l*o5tn1na plačana v ^otovtnL ----- Leto LXIV., št. 92 aprila Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemsl nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit lUDin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« jelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-*. UREDNIŠTVO IN UPE A VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica tt. 5 Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska C, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 10L mm m Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. ODMEV DR. BENEŠEVm IZJAV Avstrijski in nemški listi odločno odklanjajo izjave češkoslova škega zunanjega ministra o gospodarskem sodelovanju Dunaj, 24. aprila. Izvajanja češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v njegovem zunanjem političnem ekspozeju so naletela v dunajskem tisku na splošno odklonilno stališče. Dunajski listi odklanjajo varj-štvo dr. Beneša nad Avstrijo. »Neue Wiener Zeitung« pravi, da je smatrati pač kot najpomembnejši odstavek v dr. Beneševem govoru izjava, da n; mogoče brez sporazuma med Parizom in Berlinom računati na trajen mir v Evropi. Tudi gospodarske ideje, ki jih je razvijal dT. Beneš, potrebu je jo ?e razjasnitve, ker je češkoslovaški zunanji ministeT popolnoma pozabil na re-paracijski problem, ki je eden glavnih vzrokov obstoječe gospodarske krize. »Neue Freie Presse« povdarja, da je todS Češkoslovaška prizadeta od gospodarske krize in da bi zato bolje storila, če bi z Nemčijo iti Avstrijo vred iskala pot, ki bi vodila iz nje. »Wiener Neueste Nachrichtenc nagla-šajo, da avstrijsko-nemškega načrta o carinski uniji z navideznimi argumenti pač ne bo mogoče spraviti s sveta. »Arbeiter Zeitung« piše. da bi dr. Beneš avstrijsko.nemški carinski sporazum najraje prepovedal, ker se zdi. da smatra kot naravno nravico Cehov narekovati Nemčiji m Avstriji, kaj naj delata. Ako pa se hoče prepovedan avstrijsko-nemška carinska zveza, se hoče posegati nazaj pred locarnsko Dolitiko. Berlin, 24. aprila. Ekspoze dr. Bč-neša je zbudil v vseh političnih krogih splošno pozornost. Listi izražajo zadovoljstvo nad stvarnostjo njegovih izvajanj, vendar pa zavračajo njegovo trditev, da se mora smatrat'" avstni- Nemško izigravanje versajske pogodbe Nemška vojska tvori oficirski kader bodoče nemške armade — Prikrito vežbanje v športnih organizacijah Berlin, 24. aprila- Nemški tisk, ki pod* pira pacifističen pokret, objavlja zanimive podatke o izdatkih Nemčije za vojaške ma» ne vre. Iz ogromne razJiike pri izdatkih v letu 1914. m letu 1931., četudi ima Nem* čija sedaj mnogo manj vojaštva, se jasno vida, da daje vojno tehnična izobrazba so* dobnega vojaka nemške državne obrambe vsakemu vojaku kvalifikacijo za vodilno mesto v armadi, ne pa samo za navadnega vojaka. Nemčija je imela leta 1914. okrog 700.000 vojakov, dočim jih ima danes samo 100.000. Toda leta 1914. 60 znašali izdatki za manevre 4,683.068 mark. dočim je v letu 1931. določenih v to svrho 14.%7 450 mark Pri tem je treba še upoštevati, da letos ne gre z velike jesenske manevre, marveč sa= mo za manjše terenske akcije. Ce se upošteva še vojaška izobrazba navidezno športnih organizacij, kri se vežbajo kakor regularna vojska in ki predstavljajo ogrom* ne rezerve nemške vojske, potem postane popolnoma jasno, da se 100.000 vojakov nemške državne obrambe ne vežba samo za običajne strelce, marveč za kader bodo* čih oficirjev. Redukcija uredništva v Rumuniji Odpoklic novinarskih atašejev v inozemstvu — Sklicanje parlamenta — Rešitev manjšinskega vprašanja Bukarešta, 24. aprila. Ministrski predsednik Jorga je predložil kralju v podpis listo novih okrožnih prefektov. Pozornost zbuja dejstvo, da je predlaganih za prefekte tudi več aktivnih oficirjev. Vlada je izdala proglas na kmetski narod, v katerem poziva kmetsko prebivalstvo k marljivosti in obljublja, da bo storila vse, da se Čimprej omili obstoječa gospodarska kriza in dvignejo cene agrarnih pridelkov. Zlasti povdarja, da bo skrbela za nepristransko izvajanje zakonov, tako da bo v vsakem pogledu zajamčena popolna enakopravnost vseh slojev in stanov. V zvezi s splošnim Štedenjem, ki ga namerava izvajati vlada na vseh poljih državne uprave, so bili danes odpoklicani vsi novinski atašeji pri poslaništvih v inozemstvu- Tudi v notranji upravi bodo izvedene dalekosežne redukcije. Pričele se bodo najprej v ministrstvih. Bukarešta, 24. aprila. Kakor doznava >Cuventul<, bo parlament sklican za 2. maja. Ako vlada ne bo dobila zaupnice, bo parlament razpuščen že 5. maja in bi se nove volitve pričele 15. maja. List >Dimine-atac javlja, da dolžijo Titulesca romunski vladni krogi, da je pravi povzročitelj sovražnih člankov, ki so bili objavljeni v pariških listih proti Rumuniji. Titulescu je zaradi svojega neuspeha zelo ozlovoljen ter intrigira sedaj proti novi vladi. Bukarešta, 24- aprila. Nemški poslanec Rudolf Brandsch. ki mu bo poverjeno v novi romunski vladi ministrstvo za narodne manjšine, je izjavil dopisniku lista >Deu-tsche A litjem ei ne Zeitung<. da bo sprejel ta mandat, ki pomenja rešitev manjšinjske-ga vprašanja v Rumuniji. Zato jamči tudi oseba novega ministrskega predsednika prof. Jorge, ki zasluži popolno zaupanje. Kako je Tardieu ugnal demonstrante Minister, ki je pripravljen na vse slučaje in pomaga izžvižgati samega sebe Pariz, 24. aprila. V Toulousu je prišlo včeraj do velikih demonstracij proti poljedelskemu ministru Tardieu. Tardieu je pri« šel k otvoritvi razstave. Zaradi^ nekega osebnega konflikta pa je socialistični posla* nec Oriola organizira! demonstracije proti njemu Že ob prihodu so sprejeli Tardieua z velikim krikom in vikom. Ko se je peljal z avtomobilom na razstavo, je blokirala ce* ste. koder se je vozil, večtisooglava množi* ca in ga izžvižgala Demonstracije so se po* novile tudi na razstavi. Več sto ljudi je sledilo odličnikom, ki so spremljali mini* stra, ter neprestano vpilo in žvižgalo. Ko hrup le "ni polegel, se je Tardieu ne* nadpma ustavil, snel klobuk, stopil med demonstrante, potegnil iz žepa malo piščalko in pomagal demonstrantom na vso moč žvižgati. Nastal je splošen smeh in demon« stranti so se dokaj osramočeni razšli. Ko je pozneje Tardieu prisostvoval banketu ▼ tr# govskj zbornici, se je na trgu pred poslop* jem ponovno zbrala več tisočglava množica in demonstrirala proti njemu. Policija je skušala množico razgnati. toda demonstran* ti so iz bližnjih kavarn in gostiln prinesli stole in mize in udarili na policijo. Vnela se je pravcata bitka. Sele policija na konjih je končno demonstrante razgnala. Velike poplave v Rusi j Predmestja Moskve pod vodo — Tudi Mrnsk poplavljen — Mesto je brez razsvetljave Moskva, 24. aprila. Moskvo je zadela huda poplavna katastrofa. Predmestja so popolnoma pod vodo. Zarad; tajanja snega je reka Moskva zelo narasla ter prestopila bregove. Tudi notranje mesto ie ogroženo. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se evakuira prebivalstvo iz ogroženih delov mesta. Tudi ptri angleškem poslaništvu je ori- pravljeiiih več čolnov, da se bodo v primeru potrebe spravili na varno prebivalci in spisi. Tudi mesto Minsk je zadela poplavna katastrofa. Mesto je brez luči, ker je električna centrala popila vijena. Zelo ogrožena je edina državna pekarna mesta. Ustavitev obrata bi pomen ik) pravo katastrofo za mesto. 100 hiš je bilo že evakuiranih. sko-nemška carinska unija kot političen in ne samo kot pravni problem. Ako dr. Beneš trdi, da mora avstrijsko-nemška carinska unija voditi k osnovanju dveh političnih blokov v Evropi, potem se mora povdariti, da Nemčija ne goji niti najmanjše težnje p^ osnovanju kakega bloka. Nemška državna vlada se *e ponovno izjavila, da .ie pristop k nemško-avstrijskemu carinskemu sporazumu mogoč vsaki državi v Evropi in prav tako se je nudila Češkoslovaški že večkrat možnost za gospodarsko zbližanje z Avstrijo. Ko je na primer I. 1926 Avstrija predlagala uvedbo preferenčnih carin med Avstrijo. Češkoslovaško in Italijo, fe bila tozadevna pogodba že tik pred zaključkom, toda v zadnjem trenotku so se pogajanja razbila, na olporu Češkoslovaške. Gospodarski odnosa]! Amerike in Evrope Beograd, 24. aprila. AA. Med važnimi vprašanji ki jih bo proučil kongres mednarodne trgovinske zbornice v Washing-tonu od 4. do 9. maja, bodo tudi vprašanja, ki se zanje zanimajo skoro vse evropske države. Semkaj spada vprašanje o gospodarskih odnošajih med Evropo in Ze-dinjenimi državami severne Amerike. To vprašanje bodo obdefsH prvi veščaki iz Evrope in Amerike, ki imajo nalogo, da ugotove neenakosti v izmenjavi blaga in dobrui in doženejo, kolikšna je konkurenca med obema kontinentoma od začetka stoletja. V tc vprašanje bodo pritegnjeni tudi problemi o proizvodnji na debelo, o cenah proizvodnje, o mezdah, o uporani delovne sile, o finančnih krizah itd. Predsednik evropskega odbora je Italijan Pi-relli, ki je bil svojčas predsednik mednarodne trgovske zbornice in ki je znani io-dustrijec. Udeleženci kongresa bodo prejeli o vseh teh vprašnjih podrobna poročila. Angleški proračun London, 24 aprila. AA. Za državni proračun, ki ga bo predložil finačni minister snowden v ponedeljek spodnji zbornici, vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Govori se, da je Snowden kril velik primanjkljaj brez novih davkov. Finančni krogi pa povdarja jo, da- je dobila vlada s povi škom davka na petrolej 40 milijonov funtov šterlingov in tako uravnovesila proračun. Iz Španije Madrid, 24. aprila. A A. Novo Špansko republiko so Že priznale tele države: Francija, Nemčija. Anglija, Avstrija, Danska, Švedska, ameriške zedinjene države in Italija. London, 24. aprila. AA. Po poročilih iz Madrida so se uprle posadke na križarki >Cervantes< in na dveh španskih rušilcih v Cadizu. Uporniki so bili naposled premagani in oddani v zapore. Nerede so organizirali komunisti- Madrid, 24. aprila. AA. Ministrski svet je sprejel ostavko nadkomisarja španskega Maroka generala Jordane. Na njegovo mesto je bil imenovan general San Jurijo. Madrid, 24. aprila. AA. Španska vlada je sprejela na znanje ostavko dosedanjega španskega poslanika v Berlinu Espinose de los Monterosa. Na njegovo mesto je b:! imenovan novinar Julio Alvarez del Vavo. Novi poslanik je član socij ali stične stranke in je nedavno tega zastopal v Berlinu argentinski in neki angleški list. Češkoslovaško posojilo Praga, 24. aprila. »Prager Tagblattc poroča, da bodo od posojila v znesku 50 milijonov dolarjev prevzele pet milijonov prašiče, ostanek pa konzorcij pariških bank. Ko bodo rešene vse formalnosti, bo posojilo razpisano koncem maja ali v