Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. avgusta 2018 - Leto XXVIII, št. 32 stran 2 ZGODOVINA, KULTURA IN ŠPORT POTOVANJE PO BISERIH KARIBOV stran 4-5 Ženski fotbal ... stran 6 Duže leko spim, brige nejmam stran 8 2 Varaški zgodovinski dnevi Vse je relativno ZGODOVINA, KULTURA IN ŠPORT Monoštrska bitka (szentgotthárdi csata) ali bitka pri Modincih/Mogersdorfu kak njej pravijo Avstrijci, je fejst ostala v spomini nas Slovencov pri Rabi. »Ka pa lejčeš, vej pa nej törski pobejg!«, mamo šegau praviti, če se nekak trno pašči ali skače pri deli. Na dosti lidi (množico) pravimo, ka nji je telko kak Törkov, na lagvo, razbešeno dejte, ka je törsko. Ohranili smo legende tö, stere so starejši pripovejdali, med njimi legendo o zlatom teleti, steroga so Törki pokopali med pobejgom. Skurok v vsakšoj našoj vasnici je kakšen brejg, o sterom tak pravijo, ka se tam skriva törski zaklad (kincs). Druga legenda – stero je dostafart pripovejdala nam moja stara mama, Djauklina mati – je povezana z varaško cerkvijo. V varaškoj bitki je prej spadno törski paša, steroga so steli tü pokopati. Njegva žena, ka bi se maščevala (bosszút áll), je prej poslala 12 trno kusti svejč, naj je prej vužgéjo, gda de mrtvec v cerkvi ležo. Dapa Vaugrom se je prej nika nej vidlo pa so eno svejčo raznok zožagali. Iz svejče se je pa prej vösipavo pükšin praj (smodnik). Tak je stejla žena varaško cerkev v »Varaš proba, ka bi cejlo leto nika takšnoga ponüjo svojim lidam pa turistom tö, ka bi lidgé bili zadovolni. Tisti tö, steri so tü doma, pa tisti tö, steri pridejo k nam,« je pravo na uradni otvoritvi letošnji Zgodovinski dnevov varaški župan Gábor Huszár, steri se je sam tö notranaravno za vogrskoga viteza pa tak mašero na čeli povorke prejšnji petek. Pa rejsan, Varaš je na konci junija zvau lidi na programe Festivala zalüblenih, na konci julija pa začetki avgustuša na Zgodovinske dneve, stere so že 16-ič organizirali. Zgodovinski dnevi nas vsakšo leto spominajo na najbole krvave dneve varaške (pa porabske) zgodovine, na monoštrsko bitko, v steroj naj bi bilau pobiti kauli dvajsti gezero sodakov. V dolini reke Rabe od Slovenske vesi do Dolenjoga dašivali tö. Kauli njini šatorov so najger lidgé leko poglednili, kakšno orožje (pükše, sable, štüke) so nücali tistoga časa, kakšen gvant so nosili.Od predsednika društva vogrski sodakov smo zvedli, ka če eden sodak nasé deje oklep (páncél), te nosi od 20 do 30 kil žmečave. V törskom tabori smo leko poglednili, kak Tak so maširali krščanjski sodacke luft poslati. Istina, ka se v tej legendi mejšata dva dogodka, eden je, ka so Törki ojdli po našoj krajini, drugi je, ka so eno varaško cerkev v luft poslali. Dapa tau je nej gnešnja baročna cerkev bila, liki tista najprva, romanska cerkev, stero so v luft poslali leta 1605, zatok je dojzgorela. Monoštrsko bitko majo v vogrski zgodovini za eno od večji bitk prauti Törkom, po bitkaj pri Mohácsi, Nándorfehérvári (Belgrad), Szigetvári go majo vejndrik za štrto najvekšo bitko tistoga časa. Sploj na tom tali Madžarske pa Avstrije ji davlemo velki pomen, vej so pa krščanjski sodacke 1664. leta tü pri Rabi stavili pa zbili Törke, steri so meli namen iti prauti Beči (Dunaji). V Turčiji tau bitko prej sploj ne merkajo, se o njej sploj ne včijo v šaulaj. Z njauv se od zgodovinarov prej tö samo tisti spravlajo, steri konkretno tau obdobje (időszak) pa té tau nekdenešnjoga osmanskoga imperija raziskujejo. Tau je pravo törski zgodovinar, steri je pred leti prišo na simpozium o monoštrskoj bitki v Varaš. Tau vendar leko razmejmo, vej je pa v njini zgodovini bilau telko velki pa usodni bitk, ka nej čüda, ka se s tau varaškov, gde je spadnilo kakši 18 gezero Törkov, ne spravlajo preveč. Za nas – pa za krščanjsko Evropo – völka zmaga, je za nji bila mala zgüba. Marijana Sukič Prikaz dvoboja, »železni gvant« vaga od dvajsti do tresti kil Senika je 1. avgustuša 1664. leta potekala prava morija med Törki pa krščanjskimi sodaki. Istina, ka so krščanjski sodacke pod vodstvom Montecuccolina dojzbili Törke, stere je vodo veliki vezir Ahmed Körpülü, dapa te so podpisali mirovno pogodbo pri Vasvári, steroj pravijo, ka je bila za sramoto, vej pa dunajski dvor je püsto, ka so Törki ostali na tom falati Evrope, zatok so pa te naše vesnice tö dosti trpale. V varaškom parki kauli baročne cerkve so v tej dnevaj lepau v miri stali šatori krščanski sodakov (drüštvo je prišlo iz Sombotela) pa Törkov (drüštvo iz varaša Tata), steri so se zdaj pa- la«, vej so pa nutpokazali en tau varaške bitke. Zvün toga je bilau eške dosti dopolnilni programov: razstava z naslovom »Boji in obrazi«, razstava o varaških obrtnikih in razni koncerti. Največ lidi se je menda vküpnajšlo v soboto zadvečerek, gda so organizirali monoštrski tek v spomin na monoštrsko bitko. Letelo je vsevküper par stau lidi, 180 nji je pa bilau takšni, steri so se podali na 9,5 km dugo paut od varaške baročne cerkve do spominskoga križa v Modincaj na Schlösslbergi. V peklenski vročini je najbole brž leto (30 minut 51 sekund) Varašanec Zsolt Koszár, ranč tak kak zdaj že par lejt. Zgodovinski dnevi so držali od srejde do nedele, dosti lidi tak misli, ka bi menje leko bilau več. Če bi vse programe »zgostili« na dva ali tri dneve (pa zavolo vro- Glavnoga teka – 9,5 km in 90 metrov višinske razlike – se je udeležilo 180 tekačev se pripravla prava turška kava, stero smo koštavali tö. V soboto večer, gda je že kmica gratala, sta se dva tabora »spopad- Porabje, 9. avgusta 2018 čine na večerne vöre), bi gvüšno več lidi pritegnili. Marijana Sukič Foto: Silva Eöry, L.R.Horváth 3 V dolej merni pa srečni lidi Ulice male vogrske vesnice Somogyvámos so se 21. juliuša edno vöro pred podnevom tak napunile, ka so mogli autone Dolina Krišne je v istini nej pravi dau, liki bole eden funtoš z malimi bregami, šteri je veuki 280 hektarov. Prvi svoji 150 Najvišiši baug Krišna v vogrskom narodnom gvanti z ednov od svoji žen na glavnom oltari stavlati pa dale piščavati moški v neonsko zeleni prslejkaj. Biu je drügi den proščenja (buče) v Dolini Krišne, šteroga so že 23ič držali na veukom grünti v Šomodskoj županiji, nej daleč od Balatona. Gda so krišnaške na Vogrskom vleti 1996 oprvin organizerali svoj veuki svetek, so nej brodili, ka do gnes té grata tridnevni kulturni festival s kauli deset gezero gosti. Tau smo leko brž na pamet vzeli, gda smo zaglednili veuki tranik, punoga z autonami, med šterimi se je bilau žmetno geniti tö. Sunce je sploj segrejvalo, gda smo se pejški napautili prauti zidinam v dolini. Po pauti smo pri ednoj maloj vodej vidli eden kip (szobor), na šterom so visali venci s cvejtja. Moški brezi vlas (šteri je v istini krišnaški svetnik) je biu Baktivedanta Svami Prabhupada, ki je biu že skoro sedemdeset lejt star, gda se je leta 1965 na ednom šifti, s sedmimi dolarami v žepki napauto iz Indije v Meriko, ka aj bi krišnaško včenjé nutpokazo zahodnomi svejti, pa tak nagučo s kem več nauvi vörnikov. Tau se ma je sploj prišikalo, Mednarodno drüštvo za zavest Krišne (Krisna-tudat Nemzetközi Szervezete) je brž dosta članov dobilo, na Madžarskom pa so gratali pripoznana vöra leta 1989. hektarov so Krišnovi vörnicke v Šomodji küpili leta 1993, tau pa za en miljaun forintov. (Gnes telko košta eden hektar.) Če se je sto što pelati v središče doline, je leko gorseu na vauz, šteroga sta vlejkla dva günca. Za delo na mezevaj nücajo domanji tau maro, krave pa so za nji svete stvarine. Zavolo toga je držijo ejkstra, v ednom »centri za skrb za krave«. Vsik- doline leko v šaulo tö samo bausi, brezi črejvlov staupimo. Moške v dolini spoznamo po njinoj plešivoj glavej, s štere ozajek visi eden mali rép od vlas. Vsi nosijo duge kikle, ženske pa majo nad gvantom eške pet mejterske vacalejge, štere zamotajo kauli svojoga tejla. Erična je pika ali punkt na njinom čeli: njina farba pa veličina nam povej, ali je ženska že oženjena. Pravijo, ka majo zakonske žene vekšo piko, ka aj bi lücki moški gledali v té punkt, nej pa v njine zapelive oči. Gda smo prišli do veukoga šatora pri krišnaškom templji (svetišči), so ranč zdavali dva mladiva vörnika. Oprvin je prišo mladoženec v bejlom gvanti, šteroga je sprevajala muzika: igrali so na malo škér, kak liki bi harmonika bila, cuj so pa cingali z malimi zvonci. Spejvali so svojo erično pesem »hare Krišna«. Za en malo je prišla sneja tö, njen obraz pa so skrili pod redeči šlajer. Njeni bodauči mauž go je leko pogledno samo sledik, gda gi je za šinjek že obeso venec s Svete stvarine morejo biti sploj srečne, ka leko živejo v »centri za skrb za krave« ša ma