in n'^tdai več nisem videl tega newvorSkega bivšega iaka in bandita. a od onega večera naprej sein dosti razmišljal o Dvainosemdeset dolarjev, katere je vzel z listnico vred, mi ni deri nikakih preglavic, a v listnici sem imel* brezpogojno pomilosti-katero je podpis«! predsednik Roosevelt sam. Vem, da lahko (lo- vijo splošno delo, kar bi se potem tie in razsulo, se je vlada odločila, pretvorilo v nered, krvave izgre da se moč države stavi v službo svobode in reda. Vsled tega odreja ministrski svet: 1. da se do rešitve ustave prepoveduje vsaka komunistična in druga razkrojna propaganda, u-stavijo njibove orgranfeacije. za-pro njihova zborališča. prepovedo njihove novine in vsi drugi spisi, ki bi motili pokoj in mir države, propovedovali. opravičevali ali hvalili diktaturo revolucije ali kakršnegakoli nasilja. Takoj se i-majo odstraniti vsi pozivi na generalno stavko in do enega meseca zapreti vsi, ki jih razširjajo ust men o ali pismeno. 2. Prepovedujejo se tiskane stvari, s katerimi se zmanjšuje pomen teh ukrepov, izdanih za ohranitev svobode, reda ii. lastnine; samo ob sebi se razume, da ostane nedotaknjena svoboda javne besede in pisma, ako se z njimi ne žali država m ne izvira javna demoralizacija. 3. V vsakem primeru nereda, ki ima značaj ruši t ve se bodo naj prej ukrenili ostri koi-aki proti voditeljem in moralnim podpornikom. 4. Določa se obvezna prijava orožja ter se bo vsak, ki ne bi pri-jrvii strelnega orožja ali eksploziv. kaznoval s tremi meseci zapora. 5. Za ves čas dela ustavodajne skupščine so prepovedane v Bel-gradu vse manifestacije razkrojnega ali vznemirjajočega značaja ter se bodo izročili vojnemu sodišču vsi oni, ki bi se z orožjem upirali državnim varnostnim organom. 6. Z našega ozemlja se iz t i raj o vsi tujci, k! bi se pridružili zmešnjavam ali jih jačili-. 7. iz državne službe se odpustijo vsi uradniki, višji in nižji, ki bi 'širili boljševiško propagando v naši državi ter se odvzame pomoč vsem študentom - komunistom. Volitve v kons*ituanto so se vršile v redu in svobodi — v redu in svobodi naj vrši konstitnanta svoje delo, za katero je dobila narodno poverjenje. (Slede podpisi vseh ministrov). 90 akrov. eno miljo od železni- ROZMAN HOČEVAR ali JOHN ške postaje. Proda se z živino in Pl-CIHA, doma i/. Šmarij pri orodjem vred. Dobra zemlja v Ljubljani. Pri nas je neko važno ravnini. Se dosti drugih farm je kopijo, a ne morem dobiti lastnoročnega podpisa predsednika ose v« R< i: ja ljubezen »lo tega moža radi njegove prijaznosti nami meni, je bila nekaj svetega. Kadarkoli sem pogledal na njegov Ipi«. sem se spomnil besed, katere mi je rekel: — Hočem vas pomilostiti v polnem obsegu, ker se mi niste Iaga-a hočem, da boste vredni zaupanja, katero stavljam v vas. Vreden sem bil z&upanja tega velikega Amerikanca ter upam, da bom ostal vreden. Ril sem pošten celih petnajst let in sedaj se čutim strašno osamljenim. (V bi bil ta mož, ki me je ustavil v New Yorku, deležen istega postopanja po svojem povratku iz Francije, bi p omoji misli nikdar ne postal poulifni bandit. Tam na zapadu, pred davnimi leti, smo živeli surovo življenje in zaničevali »mo nevarnost in smrt. Oni med nami, ki so se tidali ta-1-emn zrirljerijn, so postali banditi in roparji, kajti n*ed nami ni bilo ni k« gar, ki bi s«e hal kake stvari na svetu. Ustavljali smo vlake ter ropali banke brez misli na bitko, ki je pogosto sledila in nikake groze nismo občutili vnaprej spričo misli, da bo krogla predrla naše telo. n 4 4 Ljndje nikdar ne ustavljajo drugih ljudi z revolverjem iz strahu pred osebno poškodbo ali iz strahu pred močjo postave. Neka stvar mora vzeti to iz človeka, predno