'pHMMM Standby A VtlAriiil * AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Ammnw %tmt NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 74. CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, JUNE 25. 1919. LETO XXII. — VOL. Nekaj navodil potnikom v domovino. f: m i Vse osebe, ki so namenjene na pot iz Amerike v starp domovino, so podvržene posebnim postavam, ki so bile baš kar odobrene. Najvažnej ša točka za take potnike je sledeča: , Rule III. Under a penalty of a fine of not more tnan $10.000, or imprisonment for not more than two years, or both, it is unlawful for travelers to take out of the United States, without a licence, any money in excess of the following amounts: a) United States notes, National Bank notes, Federal Reserve notes or Federal Reserve Bank notes: for each adult $250. V slovenskem se to glasi: Kaznovan bo z globo ne več gl kot $10.000 ali dveletno- ječo ali z obema kaznima, oni potnik, ki gre iz Zjedinjenih držav, in ki nosi seboj brez dovoljenja denar Zjedinjenih držav, razven *svo-te: v zvezinih bankovcih, narodnih bankovcih in notah ali bankovcih Federalne banke svoto $260/' Zlata in srebrna vrednost se sploh ne sme vzeti s seboj. To pomeni, da nobena oseba Ifi gre v staro domovino, ne sme nesti s seboj, niti ne sme imeti pri sebi, niti v kovčku več kakor $250 za eno osebo. Če potujeta na pr. oče in mati in odrastel sin ali hči, je dovoljeno za vsako tako osebo $250. Toda ta denar se sme nesti iz Zjed drŽav samo v bankovcih, nikakor pa ne v zlatu ali srebru. Kadar je popotnik namenjen na oarobrod, tedaj ga najprvo popolnoma preiščejo, sleči s i mora popolnoma in mu pregledajo vso obleko, vse kovčke, in sploh vse kar nosi s seFoj, in če dobijo pri njem več kakor zgorej omenjeno, tedaj mu odvzamejo to svoto, postavijo ga pred sodnijo, zapro za dve leti, j.t. d. Takih dogodkov se je že več zgodilo, zato opozarjamo naše .ljudi na to postavo. Za nobeno ceno naj ne nosijo več denarja seboj kakor je predpisano. Kadar potujete v staro domovino, pošljite- denar skozi varno banko ali denarni zavod, katerega že mnogo let poznate in mu zaupate, in ta denar bo potem v vaši domovini izplačan v kronah, rkakor je naša ameriška vlada odredila potom svoje Re-servne banke. Namen ameriške vlade je, preprečiti, da ne bi bil denar Zjedinjenih drŽav raztresen po celem svetu. V Ameriki je kakih 40 raznih narodov, ki silijo domov, in če bi vsakdo ameriški denar nosil s seboj, bi ga morali zbirati potem po celem svetu. Namen vlade ni vam kon-fiscirati denar aH vam nekaj vzeti, kar je vaše, ampak namen vlade je, da vi ne nesete denarja iz Amerike, ampak ga pošljete, tako da denar tukaj ostane, a doma di^ bite izplačano v kronah. Držite se tega in ne bode-te imeli sitnosti. — Ker je prodajal žganje, je bil aretiran Louis Ruben-stein. Obravnava se bo vršila 2. julija, ker mora mestni kemik prej dognati, ali je prodana pijača v resnici žga nje ali ne. — 5393 oseb je hodilo v me-jrne šole preteklo se-poroča šolski od- Francozi zahtevajo kaznovanje krivcev PariZj 24. junija. Mirovna konferenca je imenovala poseben odbor izkušencev, ki bodo odločili krivdo onih, ki so ukazali potopiti internirano nemško vojno brodovje. Določiti je treba, ali so Nemci s tem kršili točke premirja. Pariz, 24. junija. Angleška vlada je na pritisk francoske vlačje odredila obsežno preiskavo, kdo je odgovoren in kriv, da so bile internirane nemške vojne ladije potopljene. ,Francoski parlament je poslal posebno de-putacijo k ministerskemu predsedniku, od katerega se jo zahtevala ostra kazen za povzročitelje. Francosko časopisje enoglasno zahteva, da morajo biti Nemci, če so oni povzročitelji, kaznovani za ta zločin, ali pa vrniti v denarju toliko kot so bile vredne potopljene ladije. -o- — Nekemu rojaku je umrla pred časom žena in ''hotel je dati svojim otrokom drugo mater in po dolgem brskanju med ženskimi srci je našel veliko žensko srce, ki bi bilo vsaj nekoliko, pripravno da "spodšprajca" tri vogale pri hiši. Well, vse je bilo že finiš, in nesla sta okliče in ženin je že vabil na "ofcet" ko naenkrat zve, da se je njegova nfevesta z drugim poročila. Bajgaš ga je ta nevesta 'urihtala", toda Joe pravi, da zdaj ko je vse pripravljeno, se ne skesa, ampak