svoj krišnaški sveti kejp pred sebov, v štali se čüje sveta krišnaška muzika. V dolini se sploj dosta trüdijo za tau, ka aj bi krave srečno živele. Na pauti smo odišli nimo šaule, gde se včijo mlajši krišnaški parov. Literaturo, matematiko, geografijo pa drügo se morejo ranč tak včiti kak drügi vogrski šaularge, majo pa svoj posabni veronavuk tö. Kak v vse zidine cvejtov – znamenje najvekšoga poštüvanja. Mlada sneja pa je mogla sedemkrat kauli svojoga mladoženca titi, te pa so jiva zdali eške z drügimi, na priliko ognjenimi rituali. Na konci ceremonije sta se nauvi mauž pa žena z vauzom odpelala dojdjemat s fotografom pa žlatov – kama inan, kak v »center za skrb za krave«. Takša moderna tehnika pa je nej vseposedik v dolini, gde najdemo 25 privatni ramov. Té majo elektriko od sunca, štero ponücajo samo za posvejte. Mašinov v künji pa kaupanci nemajo, vse delajo na rokau. Eden gazda je tapravo, ka more vsikši den s stüdenca gorpotegniti več kak dvejstau litrov vodé, ka ponücajo za piti, küjanje pa pranje. Televi- pravijo, ne smejo pozabiti, v šterom rosagi živéjo. Moremo se pitati, če je človek tejlo, štero má düšo tö, ali je človek düša, štera má tejlo – smo čüli v krišnaškom svetišči. Preveč se trüdimo, ka aj bi vse dali svojoma tejli, ka je nej dobro. Živemo svojo lagvo »karmo«, štero smo erbali zavolo svoji grejov v preminaučom žitki. Od té pa se moremo očistiti tak, ka večkrat »mantramo«, molimo reči: »hare Krišna, hare Rama«. Krišnaški vörnicke majo svoj »pejkli«, lančec s 108 djagdami, s pomočjauv šteroga na den več kak 1800-krat ponavlajo té svete rejči. V trej dnevaj je 25 lejt stara krišnaška dolina pri Blatnom jezeri nutpokazala farbe, atmosfero pa znanje Indije. Na cejlom fesNauvi zakonski par v Dolini Krišne en malo po tivali se je nindrik nej zdavanji smejlo mesau gesti zije niške nema, praktično so pa alkohol so tö nej odavali, zaprejti od sveta, hladilnika pa kak domanjim tau vse naprejtö nej, vsikdar gejo friško gesti. spiše njina vöra. Na vsikšom Perejo na rokau, s pepelovim stopaji na bazari so kaj odavalüjom, vejpa skoro nika penez li, bole najgir gosti pa so leko nemajo. čüli filozofska pripovejdanja Ka je rejsan špajsno bilau, té tö. Če pa je štoj sto zvün svoji krišnaški vörnik je biu že dvaj- misli razgibati svojo tejlo tö, so sti lejt oženjen s svojov ženov, ga v senčni, ladni šatoraj čakali pa sta eške nej mlajše mejla. V majstri za jogo. Vu veukom šaejkstra sobaj spita, vejpa kak tori smo se leko čüdivali indijpravita, geste na svejti višiše, skim plesom, tradicionalnim bole sveto veseldje kak radost gvantom pa igrauti, zvün toga tejla. Gda Krišna znak da, ka pa eške gledališči šaularov ali moreta dejte meti, ta se začnila pantomimi. trüditi za tau – tačas nej. Po vandranji po strašno veuNa srejdi Doline Krišne stogi kom dauli je človek trüden granjini tempelj. V dvorani z olta- to, tak se je potegno pod edno rom so vse stene pomalane z drejvo pa dojsedo. Malo je zapživimi farbami, skoro na vsak- ro oči, pa začno v sebi gučati šom kejpi vidimo edno sivo svete rejči »hare Krišna, hare (modro) peršono. Tau je niške Rama«. Če rejsan se ma je nej drügi nej kak najvišiši baug prikazo sam baug Krišna v kejKrišna. Na glavnom oltari ga pi kravdjoga pastera (kak pred vidimo ž njegvov ženov, šteriva 5300 lejtami v Indiji), se ma je dva kipa vsikdar znauvič prejk- kratka meditacija pomagala naravnajo. Gda smo mi tam oj- odlaučiti, ka aj bole pomalek, dli, sta mejla »matyó« mintas- merno pa srečno živé. te gvante, vejpa kak domanji -dm- Porabje, 9. avgusta 2018 4 POTOVANJE PO B PREKMURJE Biosferno območje Mura Na letni konferenci programa Unesca Človek in biosfera je bilou v Palembangi v Indoneziji razglašeno Biosferno območje Mura (je prvo, stero zajema pet rosagov), stero se je zdaj pridrüžilo 685-tin za naravo fontoškim biosfernim območjom na svejti. Za vzpostavitvi Biosfernega območja Mura-Drava-Donava so se ministri Avstrije, Slovenije, Rovaške, Madžarske in Srbije zavezali z deklaracijo marca 2011. leta. Pred dvema letoma je tüdi slovensko ministrstvo za okolje in prostor prižgalo zeleni posvejt in nominiralo to dragoceno rečno območje za Biosferni rezervat Unesca. Nauvi Biosferni rezervat Mure sega od avstrijsko-slovenske do rovaško-madžarske granice in je že zdaj tau mreže območij Natura 2000. Porečje pokriva tüdi najvekši slovenski poplavni lejs in je bogato z ribjimi vrstami pa gnezdišči belorepoga orla in čarnih štrkov. Reka Mura je trno fontoška tüdi za ribe, stere se selijo, tak kak sta kečiga in sulec, vej pa majo té ribe zdaj prousto pout prejk Drave v Donavo. Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovni organizaciji za naravo (WWF) Avstrija, je pravo, ka je tau fejst fontoška odločitev in jasen signal prauti hidroelektrarnam na Muri. Veseli so tüdi v pomurskih naravovarstvenih organizacijaj in tüdi občinaj, stere so predlagale, ka bi bila Mura zaščitena, tak kak je zdaj, vej pa tau pomeni, ka de se leko začno trajnostni razvoj krajov ob reki. Pauleg toga do lidge, steri živejo ob Muri, daubili priliko za razvoj, sploj na področji turizma in odavanja lokalnih paverskih produktov. Silva Eöry Kot pravi Sv. Avguštin, »svet je kot knjiga in tisti, ki ne potuje, je prebral le eno stran«. To je eden od mojih najljubših citatov in najbolj ponazarja mojo oseb- sva doživeli prijazen sprejem neznancev. Doma so nama sicer vsi rekli, da sva pogumni, da greva ženski tako daleč v nevarno Mehiko. Moram pa povedati, da Arheološki park Tulum, to je edino majevsko mesto, ki so ga zgradili na obali nost. Kdor me pozna, ve, da zelo rada potujem in sem našla tudi popotnico, prijateljico Moniko, s katero naju združuje radovednost in želja po odkrivanju novih, čudovitih predelov sveta. Že lani sva se odločili, da letos greva na dopust na Kubo, ampak sva razmišljali, če sva že tam, bi radi videli še katero od karibskih dežel. Odločitev ja padla na Mehiko. Na to najino veliko pot sva se začeli pripravljati že na začetku letošnjega leta. Po internetu sva iskali letalske karte in prenočišča v obeh državah, želeli sva rezervirati čim bolj ugodno, kar nama je po mojem tudi uspelo. Nato sva še kupili potrebne stvari za potovanje in sva šli na cepljenje proti hepatitisu A in B, proti tifusu in tetanusu. Cepljenje ni bilo obvezno, samo priporočljivo. Dnevi so hitro minevali in prišel je čas za najino veliko pot. Potovali sva najprej z Dunaja v Köln, iz Kölna pa v Cancun v Mehiki. Let je trajal več kot 12 ur. Bilo je zelo naporno, vendar sva bili prepričani, da se nama bo splačalo. Na drugo stran oceana so naju vabili Azteki, Maji, v džungle odmaknjene indijanske vasice in valovi karibskega morja. Že na letališču v Cancunu naju je presenetilo, kako prijazni so Mehičani, na vsakem koraku Jukatanu moramo vedeti, da je velik polotok v Srednji Ameriki, ki ga oblivata Karibsko morje na vzhodni in Mehiški zaliv na severozahodni strani. Ob obali Karibskega morja se razteza Veliki majevski koralni greben, ki za avstralskim Velikim koralnim grebenom velja za drugega največjega na svetu in omogoča tudi snorklanje (potapljanje na dah) in klasično potapljanje. Polotok je prekrit s kraškimi pojavi, kot so podzemne reke in jezera, zaradi katerih ni tekočih voda. Večji del kopnega prerašča suha džungla, morje je toplo, plaže pa so peščene. Cancun, turistično središče Mehike ob Karibskem morju, zgrajeno na koralnem Kukulkanov tempelj, znan tudi kot El Castillo nisva imeli negativnih izkušenj z varnostjo. Najin hotel je bil 60 kilometrov daleč od Cancuna, na Playa del Carmen, kjer se vrstijo turistični kompleksi. Hotel se je razprostiral na veliki površini, dobili sva zemljevid, da veva, kje so različne restavracije in bari, kjer sva uživali v odlični mehiški kulinariki in pili značilno mehiško pijačo tequila ter koktejle. S prijateljico sva osebi, ki ne želita samo poležavati na lepi plaži, ampak iščeva doživetja. Že doma sva naredili načrt, kaj vse si bova ogledali, koristne napotke pa sva dobili na letalu od Mehičana, ki je sedel poleg naju. Vedeli sva, da je na polotoku Jukatan veliko zanimivosti, zato sva morali organizirati najine izlete. O otoku, naju je razočaral, nič posebnega ni za videti, ob obali rih civilizacij, zato sva tudi midve s prijateljico stopili po sledeh Majev, ki niso nikdar izumrli. Na tem območju še vedno živijo milijoni in številni ljudje še vedno govorijo katerega od majevskih jezikov. Maji so gradili svoja mesta na najbolj nedostopnih krajih, globoko v džungli. Arheologi so odkrili desetine mest, prepričani pa so, da jih je še veliko več. Nekatera so stara tudi že 2000 let. Glavno arhitekturo majevskih mest sestavljajo palače, piramidni templji, obredna igrišča za igre z žogo in strukture, namenjene astronomskim opazovanjem. Piramid in majevskih mest, primernih za obisk, je na Jukatanu veliko. V zadnjih letih so zaradi zaščite piramid dostop in plezanje nanje prepovedali. Midve sva se odločili za ogled arheoloških parkov v Tulumu, Cobi in Chichen Itzi. Najbolj znan prizor z Jukatana je muzej na prostem Tulum. Tulum je edino majevsko mesto, ki so ga zgradili na obali. Druga posebnost tega muzeja na prostem so velikanski kuščarji, ki se prosto sprehajajo med grmov- Po majevskem obredu z domačinom in kolegico Moniko se vrstijo luksuzni hoteli in tudi plaža ni tako posebna. Kot vemo, je Mehika zibelka sta- Porabje, 9. avgusta 2018 jem in spomeniki. V Cobi smo lahko plezali po piramidah in uživali v njihovi mogočnosti. 