postane tolovaj in ropar. Vaši mladi ljudje ko izgubili na drugi strani morja /Strahopet-nost poštenosti. Vajeni smrti krog sebe in nad seboj, so se vrnili do-r.iov brez strahu pred rizikom, če bi jih razmere privedle do tega. Jaz se ne bojim poškodbe ali smrti. Če bi slučajno stal v tem trenutku na 42. eesti ter bi se vnela poulična bitka, sem prepričan, da bi osial tam ter opazoval boj. kajti vzbudili bi se v meni stari spomini Niti en trenutek bi ne mislil, da me lahko zadene krogla. Iz istega vzroka se tndi ti bivši vojaki ne boje. To bojfezen se je korenito iztrebilo iz njin. In sedaj ko so se ti fantje vrniti v dexelo, v kateri je l.ila razpisana za poštenoKt. vladno ali privatno, celi dve leti nagrada. v de/elo, ki je bila cela tri leta v rokah dobičkaloveev in kjer se je te fante navdnšeno sprejelo, a jih takoj nato pozabilo ter potisnilo na strau, ali je kaj čudneca. če razume bivši bandit in bančni ropar njih stališče? Prepričan sem, da bo prišlo v tej deželi do velikega poloma, če se nova administracija ne bo korenito lotila dela ter ustvarila boljše razmere. Fante so odvedli v Evropo, jih naučili tam zaničevanja smrti in jih privedli nato nazaj v nevzdržljive razmere, kjer imajo glavno be* seda najbolj nepatrioiični ljudje na svetu, finančniki. Ali se je vsTed tega čuditi, ko vidimo, kako krušne vrste naraščajo in kako so klopi v parkih vedno polne ljudi f Odkar se mudim v New Yorku ali odkar sem bil oropan na ceni ter so nekateri listi poročali o tem, me obiskujejo v mojem hotelu vlomilci in dri^ri zločinci, ki so prišli iz Sng Singa. Kot zavedeni fantje prejšnji vojaki, hočejo biti tudi ti prejšnji Vsi *o culi o Ali Jtnningsu. bivšem kaasnjipneu. Reakcifa na pohodu. Nevarna igra. piše "Na- Pod tem naslovom prej" sledeče; Iz Bel grada prihajajo naravnost neverjetne vesti. Kar je skuhala odstopajoča vlada, tega ne bo teko lahko mirno pojesti. Mi razumemo sicer boj proti komunizmu. ampak ne z nasilnimi sredstvi. Nasilje ustvarja mučenike, in teh nam ni treba. Komunizem je ideja, katero je treba pobijati z drugačnimi metodami kot z bajonetom. Pa poglejmo, kaj pravi vlada: — Od več strani in z več zanesljivih virov so državna oblastva doznala, da razkrojni in reakcionarni elementi pripravljajo te dni napad na državo, njeno ustroj stvo in državni red, da bi po ruskem boljševiškem vzorcu razrušili vse, kar obstaja danes zakonov ter javnih in privatnih dobrin, namesto tega pa da postavijo kakor na Ruskem oblast nekaterih ljudi, ki bi razpolagal! z življenjem, svobodo, imetjem državljanov, našo državo pa da otvorf-jo invaziji tnjeev. To imenujejo oni diktaturo proletarijata in ker smatrajo našo državo samo za en sektor na fronti v borbi, ki jo vodijo boljseviki proti vsemu svetu hočejo na tem sektorju začeti vojno proti vsemu svetovnemu kapitalizmu, da bi porušili vse ono na svetu, kar je do danes ustvarila moč duha in delo človeštva. Tu® naša država bi imela po njihovem naertu zopet utoniti v krvi, da zajde zopet kakor na Ruskem, v notranje državljanske borbe, v mednarodno vojno, plenjenje živeža in živine, po selih in drugega imetja po mestih. Komunistične-rtu pokretu so se pridružili tajno mnogi javni in skriti neprijatelji naše države m naroda, premagani v vojni, ki streme za tem. ds se po vojni osvetijo tej državi s tem, da zavedejo vanjo narod in ga vzdržujejo od zunaj ia od znotraj Nekateri se kot vojni bogataši vpisujejo v koBiuninlieno stranko. Drugi ji dajtj* denar za časopi pripoveduje- je, kr piše jieMtniiMitiii .' ■ . ■ aits . .. ■ ■ joče na nezadovoljnost, tretji imajo zveze z inozemstvom in inozemskimi denarnimi fondi, nabavljajo