bo kakšno drugo žensko stvar kje stknil in peljal pred oltar. — Slovensko pevsko dr. Zvon v Newburgu priredi v nedeljo 29. junija na prostorih 12018 Union ave. vrtno veselico s petjem. Pevska dr. Slavec in Soča nastopijo poleg izvežbanih pevcev 'Zvona." Na programu je kaj lepa zabava, in so rojaki ulju-dno vabljeni k obilni udeležbi. — Slovenske Sokolice priredijo v nedeljo 29. junija izvanredno veselico, o kateri pravijo, da bo nekaj takega, kar se je dozdai pogrešalo v Clevelandu. Na programu bode tudi dirka debelih žensk. Zbijali bodejo hudir-jeve kače in počenjali tajnosti, ki gredo samo od ust do ust. Kdor se hoče prepričati naj stopi v nedeljo na karo in se pelje na Kasteličeve fa»-me, kjer bo videl, slišal in p«. š fes da DOMAČE ZALOGE PIJAČE. Washington, 24. junija. Justični odbor kongresa je včerai sprejel predlog, da potem, ko se upelje splošna pro-hibicija, bodejo privatne osebe lahko imele pijačo doma za sebe, ne da bi jih smela postava nadlegovati. Stranka suhih je hotela to preprečiti, toda je bila poražena. Tudi iskati ne smejo obla stveni organi pijačo na privatnih stanovanjih, razven če sodnik da dovoljenje. GENERALI KOT PROSTAKI. V Berlinu ni nič čudnega danes videti nekdanje arma-dne častnike, da služijo kot navadni vojaki. Med jprostaki se nahaja tudi neki bivši general major nemške armade, ki v Berlinu vsak dan straži Hands Časopis "Jugoslavija" piše dne i. junija v Ljubljani sledeče: Naravnost nečuveno, kar čujemo in čitamo v raznih po ročilih iz Pariza. Ko se izdeluje novi zemljevid za našo domovino, obnaša se vsa diplomacija, kakor da bi povzročitelj svetovne vojne ift sedanjega gorja — ne bil pruski imperializem — nego mi Slovenci, in v tem smislu se vadlja tamkaj za našo kožo, za najvažnejše dele našega naroda. Izvršiti nameravajo prav hladnokrvno in brez vsakih skrupljev amputacijo na našem -narodnem telesu: Goriška, Trst, Istra, naši otoki, deli Dalmacije, vse to naj se kratkim potom amputuje od našega telesa. Ker mora Trst brez zaledja propasti, nnaj se v to svrho propasti, naj se v to svrho Celovec — ali ni to imenitno — ali ne izgleda to tako, da naj se Slovence kaznuje, kakor da bi bili izgubili ne Nemci, marveč mi Slovenci drzno pričeto roparsko svetovno vojno. Zdravniki napravljajo amputacije le v skrajnih slučajih. Nikdar seveda pa ne brez dovoljenja onega, koje-mu se ima operacija izvršiti. In diplomati v Parizu? Ali nas kdo kaj vpraša? Baš naj-zdravejŠi deli našega narodnega telesa so ti, ko je se nam hpče nasilno odrezati. Naj- bolj zavedni Slovani, najbolj moralno ljudstvo biva baš v teh krajih, koje ao namenili kruto upropastiti. In vse to: komu na ljubo? Ej, jako slabi tvrdki: Italiji. Zelo slabo znamenje pač za našo sedanjo Veljavo med svetom, da velja dandanes italijanska intriga toliko, da so velevlasti pripravljene. Ita liji vreči v žrelo najboljše, najbolje plemenite dele našega naroaneva telesa. Domovina, planinski rftj in grob Simona Gregorči« v ogabnem laškem žrelu i-- niti misliti človek ne smjTna to! Kaj pa Italija?fcežela priznane revščini, #ez vsakih narodnih zakladov, ki je doJ sedaj živela glavno vlogo od naklonjenosti svojih sosedov. Splošno ponašanje in značaj italijanske rase ni imel nikdar v svetu veljave, kot rdeča nit se ;tleče v italijanski zgodovini zadnjih desetletij perfidriost. Tri desetletja je bila ofifcijelna Italija zvezana s pruskim imperializmom. Kaj pa obnašanje Italijanov v svetovni vojni? "Ajuto, mama mia!" je tako-rekoč njih bojni klic. In da bi ne bilo pravočasno pomoči od Francozov, Angležev in Amerikancev, kje bi bila danes Italija? Že zdavnej bi imeli italijansko republiko spodobno in pohlevno, ne vd-deno od imperialistično- nadutih ministrovjne®) od res- , ...m.