začetku junija. Nemško - fitvanski spor Berlin, 24. aprila. AA. Nemško poslaništvo v Kovnu je prejelo od iitvanske vlade verbalno noto. s katero odklanja protest Nemčije proti izgonu petih nemških državljanov iz memelskega ozemlja. Poluradno poročajo, da bo Nemčija, kakor je določeno v nemško - litvanski trgovinski pogodbi, predložila to vprašanje razsodišču, ker meni, da litvanska vlada ni imela pravice izgnati omenjenih nemških državljanov. Albert Thomas zopet med nami Danes popoldne prispe v Ljubljano direktor mednarod« nega urada dela g. Albert Thomas Ljubljana, dne 24. aprila 1931. Danes zopet privede pot v našo državo direktorja mednarodnega urada dela g. Al* berta Thomasa V Ljubljano prispe da* danes ob 19.24. V7 naše mesto prihaja g. Al* bert Thomas prvič, prihaja pa kot star zna* nec in prijatelj, ker datira velika pozornost, ki jo posveča mgoslovenskemu narodu, še iz časov, ko so se ustvarili v herojskih na* porih temelji naše države, G. Albert Thomas je velik sin francoske* ga naroda, v medvojni dobi je bil član francoske vlade in izvrševal je razne diplo* matske misije. Ko pa je usoda naklonila zmago orožju zavezniških držav, se je takoj lotil najvažnejšeg i dela za utrditev demokra* cije, za kater.o so se bonli zavezniki. Po velikopoteznih načrtih, ki jih je pripravljal že dolga leta, je začel organizirati medna* rodni urad de'a. Početek te velevažne sve* tovne organizacije je bil že 1. 1900, ko se je osnovalo v Parizu s pomočjo Milleranda mednarodno združenje za zakonito zaščitp delavcev. To združenje je takoj prevzelo v svoje roke vodstvo naprednih delavskih po* kretov po svojih članih iz raznih držav. Med vojno so delavci na vseh sindikalnih shodih po medzavezniških in nevtralnih dr* žavah ponovno zahtevali, da se odrede v smislu mednarodne zaščite svetovnega de* lavskega življa brezpogojno uvedejo v mi* rovne pogodbe. Te zahteve sta posebno ve* lika delavska shoda v Stocholmu 1. 1917 in v Berlinu 1. 1919. Posledica tega je bila, da je dobila verseillska mirovna pogodba Honduraški uporniki tepeni Newyork, 24. aprila. AA. Iz Tegu-cigalpe poročajo, da so uporniki v Hondurasu napadli vladne čete v bližini mesta Chameldoon. Bitka je bila zelo krvava. Po trikratnem napadu so bili uporniki z velikimi izgubami odbiti in se umikajo v velikem neredu. Vladna zmaga je omogočila obnovo železniškega prometa z mestom Puerto Cortez.__ Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.845, Berlin 13.5425, Bruselj 7.9013 — 7.9053 (7.9013), Budimpešta 9.9135, Curih 1093.8 — 1096.8 (1095.3), Dunaj 798.07 — 801.07 (799.57), London 276.40, Newyork 56.63 — 56.83 (56.73). Pariz 222.29. Pra*a 168 — 168.80 INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.13, Pariz 20.295, London 25.23375, Newyork 518.925, Bruselj 72.175, Milan 27.185, Madrid 51.80, Amter-dam 208.55, Berlin 123.63, Dunaj 73, Sofija 3.76, Praga 15.375, Varšava 58^0. DTROŠKE NOGAVICE *£lGOM Nafbolpe, naftrafnejse, rato 13 del posebno poglavje: Delavsko zakonodav* stvo. To poglavje mirovne pogodbe tvori delo* krog mednarodnega urada dela. Ta organi* zacija je razširjena na vse države, članice Društva narodov. Področje mednarodnega urada dela je bilo zaradi industrijske važ* nosti takoj po zaključeni pogodbi sprejeta tudi Nemčija. Na čelu mednarodnega ura* da dela je upravni svet 24 članov, od katerih jih 12 zastopa vlade. 6 delodajalce in 6 de* lojemalce. Mednarodni urad ima 3 pddelke: diplomatski oddelek, oddelek za znanstvena raziskovanja ter oddelek za obvestila in od noša je. Za socijalno zakonodajo so zelo važne prve 3 velike konkurence Mednarod* nega urada dela in sicer prva 1. 