bombe, eksploziva in orožje, četrti na vse načine preprečujejo red v drŽavi — vse to, da bi se narod pobunil in da bi državljani postali brezbrižni in ogorčeni nad državo. Stotine ljudi, plačanm iz tajnih fondov, hodi iz kraja v kraj, z zborovanja na zborovanje, iz vlaka v vlak, iz kavarne v kavarno in ne dela nič drugega, kakor da moti javni mir in ubija med državljani zaupanje v drŽavo In njeno bodočnost. To dela danes e-den, jutri drugi na isti način, pojutrišnjem tretji itd., drug za drugim, da bi izzvali uverjenje, da bo v resnici propadlo društvo in država. Najbolj spredaj med mo-tilei in agenti te propagande so tujci, ki se kot delavci vrivajo v delavske organizacije, da jih dražijo in spravljajo radi špijonaže svoje agente v državne službe. Mnogi sicer dobri državljani in uradniki so že postali žrtev njihove propagande. Mnogi mlajši učitelji naprimer manj izšolani in brez izkustev, so bili zmešam in. ne zavedajoč se posledic, pristajajo na to razkrojno delo in se imenujejo komunisti ter poizkušajo propagando med vojsko in orož-ništvom, da bi kakor v Rusiji, med drugimi porušili tudi t«.steberreda in namesto njega postavili tak oz v an o rdečo gardo. Oni podaljsavajo tudi danes, ko se je ves svet pomiril, državljanske in mednarodne vojne. Ta boljše viška Oblast, ki se imenuje boljševizem, je samo za nekaj tednov premagala Rusijo, obvladala Madžarsko, pe. je tam izginila, pustivši v propasti one, ki so diktirali. Sicer pa so Amerika, Anglija, Francija, Nemčija in druge urejene in bogate države komunizem premaga le z lahkoto, takoj od po<«etka. — Narod zahteva mir, da bi Iečil svoje v vojni dobljene rane m bo* lečUt*. Ker so prevratni elementi zbrali te dni, ko začenja narodna - skupščina urejati državo, da urila yjSLf? šsŠ si Projektiran tunel pod Sueškim prekopom. Ker se je med vojno izkazalo, da je pri Kantari zgrajen most preko Sueškega prekopa samo o-viral promet, se sedaj merodajni angleški krogi bavijo z mislijo, da bi se pod prekopom zgradil tunel. Zaplenjena komunistična blagajna Po objavi ministrstva za notranje stvari je politična oblast v Zagrebu zaplenila v komunističnem flomu okoli 7000,000 kron stranki-JH'ga denarja. VABILO. Coketon, W. Va. ^Vljudno s»e vabi vse člane društva Slovenski Bratje st. 23 S. D. P. Z. v Coketonu. da se polnoste-vilno vdelcže seje dne 6. marca točno ob 10. uri dopoldne v navadnih prostorih. Xa dnevnem redu imamo zelo važne točke, katere bo treba rešiti. Torej ne zamudite seje gori omenjenega dne. Z bratskim pozdravom Frank Kocian. FARMA NAPRODAJ. Rad bi izvedel, kje se nahaja JOSIP TURK in eni ga kličejo JOS. SMITH. Bila sva skupaj na Larch in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, kateri ve. kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov, ali pa če sam bere te vrstice, naj se mi sam javi, ker mu imam nekaj važnega sporoeiti. — Joseph Božič, K. F. D. No. 7, Box 140. CJreensburg, Pa. (1-2—3) OGLASI NAJ SE naprodaj tukaj. Kdor si želi dobro farmo kupiti, naj kc za na-daljna pojasnila obrne na: Jacob Marn, Box 44. Dorloo. Schoharie County, New York. ; Upravnistvo Glas Naroda. KDO VE KAJ? - " Dne 16. februarja je priSel v Iščem mojo prijateljico MARIJO New York JOŽEF ŠTURM, doma SVETF0. Doma je iz Dolenje iz Gradišča pri Voloski. Prišel j«* Lokviee pri Metliki. Tako < *Z2 C .3 as NADZORNI ODBOR x PredssfiaSk: JOHN GERM. 784 Moffat Ive. MIHAEL JCAP8CH, 508 N. Bprnce Bt, Oolo. 9BOBQI PAVLAKOVIGH, 4717 Grant Bt, POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHFVAR, 1206 Berwted Ara, Pueblo. Oola JOHN SOCMAN. 