^oiiwuatf nih,.gd pravih mož predstavnikov-ljudske volje. Za vse to prav dobro vedo zave^iki in takisto vedo prav dobro ceniti italijanske intrige. Brez podpore Francozov, Angležev in Amerikancev je Italija v trenutku zopet ničla na svetu, kakor-šna ie bila vedno. Blamaže, .vi jih je dosegel italijanski imperializem svoje čase v Abesiniji in Tripolisu, nikakor niso pozabljene, marveč so zapustile trajne utise pri vseh narodih. In italijanske — vseskozi ponesrečene o-fenzive v sedanji vojni, so tudi zapustile temeljne in trajne vtise. Italijanske zmage — kdo se ne smeje! Italijan ni bil in ne bo vojak — nikakor ne more za to, da njegovi rasi vojne lastnosti niso prirojene. Seveda, radi-tega ne mislimo Italijana zaničevati — niti oddaleč ne. Mi Slovani cenimo vsako raso, od katere vemo, da je sicer koristen Član človeške družbe. Borili pa smo-^e in se bomo vedno in vztrajno proti italijanski nadutosti. V sedanjih prilikah si domišljujejo vodje italijanskega naroda, da nas smejo podjarmiti liki koloniji, nas, ki smo kulturno, zlasti pa še moralno, mno go višje stoječi od njih. Baš to je drzno, baš to je brez primere in se bo nad sosedi Italijani bridko maščevalo. V petek bo pripisan mir z femci. Pariz, 24. junija. Uradno se bo podpisal mir med zavezniki in Nemci v petek, 27 junija. Mir bo podpisan v "dvorani zrcal" v Versailles kjer so nekdaj sprejemali francoski kralji odposlance drugih držav. Hermann Mueller, novi nemški zunanji minister je bil imenovan predsednikom nove nemške elegacije, ki isala mir. V Pariz je dospe-a nova laška mirovna dele- Delavci ustanove svoje lastno stranko Organizirani' delavci Cle-velanda bodejo ustanovili svojo lastno delavsko politično stran ko, kljub dejstvu, da je konvencija organiziranih delavcev American Federation of Labor odklonila ustanovitev posebne delovske politične stranke. J. A. Groves, tajnik unije elektrikar-jev, ki je predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev delavske politične stran ke, se je izjavil, da se bo v dnevih 11. 12. in 13. julija zbralo v Moose Hall kakih 1000 delavskih delegatov, ki bodejo položili temelj tej novi stranki. Unijski delavci v Clevelandu so z večino odobrili tako delavsko stranko, in je unijskim uradnikom nemogoče da bi zavlačevali stvar. Pa ne samo v Clevelandu, ampak delavske uni je cele države Ohio se bodejo združile na posebni konvenciji, kjer se bo ustanovila delavska politična stranka za celo državo Ohio. Pri prihodnjih volitvah za mestne urade bodejo organizirani delavci že inieli svoje kandidate za vse urade, o ka terih bo treba voliti. V to delavsko politično stranko se ne bodejo sprejemali samo člani delavskij unij,\ ampak tudi dfuge osebe, ki pri vstopu v stranko se zavežejo, da bodejo podpirali delavski program. — Louis Bianchetti, ki je bil pred tremi leti spoznan krivim, da je zadavil Dolores Evans in obsojen na 25 let ječe, bo najbrž izpuščen iz ječe. Bianchetti je po umoru dekleta pobegnil, toda policija v New Yorku ga je prijela. — $500.000 namerava izdati mesto Cleveland za javna igrališča otrokom, tekom pri- Cebi v Rimu glede verskih obredov. Rim, 24. junija. Tu se pričakuje v bližni bodočnosti deputacija čeho-slovaških du hovnov, ki bodejo predložili papežu Benediktu več prošenj glede šeg in običajev katoliškega klera v novi republiki. Prva prošnja bo, da papež dovoli ustanovitev čeho-slovaškega patriarha. Nadalje bodejo prosili češki duhov ni, da se uvede Češki jezik v vse verske. obrede in da se dovoli duhovnom poroka. Več kakor 30.000 čeho-slovaških žen je podpisalo prošnjo na papeža v korist zakona duhovnov. — 225 sirotnih otrok revnih starišev, ki stanujejo v zaduhlih, nezdravih stanovanjih v mestu in ne uživajo nSkdar svežega zraka, ki je tako potreben otrokom, bo poslanih ta teden ven ha krasno farmo blizu mesta, kjer ostanejo do L septembra na mestne stroške. Vsi otroci* so najprvo zdravniško preiskani, dobijo čedno obleko, na farmi je pa vse urejeno, da otroci pridejo k zdravju in moči. Ob pol sedmih zjutraj vstanejo, ob 7, je zajterk, po tem razvitje zastave, igraft-nje do opoldne,, kosilo, potem zopet igranje, pouk o zdravju in snagi, ob 6. večerja, potem zopet igranje in ob 9. k počitkti. Otroci bodejo tudi nekaj malega delati na vrtu. Vsak dan bodejo od zdravnika preiskani. Le žal da ni mogoče preskrbeti Še za več otrok enakega razvedrila. — Utonil je v nedeljo popoldne v Lorainu 18 letni mladenič, sin občespoStovane družine Bombideve, brat Rev. A. Bombača. Pogreb se je vriil danes, v sredo. Prizadeti rodbini $400.000 dovoljenih za mestne bolnike Mesto bo v kratkem potrošilo $400.000 da zgradi potrebna poslopja za one bolnike, ki nosijo v sebi posledice influence. Enajst večjih poslopij se bo postavilo v Wa-rrensville, kjer se bo skrbelo za te siromake, ki so večinoma brez vsakih sredstev. Mestni zdravstveni načelnik, dr. Rockwood, se je izjavil, da je v Clevelandu 14.360 oseb, ki nosijo posledice influence. Nekateri so postan gluhi, nekateri slepi, tretji so dobili jetiko, Četrti trpe na neprebavnosti, na zaprtju, imajo hrbtobol, se jim ustavlja voda, sploh vsakovrstne bolezni morijo te osebe. 