1919 v Wa* shmgtpnu, druga L 1920 v Genovi in tretja L 1921 v Ženevi. Ze v prvih povojnih letih so se pokamli veliki uspehi Mednarodnega urada deda. Delavstvo rrmogdh držav se nahaja danes v boljših razmerah zaradi gotovih konkret* frih reform po zakonodajni inicijativi Med* narodnega urada dela. Zaradi že doseženih stvarniih uspehov v korist delavskega sta* mi, si je Mednarodni urad dela pridobil za* upanje in podporo delavstva, poleg tega pa je ta urad zelo važen po svojem trez* nem delovanju v duhu pomarljivosti m od* pravljaoja vzrokov nacionalnih in razred* nih sporov. Mednarodni urad deda izidaja in širi po svetu mnogo važnih publikacij. Med temi so najvažnejše »In forma rions Sociales«, »Revne Imternacionale de Tra* vailce znanstven časopis, ki donaša članke in statistična poročila o delavstvu ki pro* dufkciji, poleg tega pa tudi prispevke znanih ekonomistov, podjetnikov in voditeljev de* lavskih organizacij, (ta časopis izhaja v angleškem, francoskem m nemškem jezi* ku, »Series legislatives« pa obsega razne zakone o delu in delavstvu. Pri vseh teh in drugih publikacijah najdemo največ pri* spevkov od ravnatelja Mednarodnega ura* da «. Thomasa. Ker je g. Albert Thomas že med vojno spoznal in vzljubil ju*goslovensfci narod, je razumljivo, da se zelo zanima za našo zem* ljo tudi v letih mirnejšega razvoja m so v ospredju njegovega zanimanja naša social* no politična vprašanja. Odličnega gosta po* zdravLjamo v nadi. da bodo z uspehi krona* ni ideali visoke mednarodne instituoije, ki jo tako odlično vodi in predstavlja. Hudo neurje v Anconi Rim, 24. aprila. V Ankoni je razsajalo včeraj strahovito neurje. Najprvo se je vlila ploha, nato pa je začela padati debela toča. Ledene kepe so bile tako debele, da je toča pobila vso opeko in mnogo šip. Nato pa je nastal Se vihar, ki je razkril vse strehe in povzročil škodo, ki sega v milijone. Iz policijske kronike Ljubljana, 24. aprila. V sredo zvečer je bil v Cerkveni uLici prijet brezposelni delavec Ašim Trofesič, rojen 1902 v Vinogradu pri Cazinu, katerega je zasledovala policija v Sisku zaradi poneverbe 1400 Din, pa tudi ljubljanska policija, ker je ostal posestniku Križniku na Viču lani 326 Din dolžan in je pobegnil. faTočili so ga sodišču. Neprijeten doživljaj je imel trgovec Franc Fajdlga, ki se je pripeljal snoc.1 z avtomobilom z večjo družbo v Ljubljano. Pustil je avtomobil na dvorišču gostilne Figovec na Dunajski cesti, sam pa je odšel okrog 20.30 z družbo v kino. Po predstavi so zopet sedli na avtomobil ter se odpeljali proti Kamniku. Ko je Fajdiga na Jezici avtomobil ustavil, je opazil, da mu je bilo z avtomobila ukradeno rezervno kolo 8 pnevmatiko, vredno 2000 Din. Kolo je bilo znamke >Ford«, pnevmatika pa znamke »Goodvear« v izmeri 29 krat 4 om. Tatvina je bila prijavljena policiji. Precej težka nesreča se je pripetila včeraj okrog 19. v Zgornjii Šiški. Marija Iy>vraceva, hčerka kleparja in učenka SLOVENSKT NAROD«, dne 21. aprila 1031 Stev Q2 Seia občinske uprave ljubljanske cest — Zveza industrijcev ovira gospodar sko delo občine Ljubljena, dne 94. aprila Na včerajšnji seji občinskega sveta se je župan dr. Pse takoj uvodoma po otvoritvi v topiih besedah spominjal preminulega nenadoma umrlega armijskoga generala Iladžiča, bivšega ministra vojne m mornarice. Občinski svetniki se županove besede poslušali stoje in ob koncu zaklicali spominu pokojnika trikrat >Slava!c. Nadalje se je župan spominjal tudi nedavno preminulega francoskega novinarja Avgusta Gauvaina, enega naših največjih prijateljev. Tudi njegov spomin so obč. svetniki počastili s tri kratnim klicem >Slava!