1208 Mahren Are., k*aeblo, Oola ■RANK C AN J AR, 800401 — 48 Are., Denver. Oole. ZDRCteVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOYTZ. RR. 2. Bok 132. Poeblo. Osla FRANK MABTINJAK. Bok V9, Ely, lOam. PETER GESHMuL, 4484 WuL Bt, Denvsr, Osla VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. k 8. BTJBXKR, 4487 Washington BL, Denver. Peto. 8L m 8LA8 NAHODA. 82 Oortiaatt Street, New Xerk. A I Vss denarna nakaadee In vss nradne stvari ss poBljaJo m alka. prltottM aa predsednika gL PREMEMBE USED ČLANI Z. S. Z/ ZA MESSC JAUNAB 1921. Prestopila od tir. št. 5 k H5 .2 • t - • JL s« — ^ 1 -s ^ ^ g ' CO . rj I S -S s £ S <11 NJ eq P5 on m 1 $ 85.79 $ $ 84.75 . $ 22.25 $ 192.79 3 146.81 1.00 155.70 42.85 346.36 4 23.20 21.00 5.60 49.80 5 112.17 2.00 113.25 " 28.20 255.62 6 14.87 18.75 4.20 37.32 7 63.74 62.25 13.62 _ 139.61 8 33.45 2.00 38.25 9.50 83.20 9 53.43 60.00 . 13.00 126.43 10 .57 .75 ..20 1.52 ll' 24.52 26.25 6.80 57.57 12 7.55 12.00 2.60 22.15 13 17.29 18.75 4.80 40.84 14 29.10 33.75 j -7.85 70.70 15 6.90 6.75 1.80 15.45 16 104.85 3.00 112.50 - 27,65 248.00 17 21.87 ' 24.60 ' 6.20 52.07 19~ 7.25 8.25 ' "2.20 17.70 20 14.76 17.25 4.60 36.61 21 45.19 38.25 10.20 93.64 22 34.40 - 1.00 23.50 v* ^.65 65.55 23 ' 26.32 • 29.25 7.25 62.82 24 12.43 ; 9.00 3.15 24.58 ' 25 7.70 10.50 1.80 20.00 $893.66 $9.00 $924.70 $232.97 $2060.33 1 3 5 6 7 14 16 20 21 22 25 $1400.00 400.00 x 400.00 400.00 $2600.00 o* .12, ^ 1 ~ § Si t - * ^ g i s 3 T ^ ^ — O w rr » iN. O« 1 O $136.50 $ $ $1536.50 115.00 10.00 125.00 22.00 4'» 00 32.00 32.00 60.00 20.00 50.00 130.00 28.00 428.00 30.00 10.00 40.00 10.00 • 10 00 - 24.00 10.00 . 34.00 10.00 10.00 $447.50 $70.00 $50.00 400.00 $3167.50 Drugi izdatki: John Germ, nadzornik, letna plača in zamuda časa pri reviziji knjig 4S.43 Michael Kapsch, nadzornik 25.85 Robert Robleck, zapisnikar 43.34 John Pekeitz, letna plača 60.00 Jot>eph Videtieh, letna plača, gl. blagajnik _ 60.00 Frank Zaitz Jr., gl. zaupnik, letna plača 10.00 Anton Kochevar, predsed. porotnega odbora, plača 5.00 Frank Skrabec, mesečna plača 75.00 Colorado State Insurance Dept. za lieenso 50.00 Frank Skrabec, za zaganjala na okna, poštnina in express 10.00 Frank Novak, za napis na okno pisarne 3.00 John Russ, za najemnino pisarne 7.r>0 ' * - Skupno izdano za mesec januar $3565.53 Skupni dohotki za mesec januar 2072.9G Več izdano kot sprejeto za mesec januarja. Imovina dne 31. decembra 1920 je bila Imovina dne 31. januarja Z" bratskim pozdravom $1482.57 31284.46 $2g801.89 Blaznikova Pratika Cena je 15 centov. Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poš.je takoj poštne znamke in natančen naslov in poslali mn jo bomo Slovenic Publishing Co., 82 Oortlandt St, New York, N. 7. 6101 St. Clair Av«. V CleveJandn, O^ m jik dotJ ▼ naii podružnici: Iščem prijatelja ANTONA TRATAH. doma iz Mokronoga na Dolenjskem. Pred teti sva bila skupaj v Roek\Ha. obrnite ee na twite. FRANK SAK8ER STATE BANK 92 Cortlandt St.. New York Vrnjen ček (preveč nakazano zapisnikarja ob reviziji) Obresti na čekovnem prometa Skupaj sprejeto meseca januarja 1921 4.00 8.63 $2072.96 zadnjimi svojimi silami napraviti utis na Ctfnotyesa, —jaz razumem od vsega tega, kar mi pravite, le eno stvar:' da"ste se pregrešili proti spoštovanju, da se me razžaliH. _ (Dalje prihodnjič.) ..._ , R. M. S- P> Evropo Z "O" parnikl vsakih 14 dni. NEW YORK - HAMBURG VSTAVI SE V i CHERBOURG - SOUTHAMPTON ORBITA - - 21. MAJA OROPESA • . 4. JUNUA ORDUNA - . 18. JUNUA Za pazažirje 1.. 