320 oseb je že v Warrensville, 400 jih je na vrsti, da bodejo tam sprejete v kratkem. Kot se poroča bo tudi kongres Zjed. držav dovolil večjo svot0 za te siromake. Trdi se, da je v Ameriki pol miljo-na ljudi, pri katerih je influ-enca pustila večje ali manjše posledice. — John E. Smith je naznanil policiji, da so mu tatovi ukradli Liberty bonde v vrednosti $1150 in zlat prstan. — Dr. Eppitace Pfessoa, novoizvoljeni predsednik republike Brazilije, pride v kratkem v Cleveland. (Upamo, da je mož temperenčnik, no, pa saj ga lahko postrežemo s ice-creamom.) — Mnogo sto novih državljanov. bo priseglo v Wa-shingtonu 4. julija pred predsednikom Wilsonom zvestobo Zjedinjenim drŽavam. Med njimi bo tudi nekaj Clevelandčanov. — Mesto je dobilo od county blagajne $300.000. Sedaj pa ne vedo kam bi ta denar dali, ker ima mesto toliko dolgov. Vsepovsod so luknje katere je treba mašiti. Koncem meseca dobi mesto na* daljnih $400.000. mirovne delegacije, ki bo pod je ivnž gacija pod načelstvotn zunanjega ministra Tomassa Tit-tonija. BELGIJCI DOBUO POL MILJARDE. Odškodninski odbor mirovne konference je priznal, da dobijo Belgijci prvo svoto $500.000.000, katero plačajo Nemci kot vojno odškodnino. Predsednik Wilson je imel dolgo konferenco danes z mirovnimi delegati. V Parizu vlada ogromno veselje, ker so Nemci skle-nnili, podpisati mir. Po ulicah je vladalo skoro isto veselje kot tedaj, ko je bilo pod pisano premirje. Francoski ministerski predsednik se je izjavil: "Štirideset let seip čakal na ta trenotek.' Predsednik Wilson proti ' ceremonijam. Predsednik Wilson je naprosil delegate mirovne konference, naj bodejo vse cere- roste in kratke ob priliki, ko "emci podpišejo mir. V Versailles se aelajo velike priprave. Preproge francoskega kralja Ludvika XIV. ki se nikdar še niso rabile, odkar je on umrl, bodejo * položili v dvorani, kjer se bo podpisal mir. Okoli ogromne podko-vaste mize bodejo imeli poslanci zavezniških držav svoje sedeže, v sredini te mize pa bo druga, kjer bodejo poslanci eden v eden za drugim podpisovali. Klicani bodejo po alfabetnem redu. Vsi bodejo oblečeni v princ Albert obleke in nosili cilindre. Na obeh straneh dvorane bo sedelo 400 zastopnikov zavezniškega in nemškega Časopisja. Zunaj bo nameščeno vojaštvo kot, častna straža. Takoj po podpisu bodejo zavezniki začeli z diplomatfč-nnimi odošaji z Nemci. KDAJ SE WILSON VRNE? Pariz, 24. junija. Ni gotovo, če predsedmk Wilson od-otuje v soboto, 28. junija iz rancije. Prvotna odločitev, da bo mir podpisan v petek, se je spremenila, ker Nemci ne morejo dobiti pripravne-a moža, ki bi v imnu nemš-e vlade podpisal mirovne listine, radičesar se je vsa zadeva zopet zavlekla. Wilson mora ostati toliko časa v Parizu, da podpiše mirovno listino. WILSON POVABIL NA OBISK KRALJA. Bruselj, 24. junija Pred-no je predsednik Wilson zapustil Belgijo, je osebno povabil belgijskega kralja in kraljico na bbisk v Zjedinje-ne države. Belgijska kraljeva dvojica pride v Ameriko najbrž začetkom septembra. Pred 20 leti je bil belgijski kralj v Ameriki, kjer se je mudil 12 mesecev kot časnikarski poročevalec. Pariz, 24. junija, sko in ukrajinsko je sklenil mir, kakor Rumunci. Vse zavezale. Morilec priznal a-, mor svoje sopti Martin Gerbesch, 47 let star, ki je sprva trdovratno tajil, da ni umoril svoje že-f ne, je v pondeljek pred sodnijo priznal, da je kriv umora druge vrste. Sodnik Stevens je obsodil Gerbescha na dosmrtno ječo. Gerbesch ji 1. maja letos umoril svoj« ženo s kuhinjskim nožem Stanoval je na 2445 E. 26 tL St. Ko ie odpravil svoje delo, je telefoniral policiji, kateri je povedal, da je umoril svojo ženo. Potem pa je šel v bližnji saloon, kjer je mirno pil pivo, nakar se je vrnil v svoje stanovanje, kjer je počakal policista. Gerbesch je najprvo dejal, da je bil "neodgovoren za svoje delo v trenotku, ko zaklal svojo ženo", toraj ni kriv, a