<. Župan je nato sporočil, da je državni svet z odločbo od 25. marca t L odklonil pritožbo ljubljanske občine proti prispevku za uradn« prostore »reškega načelstva za ljubljansko okolico. Za veliko noč je prejel od ge. Jakilove, vdove znanega tovarnarja v Karlovcu, znesek 10.000 Din za obdarovanje mestnih revežev. Župan je izrekel za hvalo dobrotniei in ji želel mnogo posne malcev. Končno je sporočil, da je zadeva carinarnice definitivno rešena in tozadevni akt podpisan od ministrskega predsedstva in od glavne kontrole. Drugi teden se bodo torej lahko začela gradbena dela. O prodaji palače Delavske zbornice na Miklošičevi cesti je poročal podžupan prof. Jare. K zgradbi palače na Miklošičevi cesti je Delavska zbornica prispevala z nakupom obligacijskega posojila za 3.303.000 Din pod pogojem, da ji da občina del palače na rapolago. V pogajanjih med zastopniki mestne občine in Delavske zbornice so se določili pogoji, pod katerimi naj bi Delavska zbornica odkupila to palačo od občine v teku 15 let Kupnina se je določila na 7,226.642 Din- Po krajši debati in po županovem pojasnilu, da kaže čim bolj zmanjšati dolgove na mestnih stavbah, ker se bo kupnina za prodano stavbo porabila za odplačilo obligacijskega posojila, je občinski svet pri glasovanju soglasno sprejel predlog referenta, da se palača Delavske zbornice proda tej ustanovi pod dogovorjenimi pogoji. Prošnja Ane Lajovic za odkup mestne parcele ob Linhartovi ulici se ie odklonila. — Od Ignacija Zajca v Zeleni jami št 23 se odkupi potrebni svet za regulacijo po 25 Din km2. — Trem strankam se odpiše dolžna najemnina za stanovanja v mestnih hišah, ker je neizterljiva. — Vse pritožbe proti odmeri pasje takse so se zavrnile. rfise za ruske emigrante xMestna občina ima v Koleziji štiri parcele, ki jih je pred kratkim razdelila na deset stavbnih parcel. Vrednost tamošnjega sveta znaša 28 do 30 Din m*. Rusk' Rdeči križ je naprosil mestno občino, naj bi se mu prepustil potrebni svet za zgradbo štirih hiš, od katerih bi vsaka imela po štiri stanovanja. V njih bi se nstanili ruski emigranti, ki se sedaj nahajajo v raznih barakah, ki bodo v najkrajšem času odstranjene. Prošnji se je ugodilo pod pogojem, da zgradi Ruski Rdeči križ hiše natančno po stavbnih predpisih, kakor bo zahteval mestni gradbeni urad, da bo oddal stanovanja samo takim ljudem, proti katerim mestno načelstvo ne bo imelo pomislekov, in da bo zgrajene hiše, ako jih bo prodajal, ponudil v nakup v prvi vrsti mestni občini. Poročila gradbenega odseka Za gradbeni odsek je poročal g. podžupan prof. Jarc. Izda se uporabno dovoljenje za prizidek hladilnice k mestni klavnici. — Od posestnikov ob Verovškovi ulici se odkupi 200 m2 sveta po 30 Din za regulacijo te ulice. Cestni gradbeni program Leta 1928 je občinski svet sklenil, da se najame posojilo 10 milijonov Din za napravo trotoarjev, tlakovanje cest in slična dela. Podžupan prof. Jarc je v svojem poročilu povdarjal, da je sedaj primerna prilika za realiziranje tega posojila, ker je Mestna hranilnica znižala obrestno mero. Po naročilu gradbenega odseka ie mestni gradbeni urad napravil obširen elaborat o trotoar] ih, ki naj bi se napravil, in o cestah, na katerih naj bi se napravil: samo robniki pri hodnikih. Po tem načrtu bi dobilo 30 ulic asfaltirane hodnike, v 60 ulicah Pa naj bi se za