5 BISERIH KARIBOV Od zgoraj je krasen razgled na neskončno majevsko džunglo. V Cobi smo bili deležni majevskega obreda in smo dobili majevski blagoslov. Chichén Itzá je danes eno od sedmih svetovnih čudes. Bilo je veliko mesto v predkolumbovski dobi, ki ga je zgradila civilizacija Majev. Najbolj prepoznavna zgradba je Kukulkanov cenotih – to so naravne podzemne ali nadzemne jame, zalite z vodo, idealne za kopanje. Midve sva tudi poiskali tri podzemna jezera in se kopali v njih. V Mehiki nasploh voda ni bila preveč čista in tudi zaradi izletov nisva imeli časa za plavanje v morju, razen ko sva obiskali naravovarstveni park, kjer sva imeli možnost plavanja z želvami, ki so zaščitene, zato je snorklanje možno le z vodičem. S čolnom smo se približali koralnemu grebenu, potem pa smo skakali v morje in opazovali čudovite korale vseh vrst in oblik ter pisane ribe. Štirje dnevi v Mehiki so hitro minili, ampak na polotoku Jukatan tudi v nekaj dneh lahko doživiš ogromno. Zelo so me pritegnili svet Majev, njihova logika, arhitektura, prelepa naRazgled na neskončno majevsko džunglo rava in vedno nasmejani, prijazni ljudje. Z lepimi tempelj, znan tudi kot El Castillo. spomini sva se poslavljali od V Chichén Itzáju so arheologi Mehike in sva bili pripavljeni na odkrili trinajst igrišč za igranje potovanje nazaj v preteklost, na mezoameriških iger z žogo. Na obisk Castrove komunistične trdvsaki strani igrišča je ogromen njave. Najin naslednji cilj je bila tempelj, vmes pa vzporedna Kuba. Let od Cancuna do Havazidova s kamnitima obročema, ne je trajal le slabo uro, kljub V Havani je veliko starih ameriških avtomobilov, v ozadju na stavbi relief Fidela Castra skozi katera so morali igralci za zmago s kolenom ali komolcem vreči kamnito žogo. Ekipa, ki je izgubila, je morala žrtvovati katerega od svojih članov. Za Maje je bilo žrtvovanje svečan obred in ne dejanje krutosti. Poleg majevskih piramid je celoten polotok Jukatan znan tudi po temu sva se našli v popolnoma drugačnem svetu. Kolonialne zgradbe, ameriški avtomobili iz zgodnjih 50-ih in 60-ih. V Havani sva preživeli dva dneva. S starim avtomobilom znamke Lada naju je po mestu vozil taksist, ki nama je pokazal glavne znamenitosti kubanske prestolnice. Zelo za- nimivo je bilo njegovo pripovedovanje, kako živijo. Na primer, ko sva ga vprašali, kako se da preživeti na Kubi, ker trgovin skoraj ni, je rekel, da oni uporabljajo čarovnijo, da preživijo. Slišali sva, da je pomanjkanje blaga značilno, ampak res me zanima, kako jim uspe preživeti, saj sva se tudi sami spraševali, kje dobiti hrano. Havana je res mesto iz nekega drugega časa. denem ogledu skozi muzej se je ogled zaključil s pokušino. Meni je bil najbolj všeč beli rum, ki je sestavni del mojega najljubšega koktejla, Mojita. Nato je sledil ogled novega mestnega jedra in priobalne avenije Malecon. Cigare so tudi pomemben del kubanske kulture in zgodovine. Kadili naj bi jih že prvotni Indijanci. Kasneje so jih prinesli tudi v Španijo, saj so jim pripisovali zdravilne lastnosti. Midve cigar nisva poskusili, ker nobena od naju ne kadi, sva pa jih prinesli svojcem za darilo. Moram priznati, da me Havana ni pritegnila, kot sem to pričakovala. Najin zadnji cilj je bilo mesto Varadero, ki je znano turistično mesto, leži na 20 km dolgem polotoku Hicacos in je 140 km oddaljeno od prestolnice Havane. Dolge peščene plaže in čudovito turkizno morje so naju zelo očarali, veliko Cenote – takih podzemnih jezer je na sva se sprehajali na plaži krasu kakih 7 tisoč in uživali ob dobri glasbi S taksijem sva si ogledali stari ter animacijskem programu, del mesta, kjer stoji katedrala hrana pa ni bila tako dobra, kot in kjer Havana kaže svojo pravo je bila v Mehiki. staro podobo. Obiskali sva tudi 14 dni, polnih doživetij, to je muzej ruma Havana Club. Muzej bilo najino karibsko potepanje. Dve deželi, dva drugačna svetova, zanimivo je bilo videti oba. V Mehiko bi se kadarkoli vrnila, ker je stik z majevsko kulturo res nekaj posebnega, tudi tamkajšnja narava in živali so me očarali. Na koncu potovanja so se pojavili še zapleti, ker so se izgubili najini kovčki (nekaj dni kasneje so jih pripeljali na najin naslov), in tudi zaradi zamude letala se je bilo težko vrniti v ustaljene tire. Važno pa je, Najina potepanja po Mehiki in Havani da nama ostajajo spomini, so se končala v letovišču Varadero, kjer ki bodo greli najina srca še so naju čakali čudovito morje, sonce, dolgo in dolgo. plavanje in oddih (Na prvi strani: Havana s ptičje perspektive) omogoča ogled postopka proiAnita Vajda zvodnje ruma, ki ga je pisatelj Fotografije: Anita Vajda, Hemingway opisal kot veselega Monika Haklar otroka sladkornega trsta. Po vo- Porabje, 9. avgusta 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Z mineralno pa z razpršeno vodau pomagajo 30. julija so vödali drügostopenski alarm zavolo vročine za cejli rosag. Ta vročina najbola starejše, betežnike, mlajše pa tiste zmantrala, steri v vekši varašaj živejo, gde se beton dosta bola gorasegreje kak zemla. Tak je tau bilau v Somboteli tü, zavolo vročine je Vasivíz Zrt. na glavnem trgi eden šator gorapostavo, gde so si iz več pip leko vodau pistili tisti, steri so tam mimo ojdli. Če je tau lidam še nej dojšlo pa so se še bola škeli razhladiti, tisti so leko prejk šli pod ednimi vratami, gde so razpršeno vodau fudili na tiste, sterim je fejst vrauče bilau. Na železnici GYSEV Zrt. je emo eden sto, gde je bila pau litrska mineralna voda vönaklajena pa s tistoga si vsakši za šenke leko vzejo, steri je na cug išo. Dapa zvün tauga so še na znanje dali, ka na železnici iz trej pip vodau piščavajo v posance učenci med 10. pa 17. vöro, vsakši sto je tam mimo išo, je leko stano pa si žejo pogaso. Tiste, sterim je fejst vrauče bilau pa so se nikan nej mogli skriti, gde bi se malo leko razhladili, tiste je sombotelska občina v klimatizirani prostoraj čakala. Ranč tak v vsakšom železnožupanijskom varaši so meli taše prostore, kama je stokoli nutra leko išo, koma je fejst vrauča bilau. Zvün tauga je še fejst potrejbno, kak doktordje pravijo, v tau vročini če kama demo, aj vsigdar mamo s seuv vodau, pa če je nej mujs, te od edenajste do tretje vöre aj nedemo na sunce. Najbola se tisti morajo skrb meti, steri s krvnim pritiskom ali srcaum majo kakšne probleme, oni, če leko, bola zazranka ali proto večera dejo na dukše poti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovesnost pri Ruski kapelici Pri Ruski kapelici pod Vršičem na tradicionalni spominski slovesnosti ob 102. obletnici postavitve je častni pokrovitelj predsednik Borut Pahor poudaril, da je prizadevanje za mir najplemenitejše stremljenje človeštva. Rusko kapelico v pravoslavnem slogu so leta 1916 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin na umrle tovariše, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič zasul snežni plaz. Lesena kapelica je z leti strohnela, zato so jo leta 1991 konzervirali in obnovili dotrajane dele, obnovili pa so tudi grobove ruskih ujetnikov pri Erjavčevi koči ter očistili in obnovili grob neznanega vojaka ob kapelici. Leta 2006 je bila kapelica v celoti obnovljena. Slovenski predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da lahko žalno slovesnost v spomin na v snežnem plazu umrle ruske vojne ujetnike štejemo za začetek svetovnega zaznamovanja konca prve svetovne vojne, ki se bo novembra sklenilo v Parizu. Pahor je še dejal, da z ruskimi oblastmi potekajo pogovori o postavitvi spomenika Slovencem, padlim v prvi svetovni vojni na ozemlju Rusije. Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi vodja ruske delegacije, minister za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Konstantin Noskov. Ruska kapelica je po njegovih besedah edinstven kraj, ki globoko gane vsakega Rusa. Opominja nas, da ne smemo ignorirati naukov zgodovine. Pozdravil je tudi to, da je v zadnjih letih postala kraj zelo produktivnih rednih formalnih in neformalnih srečanj na vseh ravneh. Noskov se je ob tem zahvalil prebivalcem Kranjske Gore in celotne Slovenije, ki že toliko let »ohranjajo spomin na ta zgodovinski dogodek«. Pri tem ne gre le za to kapelico, temveč vse simbole na ozemlju Slovenije, je še poudaril. Trenerka Nuša Ladinek Ženski fotbal bole napredüvle kak moški zaslüženo gvinili in so prva- Nuša Ladinek je že skor dve leti in kadetska reprezentantka ki, Rovatom pa kolapoš doj glavna trenerka članic najbau- Slovenije, samo gda sam šla za tau, ka so napravili na kšoga ženskoga fotbalskoga študerat v Ljubljano, je nej tom prvenstvi.« kluba v vzhodnom tali Slove- več bilou prilike za redni Nuša Ladinek pravi, ka se leko nije. ŽNK GMT Telemach Po- trening karateja, tak ka sam tüdi z gledanjom takši tekem murje Beltinci, steri je biu tüdi se odlaučila, ka dem fotbal po televiziji dá kaj navčiti, ške že večkrat najboukši klub v špilat. Te sta se glij združila bole pa bi ji pri Sloveniji, je glij v tom cajti, gda odranski in soboški klub in njenom trener- je ona glavna trenerka gratala, sam konec kedna, gda sam skom deli prav fejst pomladil svoje vrste, vej prišla domov iz Ljubljane, prišlo, če bi si šla odila v Filovce trenev živo poglednot rat in špilat tekme. Za kakšo žensko mene je tau bila ena tekmo. Drügo dobra rekreacija in leto, gda de svehobi, nejsam mela nektovno nogometši velki ambicij kak nono prvenstvo za gometašica.« ženske v Franciji, Par lejt po tistom, ka se brodi, ka de tau je končala njena igraltüdi napravila: ska kariera, se je začnila »Trendi, tüdi ka trenerska, sploj po tisse taktike tiče, tom, ka se je odlaučila, če pistimo pri ka pride po študiji nazaj meri fizično v Prekmurje. Približno pripravlenost in pred desetimi leti so jo v tehniko, so pri klubi povabili, ka treneTüdi gnesden ške tü in tam sama lejče za Trenerka Nuša davle tanače na igrišči ženskaj načiši ra najmlajše, stere so se labdov kak pri moškaj. z brsanjom labde komaj bi nej začnili s pripravami Če poglednemo, kak je z na- pa je bila v lanskom leti pov- začnile spravlati. Po tistom, na nauvo sezono, sam si do- predkom, pa leko povem, ka prečna starost nogometašic ka je napravila vižge za trenera (A-licenco, zdaj pa se že sta tekem poglednola, po tispripavla, ka de napravila ške tom pa malo menje, ka je nej PRO-licenco), je geseni 2016 bilou več telko cajta. Takšo prejkvzela skrb za člansko ekivelko tekmovanje furt prav po, s stero so lani osvojile tretje pride, vej pa vidiš, kama té mesto v rosagi. »Zdaj, gda so naš šport dé,« mi je prva popočitnice in so dekle doma, vedala Nuša Ladinek, trenerka treneramo skor vsakši den, ženskoga nogometnoga kluba včasi tüdi po dvakrat. VekŽNK GMT Telemach Pomurje ši tau ekipe je, nej tak kak Beltinci, in cujdala: »Po enoj lani, osto, k nam je prišlo ške strani je bilo kar nekaj preneka nauvih igralk. Glij té senečenj, po drügi pa tüdi letni cajt morem kak trenernej. Vidli smo neka lepih in ka vöponücati za tau, ka se zanimivih tekem, meni sta ŽNK GMT Telemach Pomurje ma mlado ekipo dobro fizično in taktično prinajbole v spomini ostali dvej pravimo za nauvo sezono, v odšpilanivi v osmini finala. Prva je tista med Francijo ženski fotbal bole napredüv- menje kak 18 let: »Tau je glij steroj škemo, ka bi gvinili tak in Argentino, na steroj smo le kak moški. Tau je tüdi starost, gda sam ges začnila v prvenstvi kak v pokalnom vidli sedem golov, drüga pa zavolo toga, ka ma več pla- v našom klubi trenerati fot- tekmovanji, vej pa smo eno tista, stero Japonci sigurno ca za napredek, vej pa se je bal. Špilala sam ge že prva, leto starejši in tüdi bole iznedo nikdar pozabili, vej pa komaj v zadnji lejtaj začno v Püconcaj, gé sam gorrasla. kušeni,« je na konci ške pravso prauti Belgiji vodili z 2:0, bole razvijati. Že pet let se po- V mojoj generaciji je bila la Nuša Ladinek, stera je od na konci pa so zgübili s 2:3. gučavamo, ka moški fotbal večina pojbov, dekeu nas je letošnjoga leta tüdi pomočniSamo finale, med Francijo ne more več nikan više titi bilou bole malo, zatau mi je ca selektora slovenske ženske in Rovaško, je bilo kar v redi. in napredovati, pa se ške furt drügo nej ostalo, kak ka tüdi nogometne reprezentance BoVidli smo dosta golov, pa eno razvija. Zanima me, gé je ges lejčem za labdo. Svoja ruta Jarca. ekipo, stera je probala špilati granica té fenomenalne pri- deteča leta sam preživela na Silva Eöry in drügo, stera je fenomenal- pravlenosti futbalištarov. Ve- fotbalskom igrišči. Neka cajno izkoristila tau, ka v ekipi čina najbaukših sploj nema ta sam tüdi karate trenerala, Kejpi: BRous in osebni arhiv Nuše Ladinek ma. Po mojem so Francozi falinge.« bila sam celau mladinska Od sredine junija do sredine julija je tak vövidlo, kak če bi se žitek stavo. Sploj za tiste, steri radi fotbal majo, vej pa je v Rusiji bilou svetovno nogometno prvenstvo. »Dokeč smo mi v našom klu- Porabje, 9. avgusta 2018 7 Športne igre v Števanovcih V soboto, 21. julija 2018, je Slovenska narodnostna samouprava Števanovci organizirala športno srečanje. Tekme in igre so se za pivo smo prišli«, »Veseli pivski nogomet«, »Muhasti« itd. Začetek zbiranja sodelujočih skupin je bil ob 12. uri. Z žre- dov, vodenje obroča, prevažanje slamnatih bal, metanje gumijastih škornjev, nošenje vode, hoja na smučeh po travniku, metanje „žab” v košaro. Imeli smo tudi napihljiva igrala, ki so razveseljevala obiskovalce. Tako otroci kot odrasli so lahko ki so jim dajali moč tudi sladoled, pogače in z mastjo namazan kruh. Skupine, ki so dosegle prvo, drugo ali tretje mesto, so dobile diplome in pokale, ostale pa diplome in skromna darila. Zelo uspešno in razgibano popoldne smo preživeli skupaj. Tako so tekmovalci prebirali razna semena odvijale na igrišču DOŠ Števanovci in na prostoru pred cerkvijo ter župniščem. Devet skupin se je prijavilo na t. i. Olimpijado, osem skupin pa za nogomet. Skupine so bile iz Andovcev, Monoštra, z Dolnjega Senika, iz Židove in Števanovcev. Nadele so si zabavna imena: npr. »Samo bom smo določili, katere skupine začnejo nogomet in katere spretnostne igre. Na šolskem igrišču so potekale nogometne tekme. Pred cerkvijo so bile postaje spretnostnih iger. Na vsaki postaji so morali tekmovalci reševati različne, toda zanimive naloge. To so bile: izbiranje plo- Hoja na smučeh preizkušali preprosta lesena igrala in ugotavljali, kako se da z njimi igrati. To popoldne je bilo zelo aktivno. Zbralo se je približno 100 ljudi, Hvala vsem, ki ste se udeležili programa in seveda tudi tistim, ki ste ga pomagali izvesti. Agica Holec predsednica Dekleta, ki rada jahamo Jahanje postaja med mladimi vse bolj priljubljeno. To poletje smo v okviru tabora, ki ga je organizirala Razvojna agen- in Ello. Ne le da smo se me na njih učile jahati, to so konji, ki so zmagali na raznih dirkah in tekmah. črede. Tretji dan pa smo očistile bokse konjev. Na taboru nismo le jahale, ampak smo spoznale svet konjev. Čeprav je bila pot do tja dolga, se nam je splačala. Konji so prijazni, lepi in radi imajo otroke. Od njih smo se naučile razne stvari, v Prvi dan smo si celo imele priložnost ogledati treniranje konjev v maneži. Ob tem smo se naučile, kako moramo očistiti konja pred in po jahanju. Drugi dan smo ob jahanju sodelovale še pri napajanju in nahranitvi trebujemo naslednje lastnosti: ljubezen in sposobnost sodelovanja, ki sta potrebna, da se izoblikuje harmonija med človekom in konjem. Če bomo imele priložnost, se bomo tabora udeležile tudi naslednje leto. Konji so prijazni, lepi in radi imajo otroke prvi vrsti, da jim zaupamo in da moramo biti odgovorni do njih. Če hočemo delati s konjem, po- 56 zapornikov z dejansko dosmrtno kaznijo Trenutno je v madžarskih zaporih 56 zapornikov, ki nikoli ne bodo prišli na prostost. Kot je zapisal eden od dnevnikov, zapor bodo zapustili le v krsti. Dejansko dosmrtno kazen so uvedli leta 1999, v tem letu je dobil tako kazen le en obsojenec, toda število kriminalcev s tako kaznijo je hitro naraščalo, saj jih je bilo leta 2010 že deset, čez dve leti petindvajset, leta 2014 devetinštirideset. Junija je Evropski svet pozval madžarsko vlado, naj revidira predpise v zvezi z dejansko dosmrtno kaznijo v skladu z evropskimi sporazumi o človekovih pravicah. Na Ministrstvu za pravosodje so javnost seznanili, da potekajo