pozneje je priznal, da se je nahajal pri polni pameti in je zaklal ženo radi neprestanih prepirov. — Žalostno zgodbo je pi povedovala 35 letna , Mary Sprosty sodniku Terrellu rta policijski sodniji. Mary je stara 35 let in je imela s sv jim možem 9 otrok/od kal rih sta dva umrla. Bila je v« dno zvesta svojemu mc dokler je slednji nf zi zmerjati in ni hotel več rok podpirati. Kmalu pol jo je mož zapustil. Seznai se je z drugim možem, s terim je živela ski meseca,., ko^o je~po prla radi bigamije, bila poslana za več mese( "Hišo Dobrega Pastirja' kjer se je vzorno obnaša nakar so jo izpustili. Tal potem je k njej prišel dri mož in ji povedal, da je nj gova, ker jo je bil njen pr mož prodal njemu za petintrideset dolarjev. Policija aretirala tudi tega moža, se piše Avgust Busnak. solzami v očeh iaprosila na sodnika na/ ji odpus ker se namerava poboljšal toda sodnik ni hotel o tei slišati, ker je žena že d\ krat živela z drugim možem. Dosegla pa je toliko, da je ni so poslali v "Hišo Dobreg* Pastirja" ampak v delavnico. Obsojena je bila na 3 mesece ječe in $200 kazni. Trage< ja modernega življenja. — Blizu umetniškega muzeja v Wade parku so štirje lopovi v pondeljek ponoči napadli 19 letno dekle Avgu-sto Wood in njenega spremljevalca. Dekletu so vzeli zaročni-prstan in uro z verižico, fantu pa nad $100 v gotovini in jima zagrozili, da ju ubijejo, če jih izdajo. Moses Eisser se je bližal v pondeljek ponnoči svoje mu domu na Woodland ave. ko so ga ustavili štirje zamorci in mu vzeli $200. 0 — ^irje banditje so napadli pet moških na Union ave. blizu 99. ceste in dobili — $1.40. ^m — 654 oseb je bilo Ijanih zadnji teden pred licijsko sodišče, med njimi dva radi pijanosti. Lans' leto v istem Času jih je prijetih 631. Toraj lansko to manj, letos več, kiju " mu, da je šla vinska in ga opojna pijača k vragu. — Več vojakov se je žilo, da so jim ne osebe dale cigarete, v rih je bil omotični jaki so postali nezn so kadili take se jih je lotil Ameriko vi t, i ; ISKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) m 3-5-5- MM . NAROČNINA: Z^CIeveland po pošti Posamezna številka ■ $4.00 - 3c Vm plaint, dopisi in denar naj se poftiir« na "AmcriSka Domovina" St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 LOUIS J. PlHCt Editor DEBEVEC. Publisher ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.009 Slovenians in the City>f Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only "Entered as ••eond-claaa matter Janvary 6th 1009, at the post office at land, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. bo želel več vojne. Mir, blagoslov val, tgda kako dolgo? Dokler bo ljudstvo imelo kontrolo in besedo, dokler bo vladal sporazum med narodi, dokler bo vladalo spoznanje na svetu, da je mir večji blagoslov za narode kot vojna. nam bo pomagala. Pri nas i prav slabo goal. Pridite kmalu domov. Va NAŠI DOPISI. NO. 74. Wed. June 25. 1919. Konec. ii ta S kričanjem in škripanjem sprejema Nemčija mirovne pogoje zaveznikov. Sama sebe proglaša mučencem in žrtvi silovitega zločina, toda objednem sprejema mir, ker nima druzega izhoda. Uradno naznanilo iz Weimarja, kjer je sedež nemške vlade, da bo mir podpisan, znači konec najbolj silovite, najbolj strašne vojne vseh vekov. Nemčija trdi, da je to krivičen mir, mir ižsrtjen od onih, ki imajo moč, da je tiranski, zločinski, hudodelski mir. Kdo je kaj druzega pričakoval od Nemčije? Pričakovati je tudi bilo, da bo Nemčija protestirala do zadnjega, da ona ni odgovorna za vojno. In zadnji protest Nemčije ; se je glasil, da ona ni odgovorna za vojno, zadnja beseda ; nemških narodnih zastopnikov je bila, da kajzer ni povzročitelj vojne. Ko se je nemška vlada udala v vseh druzih točkah, je škripala z zobmi do zadnjega trenotka stirala, da ona ni odgovorna za vojno. Skušala je s črnilom oprati svojo krvavo vest. ^ Resnica je, da je to mir močnih nad slabimi, mir zmagovalcev nad premaganimi. Toda predvsem je to PRAVl-, ČEN MIR, kar se tiče Neihčije. Od Nemčije se ne zahteva da bi izgubila eno samo miljo ozemlja, ki je nemško. Plačala ne bo nobene kazenske- odSkodnirte, in kolikor bo plačala, bo plačala za škodo, katero je nemška armada nalašč, zločinsko naredila, in le v primeri z nemško močjo ip zmožnostjo, da