2. in 3. razreda. I* borne udobnosti za pasaž ir je 3 razreda. the royal mail steam packet co. 36 BROADWAY NEW YORK AH pri kateremkoli parobrod. agentu LLOYD SMAUDO 3 Suti Strait Ntw Tivk Prihodnji osntats« la N. T. saralk n 2 vijaka REGINA D* ITALIA — 23. marca. RE O' ITALIA — 23. apr. Izdajajo se direktni vozni listki do vseh glavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom 3. razreda. I HQS GSSS QZ3S 0£S French Line C0HPA6NIE GENERALE THANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LEOPOLDINA BOCHAMBEAU LA TOURAINE FRANCE ..... LA SAVOIE ... CHICAGO ..... 5. marca 8. marca 12. marca 17. marca 26. marca 26. marca NARAVNOST DO HAMBURGA, NIAGARA .................. 15 marca NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSSILLON ..... .........24. marca Olraktna i«l«znl|ka zvaza' Ik Pariza vss qlavna točka Jugoslavije. Hitri parnikl a Mlrlml In dva m a vijakoma Poseben taatopnlk Jugoslovanske vlade K« prICakal potnike ob prihodu nailh par. hlkov v H^vru ter jih toftno odpremII kamer so namenjeni. Parnikl Francoska Črte so transporti rail tekom vojne na tlaoCe iehoelovaiklh vojakov brez vee noprlllko Za ilfkorto .In oene vpraiajte w DRU2BINI PISARNI, 19 Stati St,J.Y. G. aH pa pri lokam m agentih. piiiiiimmiiiiimmimmiiiiiiiiiiHiiiiiia Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. SAN GIUSTO ......5. marca ARGENTINA ......34. marca PRES. WILSON .... 26. marca I let kov. tawanift so we i Jo v JuoooiavlJI In SrOlJL uffOdnoetl prveoa. •a In tvoilofla razred*, Potniki tretjeos razreda OeMoale brezpladno vino. PHELPS BROTHERS & CO. SMITAL CA.PSULES MIDY Lahka «* Tum« — kilro P«nui> pri VNETJU MEHURJA Vseka pUula (miD^ sati Ime IW v . Varajte tepon%r«H> MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler Street __Pittrtrjrgh, Pa. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Johnstovnuj in okolici naznanjateof da jih bo te dni obiskal nai sastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, k* je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, naj mn gredo v vseh ozirih na roko. Upravnižtvo "Glai Naroda". 4 West Street New York AMERICAN LINE Direktna služba NEW YORK - HAMBURG VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA: Parnik MONGOLIA ................ odpluje 17. marca Parnik MINNEKAHDA (novi) ; samo 3. razred 31. marca Parnik MANCHURIA ................ odpluje 14. aprila Najkrajša^ in najpripravnejša pot. Prevaža potnike prrega in tretjega rasmla. Potniki Trltjeea razreda so postreženi f veliki jedilnici. Čisti prostori rezervirani sa ženske in otroke. Vprašajte v kempanijaki pisarni: 9 Broadway ali pri lokalnem agentu. Iz New Yorka 't Italuo naravnost V NAPOU - GENEVO, -i^lSkio "PRINCESS MATOl!bF^?1^8^rca - 21. aprila I "POCAHONTAS- odpluje 7. aprila - 19. maja v Napeli: flM. Za tretji 1H. 995.M , New Verk. Telefon: Whitehall 1200. New Veric Telefon: Rector 6300. Dospelo je doto suho grozdje. Mnškatel zelo sladke debele jagode, boksa 50 funtov fcll.— Cipar grozdje največje in naJ, ■ladkejš*, jagode boksa 80 fnntov........... $11.00 Malo črno gr&o grozdje, zelo sladko, boksa 60 font. Pošljite $3.00 na raSnn vsake bokse ki jo naročite in poslali bomo takoj. Balkan Importing Co. 61 — 53 Cherry St. New York, N. Y. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino a sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da si ga potnik sam kupi, piiite najpr-vo za tozadevna pojasnila na zna-io in zanesljivo tvrdko FRANK SAXSEB STATE BANK 82 Cortlandt 3t.f New York SLOVENSKO - AMBMKANSKI KOLEpAB i» leto 192L Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (s poštnino vred) Pošljite ga sorodnikom in prijateljem \ Jugoslavijo. Cena n Jugoslavijo lete. Vsebnje povesti, članke razprave, potopise, ialo itd. — Hrasne slike. •J zalogi ga ima le ie par sto iztiaov: Slovenic Pnblizhing Co., 82 Cortlandt St, New Yorit City.