pogovori o stališču ministrstva in vlade, in so dodali, da se je dosmrtna kazen zapisala v ustavo na podlagi t. i. nacionalne konzultacije leta 2011, takrat se je kakih 90 odstotkov državljanov strinjalo z uvedbo dejanske dosmrtne kazni. BMW gradi tovarno v Debrecenu Porabska dekleta so se učila jahati v jahalnem klubu Kasco Svečina cija Slovenska krajina, tudi me lahko spoznale žilvljenje konjenikov. Tabor se je izvajal v Sloveniji pri jahalnem klubu Kasco Svečina, kjer imajo kar 24 konjev. Tam smo spoznale Casperja, Maxima Georgia ... DO MADŽARSKE Zapisali: Eliza Nagy, Štefania Dravec Porabje, 9. avgusta 2018 Nemško avtomobilsko podjetje BMW gradi tovarno v Debrecenu, je seznanil javnost zunanji minister Péter Szijjártó. Ob največjem mestu vzhodne Madžarske se na 400 hektarjih površine gradi tovarna z najbolj sodobno tehnologijo, ki bo omogočala proizvodnjo tradicionalnih in električnih avtomobilov. Zmogljivost tovarne bo 150 tisoč avtomobilov na leto. Vrednost naložbe se giblje okrog ene milijarde evrov, v tovarni bodo zaposlili okrog tisoč ljudi. Harald Krüger, vodja uprave podjetja BMW, je na spletni strani podjetja zapisal, da želi BMW po naložbah na Kitajskem, v Mehiki in v ZDA utrditi tudi svoje evroske pozicije in ustvariti ravnotežje med Ameriko, Azijo in Evropo. Po izjavi zunanjega ministra so pogovori med bavarskim podjetjem in madžarsko vlado potekali že 14 mesecev, Nemci so pogledali več evropskih večjih mest in se potem odločili za Debrecen. 8 Duže leko spim, brige nejmam V Otkovci više baute žive Ana Nemet Dončec, stera je cejo živlenje bautošica bila. Zdaj je že v penziji, dapa ona še zdaj tak dé kak vöra. Gda sem pri njej odo, te je ranč niše skaldje, skaurdje nalagala, nej se je štelo, ka je tresti stopinj vrauče bilau. Sama žive s psaum, steri se tak zove ka Samanta. Kak sem ga vido, dobro ma dé, dapa zdaj ga salo zato malo mantra, gda je tak vrauče. Grabrna Ana, ka se tak zovejo po iži, hladen ram majo, dobro se je bilau pogučavati. - Ana, zdaj kak sem se proto vas pelo, tau sem mislo, ka sem zablaudo, kak če bi vaš ram zdaj ovak vögledo, nej? »Prejk sem dala pofarbati ram, dotejga mau je žonti bejo, zdaj je pa roza. Lani sem tjöjnjo dala vöpofarbati, verando pa trnac, zdaj je pa te molar pravo, ka prejde pa ram tö prejkpofarba. Te je še Bedin Feri prejšo štalina dvera pa kak v štjedjen odimo prejk, tejste mi je tü naredo. Furt trbej kaj popravlati, dočas človek kaj mora pa lada, vejpa tak vejš, že sem sedemdesetštiri lejt stara.« - Zdaj ste meli rojstni den, ka telko rauž mate na stauli? »Nej, zdaj sem den (god) mejla, zato je telko rauž töj v iži, pa tam naprej je še tü vse puno. Tau so od brata dvej dekle, moža pa njigvi mlajši prinesli, ovak oni meni tü vsigdar pomagajo, kakoli mi trbej. Kaulak rama so mi že vejn šestkrat dolapokausili, pa nej mali falat je tau kaulak rama.« - Skaldje ste tanalagali, zdaj tašoga reda, gda je vrauče, se duplansko leko sagrejva, nej? »Pomalek s talidjami nutravozim drva. Istina, nej bi mi trbelo, zato ka so mlajši prajli, ka oni nutrazvozijo. Dapa zato malo se dja tü moram djejbati, nika moram delati, vejpa velko delo tak nika ne delam. Nej bi bejla sila, vejpa znautra v škednji že na pet lejt mam drva. Tak dva traktora bi mi dojšla, dapa gda vozijo, te mi vsigdar štiri pet pripelajo, pa te vsigdar mi ostane. Še tak tö, ka dostakrat septemb- prišla, pa te tauga smo začnili popravlati, gde zdaj nauvi ram stoji, tejstoga drügoga smo pa dolarazmetali.« -Tisti, steroga sta dolarazme- Grabrna Ana s šaugorcov pa njenimi mlajši ra slejdnje dni že trbej nalagati pa dje tak, ka še majuša, gda je taši deževen cajt pa hladno, te tü dobro, če človek si ram malo segreje.« tali, tisti je čiden ram bejo? »Od matare oča pa njegvi brat sta v njem živela, dapa te brat je nej emo mlajšov, pa te tak je vse mati erbala. Tak so te Anini kejpi iz mladi lejt - Prvin so tü tak fejst nalagali kak zdaj? »Gda so še stariške žejvali pa mrzlo bilau, te so oča zaranka v šesto vöri naložili pa do desete vöre so nalagali. Tak ka starejšo lüstvo se je tü rado segrejvalo, nej samo zdaj mi. Gda sem dja mala bejla, te smo mi dva rama meli pa več kak tresti plügov zemlé, zato smo pa kulakdja gratali pa so nas odpelali (internirali). Gda smo nazaj domau prišli, te sta že obadva rama nanikoj stariške dva rama meli pa več kak tresti plügov zemlé, pa so gratali kulakdja. Pet lejt smo nej bilej doma pa te petdesetšestoga leta smo leko domau prišli. Ram je cejlak prazen bejo, zato ka vse so odnesli, konje, krave, bujcatje, pa nej samo ka je znautra v rami bilau, vanej tü. Stariške so lejs že vtjüpsklajeno meli, ka do zidali, dapa tau je vse taminaulo, dokeč smo mi domau prišli.« - Ka zdaj delate, gda ste v penziji? Nej je špajsno, ka vam že nej trbej na vöro stanti? »Mena je petdeset lejt dojšlo, ka sem delala, ranč sem nej mislila, ka tak naletja se vcujvzemem, ka nej trbej več delat odti. Vejpa skur cejli petdeset lejt, ka sem delala, sem v bauti bejla. Zdaj duže leko spim, brige nejmam, dobro je tau tak. Zdaj, gda mi dolapokosijo travo, te tejsto grablam, v rama furtoma nišo delo je, zdaj z drvi delam, dugo spim, večer pa televizijo gledam. Tak ka dnevi tak pomalek tadejo, človek, gda je že telko lejt star, mora malo počivati tü.« - Če vö na okno gledate, od vas še zato tak kak lejpi pogled je na Otkovce. »Dosta bola dalač je tavido kak zdaj, če ranč nej paulak, dapa gaušča je zato töj tü gorazarasla. Odtec zdaj bola samo te dau vidiš, ta po brgaj pa že več nikanej ali samo malo. Dostakrat prejdajo kakšni Peštardje pa pravijo, ka töj kak lejpo mesto je, paulak je gauštje, ram je nej par pauti, nega skrak sausada, tak ka njim se tau vidi.« - Sto so vaši sausadje? »Dja dobroga sausada mam, ozark za menov je Bedivin Brigi, z njimi nikdar niše probleme sem nej mejla, tak ka töj rejsan mirno leko človek žive.« - Če kaulak gledam po sobi, te puno Marij vidim, te ste küpli ali ste je tak dobili? »Te Marije sem zvekšoga vse daubila, ta, stera je v glažojni, pa tista iz Mariazella, sta v očinom rami bili, tau je že fejst staro, zato ka že dja je šestdeset lejt mam na skrbi. Gda so nas taodpelali, nam so Porabje, 9. avgusta 2018 iz rama vse taznosili, samo te dvej Marije sta ostale v ednom šublaki. Tau drügo Marijo sem pa od Kozauline Mariške daubila, gda sem sedemdeset lejt stara gratala. Drüge, ka töj vidiš, ranč tak sem je daubila, od sausedice, gda je odišla, te mlajši od brata so mi večkrat prinesli, če so kama šli, pa od drügi tü vsigdar kaj dobim, če nej Marijo, te kakšno vazo. Tam na tistoj polici, ka vidiš, so mi tiste prinesle, stere so se pri mana fčile za bautošico, vsevküp edenajset. Če kaulak gledam po iži, gda te Marije gledam pa vse drügo, ka se daubila, te me spominjajo na tiste, od steri sem je daubila. Dosta vse sem dobila pa tau dja vse töj v omari mam vösklajeno, tau je lejpo, samo dosta dela je z njimi, zato ka vsikši keden je moram dolabrisati. « - Dosta knjig mate na polici, šegau mate šteti tü? »Štem knjige, najbola pa v zimi, gda je rano kmica.« - Kakšne knjige štete? »Mam biblijo, te življenje Mindszetyna, dosta življenjepisov, drüge knjige so pa bola vse romani.« - Nej se trbej bojati, ka bi se vam dugi cajt bijo, če nega dela, zato ka dosta knjig štete pa ovak tü vse tašo delate, ka ste dotejga mau nej meli časa, gda ste bautošica bili, da ste skur cejli den spodkar v bauti bili. »Kak praviš, zdaj mi je nej škoda za čas, gda knjige štem ali videokasete gledam, najbola tejsto, ka so nas goravzeli, ka smo vöodpeldjani bili.« -Te vam zdaj dé najbaukše, nej? »Dostakrat mi stoj pravi, kak se maš? Te dja pravim, ka dobro pa aj še deset lejt etak ostane. Tak sem pravla pred desetimi lejti, pa če osemdeset lejt stara baudem, te vüpajmo, ka tü ranč tak leko povejm.