lahko plača. Nobenega bojkota niso zavez-zapisali v mirovne točke napram Nemčiji, in celo pri-stili bodejo tega modernega Kajna, da se pridruži Ligi arodov, kakor hitro si izbere stalno vlado, v tem vidimo _ samo pravico, ampak celo plemenitost od strani zavez-ikpv. Nemčija je grešila kot še nikdar nobena druga drža-sveta ni grešila, grešila je več kot vnebovpijoče, grešila tako, da ji grehi ne morejo biti odpuščni. Nobena kazen bi bila prevelika. Če bi Nemčijo sodili po njenih zloči-bi jo morali popolnoma, za večne čase uničiti, pa še ne idovolj kaznovana, v primeri kaj so drugi narodi trii nje. < ; emčija, prava Nemčija je danes taka kot pred vojno, t ji je odprta za narodni obstanek in pot je odprta, da kreva od posledic vojne. Nova generacija, ki zraste v emčiji, mora biti prepričana, da je dolžnost nemškega aroda zaslužiti si dobro voljo in naklonjenost celega sve-le s poštenostjo in iskrenostjo. S tem, da se Nemčija sedaj predstavlja samo sebe kot mučenico, ji ne bo ničesar pomaganega. Pomislimo, kakšne mirovne pogoje bi Nemčija naložila, v slučaju, da bi bila ona zmagovalka! To si prav lahko presdtavljamo, če se ozremo na dvoje pogodb, katere je Nemčija diktirala tekom vojne. To je | Brest-Litovska mirovna pogodba, sklenjena med Rusi in Nemci, in mirovna pogodba Bukarešta, sklenjena med Nemci in Rumunci. Da je Nemčija zmagala, je gotovo, da bi Belgija postala nemška provinca. Veliki deli severne Francije, posebno pa znameniti Brier železni okraji, bi prišli pod nemško gospodstvo. Belgijske in portugalske »kolonije bi izginile v nemškem žrelu, dočim bi se Franci-a in Anglija morali odpovedati vsemu, kar bi zahteval -fohenzollernski tiran. Srbija bi bila izbrisana iz zemeljske mape, Avstrija bi postala gospodarica juga in Jadranskega morja. Zavezniški narodi bi bili prisiljeni plačati vse stroške vojne, poleg tega pa bi morali plačati še ogromno kazensko odškodnino. Nemčija bi bila gospodarica celega s. veta. Sedaj Nemčija stoka. Zdihuje raditega, ker je premagana, ampak? Ne, ampak radi tega, ker ni zmagala, ker ni podjarmila celega sveta. Da bi ona zmagala, bi ves svet klečal pred njo. Vazali bi bili vsi narodi, kakor nekdaj vsa i Evropa in poznana Azija Rimljanom. Ni čuda toraj, da Nemčija spoznava obsežnost svojega poraza, kajti zginile so krasne sanje sužnjosti celega sveta. Ali Nemčija morda upa, da bodejo njene krokodilske solze ganile svet ali zaveznike? Da bo z njimi pridobila simpatije? Zavezniki so bili vse premehki z Nemčijo. Noben zavezniški vojak ni bil tekom štirih let vojne v Nemčiji, nedotaknjena je osta-oofim So vse zavezniške dežele porušene, v razvalinah, in stotisoče otrok, žensk, starcev podavjjenih, obešenih, križanih, zverinsko pomorjenih od Nemcev. Od sedanjega nemškega rodu ne moremo ničesar pričakovati. Živeli bodejo v sovraštvu napram zaveznikom, dokler ne izginejo s tega sveta. Demokracija ne bo obhajala triumfa v Nemčiji. Dejstvo, da je reprezentant avto-kracije, Viljem Hohenzallernski izginil s površja, še ne dokazuje, da je Nemčija postala demokratična. Sedanji nemški narod se bo zibal v sanjah glorije, katero bi lahko užival. Toda objednem bodejo spoznali svojo nemogočnost prazno upanje, in to jih bo pripeljalo do spoznanja vsaj tako daleč, da bodejo njih otroci z drugačnim pogledom zrli na ostali svet kot pa sedanji nemški rod. Tako je prišel konec vojne. Nemčija je ponižana, to-iHt nikakor ponižna. Premagana, toda 'ne kaznovana, zloma, pa ne kesajoča se. Nemčija sprejema iz rok zavez-lov kar mora sprejeti. Delo miru je gotovo. Vsakdo mo-—Iznati, da je bilo mir narediti ravno tako težavno kot ti vojno. Nemčija je začela vojno, zavezniki so naredili ti Sramotno je povzročiti vojno, častno narediti mir, in }ija mora hiti plačana za povzročitev vojne, kakor biti plačani zavezniki za sklenitev miru. Plačuje vsakomur po njegovih zaslugah: Dobre tn slabe. Kdo bo trdil danes, da smo končali za vselej vse voj-fihče nima garancije za to. Res je, dan ■eveč videl kaj pomeni moderna vojna. pa ga ni marala. Čujem, .da se zdaj 2eni na Vrhniki pri apotekarju Hočevarju. Ma-jaronovi so kupili tudi Boršt nikovo hišo. Borštnik je umrl, njegova starejša hči Anica pa je tudi lani umrla na španski bolezni. Balan-čev Korl §e