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 27. Poker s podrejtimi zakoni logike Dostakrat gratajo najbole erični tisti pisateli, pesniki ali umetniki, šteri gorenjajo s tradicijov, pa tak stvaurijo nika sploj nauvoga. Prva pesniška zbirka Tomaža Šalamuna z imenom »Poker« (1966) je bila ranč takša kniga – stala je na začetki avantgardne modernistične poezije. Šalamunovi prvi verši so več nej intimni, sentimentalni ali Šalamunove pesmi so največkrat dojobrnauli, na največ tihinski gezikov, zmejs pa je biu najbole produktivni slovenski pesnik tö - vö je dau več kak tresti pesniški zbirk. V prvoj z naslovom »Poker« najdemo cikluš peti pesmi »Mrk«. Prvi verš se začne z mislijov, ka je pesnik »trüden grato biti med svojimi lidami, zatok vkraj odide«. Tau leko razmimo programsko, Ednoga najbole erični pojbičekov v Sloveniji - Pedenjpeda - je po veršaj Nika Grafenauera namalo Marjan Manček humanistični, gučijo prauti glavnim vrejdnostim Slovencov, kak so »Narod«, »Gezik« ali »Domovina«. Pesnik je vkrajpüsto tradicionalne verze, štiluše pa kompozicijo, depa logiko je tö nej nüco. Nut je vpelo ironijo pa sarkazem, špilanje z rečami, s poezijov pa svejtom. Za njega je pesem samo edna špila, v šteroj dosegne pesnik slobaudnost od zapauvedi drüžbe ali ideologij. Drüga Šalamunova zbirka je üšla eške dale: v pesmi je vpelala »pop-art«, moderni štiluš iz likovne umetnosti, v svoji veršaj je nüco škeri pa predmete iz vsakdanešnjoga žitka. V ništerne svoje pesmi je nutzakapčo edne tale že vödani pisanj, de je pa kisnej s tem gorenjo pa se nazaj obrno k menje radikalnoj poeziji. Ništerni njegvi verši so aktualni, drügi bole estetski, mejša vsakdanešnje dele z višišimi čütenji. kak liki bi vöstaupo s tradicionalnoga pesništva – depa tak tö, kak liki bi vöstaupo iz slovenske literature, na štero Slovenci gledajo kak nacionalno institucijo, ki cejli narod povezüje. V pesmi vidimo dosta grdoga: stare ronje, bleke, zginjeno maro – tau je prauti estetiki lejpoga pa visikoga. Eden drügi cikluš nosi ime »Stvari«. Péti verš se špila z zapauvedami drüžbe, štere so gratale en tau političnoga guča. Šalamun pa že v prvom verzi piše o Baugi, šteri »beži, ka aj bi prišo v pravom cajti v pau trej«, tau vse je ironija prauti tradicijam Slovencov. Tretji cikluš v knigaj so »Gobice«. Té naslov je drejkt tak prausen, neške biti visiki. Verši so dinamični, kak liki bi pesnik včasik dojspiso, ka brodi. Kejpi so med seuv nej povezani, dosta je špilanja z gezikom, tihinski reči, imen varašov s cejloga sveta. Pesništvo Novaka je poveza- 1989 z zbirko »Soneti«, štero Poznana imena kulturne no z modernov francuskov držijo za najbole tipično delo zgodovine najdemo vküper poezijov, po šteroj prej »če slovenskoga postmodernizz rečami, kak so »konzer- čüjemo, te razmimo pesni- ma. Ranč tak kak v kisnešji va«, »kenguru« ali »grbanji ško rejč, ki je po sebi meta- knigaj »Soneti drugi« se v župi«. Iz vsega toga se rodi fizična«. Novak aktualizera Jesih spravla z zgodovinov kompleksna struktura, štera zgodovinske pesniške forme te pesniške forme. Sonet za je nej logična, kak liki bi nej – tak gordrži tradicijo, zmejs njega ne spiše naprej téme mejla začetka pa konca. pa odi po potaj simboliz- ino motive, pesnik se ž njimi Niko Grafenauer sliši cuj ma. Eden vrejek njegvoga raj malo špila. Ovak pokaže gnakoj generaciji kak Tomaž pesništva je kniga »Mojster na sonetistično tradicijo, go Šalamun, depa njegva poezi- nespečnosti« iz leta 1995, v variira, dostakrat pa gleda ja je zrejla gratala samo po šteroj najdemo pesnikovo na njau - pa na sebé - z ironileti 1970. Na začetki je piso mišlenje o jugoslovanskoj jov. Jesih je »demokratizero« poezijo, štera je bila s svojimi katastrofi tö. pesniški gezik, pri njem več kmičnimi kejpi ino simbo- Pesem »Zima« je med verši nega razločka med visikim ličnimi čütenji kak pegezikom literature ino sništvo Daneta Zajca slengovsko ofarbanim ino Gregora Strniše. gučom. V knigaj »Štukature« »Grizljal sem svinčnik« pa je prišo do svojoga je prvi verz slejdnje pesglasa ino forme, šteriva mi v Jesihovoj knigi sta bila tipična samo za »Soneti«, ta ranč tak njega. Držo se je forme nema naslova kak drüsoneta, šteri more prej gi verši. Če ga gledamo biti sigurni fundament vküper s soneti, štere pesmi, nüco pa je dosta so pisali Dante, Shakesimbolov ino asociacij. speare, Petrarca ali PreNjegvi verši so nej dišeren, včasik na pamet sonančni, dinamični vzememo, ka se pesnik ali ironični kak Šalamalo hejca. Že na zamunovi, liki ostanejo četki vidimo poeta, kak mérni ino lejpi. Grafe»cejli den grzé svoj klanauerova lirika vela v bajs«, gda se mantra z Prvo knigo Tomaža Šalamuna so obrnauli na slovenskom pesništvi ednim samim verzom. dosta gezikov – na vogrskoga tö za »klasičen« moderPesem bi leko razmili nizem. Ne smejmo pa kak ironijo nad navdipozabiti na njegvo mlašečo »Let časa« vöprišla v Nova- hom (ihlet), štera pa je nej poezijo tö nej, njegva najbo- kovoj zbirki »Hči spomina«. agresivna pa go leko večféle le poznana detinska kniga je Struktura pesmi je čista ino razmimo. »Ali je, pod zvejzvenak »Pedenjped«. konzekventna v formi, kejpi dami, je takši sonet,« zaklüči Sploj ovaški majster reči je naprej zovejo zimska čütenja Milan Jesih. biu Boris A. Novak. Kak ino atmosfere. Glavna rejč je Tak pa smo privandrali do pesnik je poznani grato na »bejlo«, štera je v znamenji gnešnjoga časa v slovenskoj konci 1970-i ino na začetki pa simboli sploj bogata, sre- poeziji. Gnesnedén piše slo1980-i lejt. Njegvo pesništvo čamo go na več mejstaj ver- venske pesmi sploj dosta valas dava na krizo radikal- ša. Na prvi pogled je zimski mlajši ino starejši pesnikov, v noga modernizma ali ultra- svejt idiličen, ne moremo pa preminauči talaj naše serije modernizma. Povrno se je h nimo pitanj o lübezni, poezi- smo vam nutpokazali en par klasično sigurnoj formi, ver- ji, minevanja, smrti ino vöki- od nji. Prva kak bi končali zi pa visikomi štiluši, depa večnosti. svojo paut po slovenskoj litetak, ka v nji nutvpelava bole Začetki Milana Jesiha v raturi, pa eške poglednimo, moderne téme. Donk pa 1970-i lejtaj so bili moderni- kakše drame pa romane so gordži slobaudno nücanje stični - nüco je nelogične po- pisateli po drügoj svetovnoj misli ino reči, zavolo toga vezave, nauve asociacije ino bojni pisali na Slovenskom. dostakrat gučijo o njem kak kombinacije reči. Vrejek svo»postmodernisti«. je poezije pa je dosegno leta -dm- Porabje, 9. avgusta 2018 10 Ernest Ružič Anka in Kugyjev pogled »Ružičev roman Anka in Kugyjev pogled razstira pred nami panoramo dogajanja, oseb, zgodovine, podrobnih opisov stičnega prostora Slovenija-Madžarska-Avstrija. Postavljen je v sedanjost, kot problematiziranje sedanjosti. Nosilec pripovedi, ki teče v paralelnih linijah, sta dve paralelni osebi, prvoosebni pripovedovalec, čigar ime izvemo šele ob koncu v novinarski vesti o nesreči v Trenti, ki se zbližuje z Anko, osebo iz naslova romana, in Erik, nekoliko mačističen blejski policijski inšpektor.« (Marjan Pungartnik: Ko so trčili svetovi) Večerni pogled s strani Akademije za glasbo proti fakulteti Lajos Kossuth je enkraten, zlasti v poletnih večerih, še najbolj okoli polnoči ali malo prej. Zato je v tem delu mesta v poletnih večerih največ obiskovalcev, starejših in mlajših. Tudi ali zlasti tista dva meseca, ko se velika večina študentov vrne na svoje domove po celi državi. Kajti tu je nekaj slavnih in najbolj uveljavljenih fakultet z medicinsko na prvem mestu. V Evropi, zahodni in vzhodni, so priznani očesni zdravniki, ki večkrat uspejo z zdravljenjem in celo z vrnitvijo vida potem, ko so drugod, v mnogo večjih bolnišnicah, že obupali. Eden takih prijetnih julijskih večerov, nagnjenih skoraj v polnoč, je zbližal naju z Anko, ki se je s prijateljicami sprehajala mimo naše skupine, ki je zavzeto razpravljala, ali bi kazalo na dirko formule 1, ki bo čez dva tedna na Hungároringu ali kako drugače preživeti konec tedna, ki je bil edini brez uradne, skoraj obvezne ekskurzije v širšo okolico Debrecena. Večja turistična agencija je namreč ponujala izjemno ugoden dvodnevni izlet, za katerega smo se navduše- vali vsi, jaz Slovenec, dva Hrvata iz okolice Osijeka in najbolj glasen Joška, Novosadčan, dolgin, ki je želel imeti in je tudi običajno imel prvo in zadnjo besedo. Celo takrat, ko je bilo potrebno plačati sicer ne prevelik račun v gostilni nasproti velike kalvinistične cerkve sredi mesta. Joški gre zahvala, da sem spoznal Anko, honorarno predavateljico na Akademiji za glasbo. Družil se je z njenimi kolegicami in dekleta povabil v našo družbo, češ da za vogalom, ob novi, kvadratasto arhitekturno nemogoči cerkvi brez zvonika, straši in celo ugrabljajo mladenke, ki nimajo spremljevalcev. Potem smo šli skupaj, a ne proti cerkvi, ampak mimo vodometa po parku proti Akademiji za glasbo, kjer so imeli najboljši sladoled v mestu tudi ob tako pozni uri, tja do polnoči in čez, in kjer so dekleta tudi stanovala. Vse nas je seveda povabil Joška iz Novega Sada oziroma bližnjega Futoga, znanega po odlični krčmi in še bolj po ansamblu, ki je igral starogradske pesmi, in kjer je stanoval pri starših, čeprav jih je imel že čez štirideset, kot je povedal vsakemu, ki ga je hotel poslušati. Vendar tako, da ni deloval vsiljivo, (Odlomek iz romana) slinavo, marveč je vzpodbudil zanimanje za