študira, njegov brat Ivan je umrl lansko leto za špansko boleznijo, ki je pobrala strahovito dosti ljudi. Oblakov Janezek je aktiven častnik, Francelj Študira v Zagrebu. Kozak je suplent na realki, Melik je pa na gimnaziji. Marsikaj druzega je novega, toda Človek se ne more na vse spomniti. Ko bo redna poštna zveza, ti bom že o vsem pisal. To pismo oddam kurirju, da ga nese v Pariz, da ga hitreje in brez cenzure dobiš. Ako bi sa oddal tu, bi šlo preko Milana. kj.er ga cenzurirajo in bi ga vrgle v ko§ —laške pare, Ko bo dospela tvoja poši-ljatev sladkorja in kave, jo bom srčno sprejel kot od svojega starega prijatelja. Že naprej se srčno zahvaljujem. Bodi mi zdrav! Tvoj stari prijatelj — Francelj! Lanijšče-Šofljica, 22. aprila. (Sledeče pismo je preje! rojak Frank Novak v Cleve-landu): "Dragi! V začetku mojega žalostnega pisanja vaju prav lepo pozdravim, in vam dam vedeti, da sem pismo prejel 21. maja. Pišeni vam, da so mati umrli 21. aprila 1918, Alena pa 6. aprila 1919. Prosim vas, Če morete kaj pomagati, kajti pri nas je tako hudo, da sfe Bogu vsmili, eni čevlji veljajo 400 kron, kila moke 6 kron ena obleka 1000 kron, sedaj pa lahko veste sposobnega brez orožja. Sel kako se mamo. Prosim če sem v pisarno m posrečilo se morete kaj pomoči.. Nam je mi je, da sem komandiran v j slabo. Prosim, če moreš da Kamniku ria Gorenjsko k nam kaj pošlješ. Te prav pri okrajnemu glavarstvu kot srčno pozdravljam — Matevž pisarniška pomoč vojaškemu Ljubljana,, 22. maja. (Nadaljevanje in konec dopisa, povzetega po pismu, katero je* prejel Mr. Frank Drašler Jr.) Nočem ti pisati več o tem, človeku tudi vse na misel ne pride, kar je grenkega preživel. Hočem ti še povedati, kakšno je bilo moje življenje tekom vojne. Do polovice leta 1915 sem bil še v Gradcu, kjer sem pridno študiral, ve-doč, da pride čas, ko bom moral tudi jaz k vojakom, kamor sem res odšel junija 1915. V oficirski šoli sem bil le dva meseca — potem so me vrgli ven, ker sem bil politično sumljiv, t. j. ukazalo se nam je, da smemo samo nemško govoriti, jaz .pa sem jim rekel, da bom govoril tako kakor bom jaz hotel Zato so me hitro pahnili na fronto. Bil sem 4 mesece na Krnu, 2100 metrov visoko, od oktobra do februarja. Sklenil sem, kakor hitro pridem na fronto, da dezerti-ram — pa joj, dali so me v k. 1. Xn Ui linfnl kam naprej, bi se v prepadu ubil. In še v prvih vrstah me niso dolgo pustili. Dali .so me k nekemu rezervnemu vodu, kjer se moral nositi trame, deske opeko, drva, i. t.d. Tako so te mučili, ker si bil ^značajen in nisi hotel nemšku^ariti. Trpel sem mnogo, a raje bi umrl, kakor pa da bi se vdal. Bil sem že čisto obupan. K sreči sem zbolel in odšel v bolnico na Dunaj. Tu so bili še nekam dobri zdravniki — židje, ki niso pledali dosti na patriotizem. S svojo boleznijo (vneli so se mi živci v nogah),, sem čelo leto goljufal, tako da so me slednjič spoznali za Šel as srčno pozdravljamo, Fr. S. In otrobi. (To pismo je dobila Mrs. Elizabeta Urbanija, 4212 St. Clair ave. Anton šuštargič, la vsem za hajajo konfer a dc uradniku. Tu sem bil celo leto in sem že mislil, da so pozabili na me, vendar posled-njič so me brzojavno poklicali k kadru, ki je bil cel čas v Admontu na Zgor. Štajerskem, kamot mi ni dišalo. Zopet sem tako švindlal, da sem ostal v neki pisarni v Ljubljani, kjer sem bil oproščen v avgustu 1918 slednjič vojaščine. Odkar je Avstrija razpadla, je seveda Jugoslovanom nemogoče živeti v Gradcu Sedaj sem stalno v Ljubljani. Hotel sem najpfvo kot docent v Zagreb, ker se bo pa letos otvorila univerza v Ljubljani, ostanem tu. Predlagan sem že v Belgradu za profesorja na ljubljanski univerzi, in v kratkem dobim dekret. Moj brat Janko je tudi že jženjen — kaj, kako se nam v Evropi mudi. Vzel^je neko Srbkinjo iz Srcma, ima že sina Slobodana, in je zdaj kot aktivni poročnik v srbski armadi, ftajko je bil nesrečen. Pri vojakih je bil 3 mesece, se je zmazal s tem, da je simuliral božjast. Potem je bil doma, in ko je nekoč prišel v Ljubljano- ter se ponoči peljal domov, je v vlaku zaspal. Zbudil se je ko je v Borovnici vlak ravno pričel odhajati, in da se ne bi odpeljal naprej, je hitro /sta! in skočil doli; pri tem pa je vlak že precej hitro vozil — bilo je to na členskem mostu — in ga je vdarila zadnja stopnica, prišel je pod kolojki mu je celo levo nogo /dnroilo. Zgubil je mnogo krvi, nogo so mu odrezali— zdaj* je zopet popolnoma zdrav in vesel, in je vzbujal v letošnjem predpustu občno veselje, ko je s svojo nogo prav okretno plesal. Zda i je za občinskega tajnika v Borovnici. Majaronov Jože bo zdaj doma prevzel. Hotel se je Kobijevo Franiko/naj kmalu k i, t d .