svojo zgodbo. Ni bil učitelj kot večina seminaristov iz Jugoslavije, pretežno iz krajev, kjer živi madžarska manjšina, in še nekaj redkih padalcev, kamor sem se, še kot novinar, uvrščal tudi sam, ampak svobodni novinar s pogodbo z vojvodinsko regionalno televizijo. Pripravljal je potopisne reportaže z različnih koncev sveta, posebej dobro se je z znanjem španščine znašel v Južni Ameriki. Ker je madžarsko govoril boljše kot srbsko in kot večina Madžarov, smo vedeli, da se ni prišel izobraževat, ampak sproščat odvečno energijo in pripravljat na snemanje dokumentarnega filma o hortobáški pusti in njeni okolici, zlasti o redkih pticah v zamočvirjenih predelih. Vojvodinec Joška je bil tisti poklicni in študijski kolega, ki je nekoliko zadržanega Slovenca, torej mene, predstavil razposajenim dekletom, tudi Anki, znani in priljubljeni pevki v vrhunskem južnoslovanskem narodnostnem ansamblu, kar sem slišal že isti večer, kajti povedal nam je, da gospodična rada in lepo poje, toda od študentov zaradi tega ne zahteva manj, marveč več znanja. Poučevat petje je prihajala iz Budimpešte, najpogosteje s hitrim vlakom, kot mi je pripovedovala pozneje, in dodala, da ji mama ne dovoli vožnje z avtomobilom, ker je na cesti preveč nepredvidljivih kamionarjev. ze mi je bila blizu, če sem iskren, prav všeč mi je bila črnolasa Vojvodinka Ildiko, ki je tudi pokazala zanimanje zame, vendar je ostala v Debrecenu le dva tedna in se že nekaj dni pred odhodom sprehajala po fakultetni avli s fantom, ki je prišel, da jo odpelje domov. Kako bi se razpletla moja vojvođanska zgodba,* če bi simpatično Ildiko po spoznavnem večeru in večkratnem tesnem plesu kljub vročini, ki se je prihulila tudi v stoletno fakultetno poslopje, povabil na hladno pijačo v mestni park, je ostalo neodgovorjeno vprašanje, ki se je razsulo v pozabo, kajti Anka mi je bila mnogo bližje že po prvih besedah, ki sva jih povedala drug drugemu. Zlasti me je pritegnila njena govorica in rahlo pojoč, baržunast glas, s katerim me je pozneje osrečevala, ko je pela na koncertih doma, na Hrvaškem in enkrat celo na Lentu v Mariboru, medtem ko je morala povabilo v Ljubljano zaradi nepreložljivih obveznosti odkloniti, kar si je pozneje večkrat očitala. „V tvoje mesto nisem šla, mi oprostiš?” je bolj za šalo kot zares rekla, ko je pripovedovala o nastopih v Sloveniji, tudi na splavu na Dravi v Mariboru. Vedela je, da ji tega seveda ne zamerim, le izzovem jo včasih na ta račun. Niti Anka niti jaz tisti čas nisva slutila, da najin dom ne bo v Ljubljani, ampak v mestu pod Pohorjem. Maribor mi je bil sicer od nekdaj všeč, čeprav ne v Prve dni Poletne univer- celoti, predvsem nisem Porabje, 9. avgusta 2018 maral kletnih beznic, iz katerih je zaudarjal vonj bolj po razlitem kot popitem vinu. V luknjah, najpogosteje nekaj stopnic nižje od pločnika, so se zbirali fizični delavci, ki so garali ob strojih, nato pa raje zavili v lokal kot domov k družini, in namišljeni umetniki, običajno samooklicani pesniki in slikarji. Večkrat sem obžaloval, da nisem sociolog, da bi proučeval pijanski utrip v teh brlogih za nalivanje s tretjerazrednim vinom, predvsem pa za zapravljanje krvavo zaslužene mezde in pomanjkanja tistih družin, kjer je bil zaposlen samo mož, ki je večji del denarja pognal, preden je prikolovratil do doma. Če ni bil preveč agresiven, mu je žena do zadnjega ficka pobrala, česar ni zapil, tako da je bilo zapijanja konec do naslednje plače. Sposojati si med sabo denarja niso mogli, ker so vsi bili brez novcev. Nekatere žene, posebej tiste bolj pogumne, so prihajale čakat može pred tovarno ob plačilnih dnevih. Ker je može bilo pred sodelavci sram, so se dobrovoljno, kot ovce pred striženjem, napotili za ženami proti domu, kjer je padla marsikatera zaušnica ali celo brca. Še bolj tragična je bila usoda v družinah, kjer je pogosto srknila tudi žena. Večkrat se je končalo z ubojem, ki je trajno zaznamoval otroke. (Roman je izšel pri Kulturnem društvu Mariborska literarna družba.) 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 10.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.35 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.10 Vem!, kviz, 11.50 Dvoživke, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta (V.): Ples v temi, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Modna hiša Velvet (IV.): Več kot le lep obraz, španska nadaljevanka, 14.50 Platforma: Beneški arhitekturni bienale - Prostor svobode, 15.35 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.10 Duhovni utrip: Portret umetnika - Jošt Snoj, 16.30 Zlata dekleta (VI.): Žalovanje, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2018: Kultura, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Počitnice na soncu, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Čez planke: Ciper, 20.55 Nočni receptor, britansko-ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Umazani Harry, ameriški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal PETEK, 10.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 10.25 Dobro jutro, poletni izbor, 12.45 Slovenski vodni krog: Framski potok, dokumentarna nanizanka, 13.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.10 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Vlado Kreslin, 15.50 Golica, zgodba o skladbi, dokumentarni film, 17.00 Umor, je napisala (II.): Jessica za rešetkami, ameriška nanizanka, 18.00 Judo: svetovni pokal, 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, 22.00 Umor, je napisala (II.): Palice in kamni, ameriška nanizanka, 22.55 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 23.20 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Izrael, 0.10 Videotrak, 1.15 Nogomet - SP 2018: Brazilija : Mehika, osmina finala, 3.00 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SOBOTA, 11.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.55 Z Mišo...: Zlatko Zahović, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Se zgodi: Referendum, slovenska nanizanka, 14.45 Ambienti, 15.35 Profil: Šalan Alhamvi, 16.10 Prvinska preizkušnja: Pri plemenu Tarahumara, britanska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, dokumentarna oddaja, 17.45 Popolna družina: Liki se zaposli, humoristična nanizanka, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: SuperValentinček, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Kon Tiki, koprodukcijski film, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Poletna scena, 22.35 Iz pozabe (II.), britanska nadaljevanka, 23.25 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.20 Info-kanal, SOBOTA, 11.08.2018, II. spored TVS 7.00 10 domačih, 7.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 8.35 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako, 9.05 Evropska prvenstva 2018: atletika, hoja 20 km, 12.30 Čarokuhinja pri atu: Amerika, 12.50 Operno poletje, 15.00 Umor, je napisala (II.): Palice in kamni, ameriška nanizanka, 16.00 Judo: svetovni pokal, 18.00 Bleščica, oddaja o modi, 18.30 Avtomobilnost, 19.00 Infodrom, poletje 2018: Kultura, informativna oddaja za otroke in mlade, 19.15 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 19.25 Osvežilna fronta: Kletvice, 20.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, 22.00 Umor, je napisala (II.): Umor koplje globoko, ameriška nanizanka, 22.50 Televizijski klub: Uspešni Slovenci v tujini, 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 0.15 Videotrak, 1.15 Nogomet - SP 2018: Belgija : Japonska, osmina finala, 3.05 Zabavni kanal, 5.50 Videotrak NEDELJA, 12.08.2018, I. spored TVS 6.40 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.15 Nabriti detektivi, nemška otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert ansambla Nemir, 15.05 Ena, dve, tri, ameriško-nemški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas, 17.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 18.40 Bacek Jon: Nagajivi krti, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nadaljevanka, 20.55 Intervju: dr. Ferdinand Šerbelj, 21.40 Poročila, Šport, 22.10 Življenje s turbanom, ameriška dokumentarna oddaja, 23.40 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.15 Festival Seviqc Brežice - Violino fantastico (J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 3), 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal NEDELJA, 12.08.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Portret umetnika - Jošt Snoj, 7.15 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako, 7.30 Glasbena matineja, 8.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 8.25 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 8.55 Umor, je napisala (II.): Umor koplje globoko, ameriška nanizanka, 9.55 Evropska prvenstva 2018: atletika, maraton, 12.15 Hišica v preriji – dokončno slovo, ameriški film, 14.00 Evropska prvenstva 2018: kolesarstvo - cestna preizkušnja (M), 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Triglav : Olimpija, 4. kolo, 19.30 Evropska prvenstva 2018: atletika, 21.40 Žrebanje Lota, 21.50 Judo: svetovni pokal, 22.30 Umor, je napisala (II.): Sestanek za umor, ameriška nanizanka, 23.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Las Vegas, 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 0.15 Nogomet - SP 2018: Švedska : Švica, osmina finala, 2.00 Videotrak, 3.10 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 13.08.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 10 domačih, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (IV.): Povej mi svojo skrivnost, španska nadaljevanka, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Čist zares: Izdelava trick shot filma, mladinska dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Peš ob Nilu, potopisna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.40 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PONEDELJEK, 13.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.55 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 10.05 Dobro jutro, poletni izbor, 12.20 Slovenski vodni krog: Trebuščica, dokumentarna nanizanka, 12.50 ... Naša bo letos pomlad (Kajuh), dokumentarni film, 14.00 Zgodbe izza obrazov: Ladislav Fabris, 14.45 Ljudje in zemlja, 15.40 Televizijski klub: Uspešni Slovenci v tujini, 16.35 Avtomobilnost, 17.25 Umor, je napisala (II.): Sestanek za umor, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Vetrnica: Nosorogovi čuti, 19.00 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz, 19.20 Živalska uganka: Žirafa, otroška serija, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu, 20.55 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 21.45 Umor, je napisala (II.): Na napakah se učimo, ameriška nanizanka, 22.40 Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih, dokumentarni film, 23.30 Videotrak, 0.35 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak TOREK, 14.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.25 Slovenski pozdrav - najboljše iz pomladi 2018, narodnozabavna oddaja, 11.00 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (IV.): Notranji sovražnik, španska nadaljevanka, 15.00 Potepanja – Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Črtica gre v Pariz, 15.55 City folk - Obrazi mest: Praga, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev: Očesne bolezni, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Aktivna soseska, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Žvenkci: Bleščeče presenečenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 20.50 Harmonikarji, dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Pričevalci: Virgil Gomizelj, dokumentarna oddaja, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal TOREK, 14.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.20 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 10.45 Dobro jutro, poletni izbor, 13.15 Slovenski vodni krog: Pišnica, dokumentarna nanizanka, 13.55 Slovenski magazin, 14.35 Operetno poletje: Marjan Kozina: Majda, koncertna izvedba operete, 16.20 Sam svoj; Jože Babič, dokumentarni film, 17.25 Umor, je napisala (II.): Na napakah se Porabje, 9. avgusta 2018 OD 10. avgusta DO 16. avgusta učimo, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40,Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Modra energija, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Umor, je napisala (II.): Naj žar v kiosku nikoli ne ugasne, ameriška nanizanka, 21.45 Človeški kapital, italijanski film, 23.35 Peš ob Nilu, potopisna serija, 0.20 Videotrak, 1.30 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 15.08.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 8.35 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.00 Marijino vnebovzetje, prenos praznične maše iz cerkve v Čatež-Zaplazu, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 Slastna kuhinja: Solata iz tunine, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Odmev davnine: Vodna bitja, izobraževalna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Maha in Talha Ahmed, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Trobka in Skok: Luknja pri luknji, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Divji vrtovi, irski film, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Sveto in svet: Smo Slovenci še Marijin narod? 23.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.35 Odmev davnine: Vodna bitja, izobraževalna oddaja, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, 1.00 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.25 Info-kanal SREDA, 15.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 11.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 12.25 10 domačih, 13.10 Zgodbe izza obrazov: Franci Rogač, dokumentarna serija, 13.40 Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert, 15.50 Romanje k svetemu Jakobu, dokumentarna oddaja, 17.10 Ambienti, 17.40 Umor, je napisala (II.): Naj žar v kiosku nikoli ne ugasne, ameriška nanizanka, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Vetrnica, otroška oddaja, 19.00 Profesor Pustolovec, igrana nanizanka, 19.20 Živalska uganka, otroška serija, 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka 20.00 Placido Domingo: Moje največje vloge, glasbeno dokumentarna oddaja, 21.20 Žrebanje Lota, 21.30 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Polona Juh, 22.20 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 23.25 Umor, je napisala (II.): Tempirana bomba, ameriška nanizanka, 0.15 Videotrak, 1.25 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 16.08.2018, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 Odmev davnine, izobraževalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Avtohtone domače živali, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Pasna spona z Molnika, 18.05 Mala kraljična: Hočem šotor!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Planet Zemlja 2 – iz zakulisja, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Lutrov zločin - kako je Rim hotel zatreti reformacijo, avstrijsko-nemška dokumentarna oddaja, 0.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal ČETRTEK, 16.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.50 Dobro jutro, poletni izbor, 12.05 Slovenski vodni krog: Ižica, dokumentarna nanizanka, 12.50 Intervju: dr. Ferdinand Šerbelj, 13.55 Zdravje Slovencev, dokumentarna oddaja, 14.20 Čez planke: Ciper, 15.30 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 16.20 Pozabljeni Slovenci: Branimir Tuma, dokumentarni film, 17.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Ribič Pepe, mozaična oddaja za, 19.20 Vetrnica: Aron, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 20.45 Avtomobilnost, 21.15 Ambienti, 21.45 Črne duše, italijansko francoski film, 23.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.25 Big band RTV Slovenija in Boško Petrović, 1.15 Videotrak, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SKOZI SLOVENŠČINO DO OSNOV ANGLEŠČINE Zveza Slovencev na Madžarskem organizira jezikovni tečaj SKOZI SLOVENŠČINO DO OSNOV ANGLEŠČINE Tečaj bo septembra, oktobra in novembra 2018, enkrat tedensko po 2 uri (v večernih urah) v Slovenskem domu v Monoštru. Tečaj bo brezplačen. Rok prijave: 24. avgust 2018 Prijavite se lahko po telefonu: 94/380-208 ali na naslednjem e-naslovu: biserka.bajzek@gmail.com Festival rock glasbe v Monoštru Letos so v monoštrskem kampu drugič organizirali srečanje domačih rock ansamblov. Vodja ansambla gostitelja (MÉDINCSÁJNÁ) Gábor Bartakovič nam je povedal, da ju je skupaj z glavnim organizatorjem dogodka Pétrom Pukhelyem vodil cilj zagotoviti domačim glasbenim skupinam priložnost za predstavitev. Glasbeni festival se je začel z nastopom ansambla Húrfúzió. LRH (Foto: Anett Offner Fazekas) Razvoj Várkerta v Monoštru TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Na interaktivnem sprehodu je mestni urbanist Gábor Kiss predstavil razvojne načrte t. i. Várkerta, to je parka okrog baročne cerkve in samostana. Kot je povedal, bo park čez tri leta služil aktivnemu počitku domačinov in tudi turistov, saj bo to park s svežo favno in floro. LRH