-V., .. .» jk Mehle.l Stale, 25. maja. Ljuba Elizabeta ! Predno ti kaj več pišem, vas vse prav lepo pozdravim in ti povem, da smo prejeli vaše pismo. Pisala si na Franco, toda,žalibog je ni več med živimi. Jaz in mati in vsi otroci tako žalujemo, kajti nepozabljiva nam ostane, kajti take žene in matere ne bo več. 5. oktobra lanskega leta ste zbolele obe na en dan, dopoldne Franca in popoldne Micka za špansko boleznijo. Poslali smo takoj po zdravnika, in za Micko je rekel, da ne bo več ozdravela, za Franco se ie izjavi^ da bo premagala bolezen. Micka je umrla že 3. oktobra, nakar sem dobil tri dni dopusta, da sem prišel domov. Medtem pa je Franca postala jako slaba in lotila se jo je plučnica.; Zdravnik je hodil vsak dan dvakrat ali trikrat. Ti ne veš koliko je trpela, kako je Boga prosila, da bi jo pustil živeti, kako nas je težko zapustila, ker je vedela, kakšni reveži bodemo ostali. Pri zavesti je bfh skom do zadnje ure. 16. oktobra je zatisnila svoje trudne oči. Tudi jaz sem toliko preskusil v tej vojni, da se ne da popisati. 20 mesecev sem t;l neprestano v bojni črti, hvala Bogu, da sem zdrav prišel domov. Časi so zdaj nekoliko boljši, toda ne za nas ker ni tistih, katere smo najbolj ljubili. Živinjo, dokler smrt ne pride. Pomrlo jih ie strašno dosti, v 14 dnevih jih je pri nas umrlo 27. Bilo je nekaj groznega, umirale sb same boljše žene. Naša Franca, Vintarca, Sušava Ka tra, Angela Petelin in druge. # Draga teta, lepo vas vsi skupaj pozdravimo, jaz, Ivan ka, Francek, Mici in Karol* ček. Pri nas je tako dolečas, odkar so mama iynrli. Pozdraviti Ančko in recite SLOV. NAR. ZVEZA V SAN FRANCISCU. Na poziv iz glavnegk urada SNZ v Clevelandu se je večina nje podružnic odzvala, da so priredile protestne shode proti italijanski pohlepnosti ter italijanski jn nemški okrutnosti napram našim rojakom v starem kraju. Kablegrami, katere je prejela SNZ v zadnjem času, so natančno orisali obupni položaj v Jugoslaviji ter trpljenje riašega naroda, tako da je moral najbrezbriznejši naših rojakov priti do prepričanja, kako potrebna je naša pomoč. V osvobojeni in zje-dinjeni Jugoslaviji so pač vsi edini in složni za najodloč-nejši odpor, ali na zasedenem ozemlju je zadušen vsak glas našega naroda, tako da pri-na pariško mirovno erenco samo italijanski glasovi, ki postajajo toliko glasnejši, čimbolj se bliža odločitev. Zaraditega je toliko bolj naša dolžnost, da poučimo zavezniško javnost in merodajne kroge o pripadnosti teh ^krajev, katere imajo Italijani zasedene, in protesti ramo objednem proti italijanskim spletkam in grozo-vitostim, katere izvršujejo nad tamošnjim avtohtonim prebivalstvom. Tudi člani podružnice "Slo venska Svoboda" št 26. S. N. Z. v San Franciscu so priredili na dan 30. maja tak protestni shod, na katerem so bile prečitane zadnje brzojavke iz Pariza ter razložen položaj na mirovni konferenci in v domovini. Dasi je bil shod sklican z veliko naglico ter ni bilo mogoče razviti velike propagande in agitacije za shod, vendar pa se ga je udeležilo lepo število Slovencev in nekoliko Hrvatov iz Dalmacije, ki so naj-odločnejše protestirali proti temu,' da bi postala Dalmacija italijanska last. Z velikim odobravanjem in soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija, ki je bila poslana pred sedniku Wilsonu potom kabla v Pariz: ' His Exellency Woodrow Wilson President of the United States, Paris, France. Fifteen hundred Slovenians of San Francisco and Oakland assembled Memorial Day in this city unanimously adopted ' resolution imploring you to apply the principle of self-determination to Slovenian people. Being the natives of Istria, Go-rizia, Carniola,' Styria and Carinthia, now mostly American citizens, we« protest against any occupation of our lands by any foreign power. Adding our voice to the. voices of our bretheren in Croatia, Dalmatia and other Jugoslav lands '