enkrat napravili samo robnik:. V 30 ulicah naj bi se napravilo robnikov za 8000 m2 in asfaltiranih hodnikov za 20.000 m2, kar bi veljalo 4.25 milijonov. Od tega bi odpadlo na občino 1.3 milijona, dočim bi ostalo 1TX>rali plačati hišni posestniki. V 60 ulicah bi se napravijo robnikov 30.000 m2, kar bi veljalo 4.5 milijona Din, od česar bi odpadlo na občino 1-6 milijonov Din. Skupno bi torej občina izdala iz omenjenega posojila v označene svrhe 2.9 milijonov IAin. Podrobni gradbeni načrt o uporabi celotnega posojila bo občinskemu svetu še predložen. Ostanek po odštetju gornje vsote se bo poraabil za regulacijo mesta, tlakovanje ulic in cest po programu, ki ga bo izdelal gradbeni urad in odobril občinski svet. Župan dr. Puc je opozoril, da najetje posojila za ureditev cest ni ničesar novega in da se posojilo samo zato ni že prej realiziralo, ker denarni trg ni bil ugoden. Danes je denarni trg ugodnejši in zato se sedaj posojilo lahko realizira. Poročevalec podžupan prof. dr. Jarc je od na razne izražene želje povdarjal, da je oddelek za ceste pri gradbenem uradu izdelal načrte o napravi hodnikov v obsegu približno 100.000 m2. Koliko bo mogoče izvršiti, je še vprašanje. Kar se tiče želje po regulaciji trga pred šentpetersko vojašnico, je treba omeniti, da se bo uredil obenem z regulacijo Ljubljanice in z rešitvijo vprašanja naprave električne hidrocentrale pod 'entpeterskfm mostom. Glede na razširjenje Sv. Petra ceste pri kavarni Stritar, kjer zastaja promet, bo uvedeno potrebno, apelira pa na uvidevnost posestnikov, da ne bodo za odstop svojih hiš preveč zahtevali. V gradbenem programu je precej zastopan tudi trnovsk: okraj. Ko bo zgrajen most pred trnovsko cerkvijo, bo obenem regulirana tudi Emon-ska cesta. Vprašanje ureditve Krakovskega nasipa bo rešeno, ko bo končno rešeno O Jakopičevem paviljonu v Latermannovem drevoredu je poročal načelnik finančnega odseka občinski svet nik Tavčar. Jakopičev paviljon, ki ga je g. Rihard Jakopič sezidal za 50.000 zlatih kron. je mestna občina leta 1924 kupila za 125.000 Din. G. Jakopič si je pridržal pravico do uporabe ene sobe v paviljonu, sedaj pa j* ponudil, naj mu občina odkupi to pravico za 25 do 30.000 Din. Gre torej le za odkup dosmrtnega užitka sobe v paviljonu za cene, ki jo je določil finančni odsek na 25.000 Din. O odstranitvi Jakopičevega paviljona pa mestna občina še ni napravila nobenega sklepa. Le toliko je res: glavna proga tivolskega parka bo regulirana. Po mnenja g. arhitekta prof. Plečnika in mestne vrtnarske uprave paviljon ne spada več na to mesto, ker je v oviro regularnemu na«'rtu. To vprašanje so sedaj proučuje, sklenilo pa se ni ničesar, ne v mestni opravi ne v finančnem odseku, ki bosta storila vse, da zaščitita interese umetnosti in umetnikov. Župan dT. Dinko Puc je nato omenil v včerajšnjem >Slovenskem Narodu« objavljeni članek >Jakopičev paviljon pred padcem« in med drugim izjavil: Članek je pisan v takem tonu, da zlasti žali občinsko upravo in občinski svet in zato moram proti takemu načinu pisanja protestirati- G. dopisnik bi se lahko informiral pri občinski upravi ter izvedel, kaj se namerava na današnji seji razpravljati. Ni bilo treba, da se razburja javnost o stvari, o kateri se še ničesar ni sklepalo in o kateri kot župan nisem prejel še nobenega akta. Gre samo za idejo, ki jo. je sprožil neki gospod, ki ima gotovo mnogo zaslug za ljubljansko mesto. Protestiram zlasti proti podtikavanjem, kakor n. pr.: Če so torej načrti sklenjeni in objavljeni le >ad usum delphinic, je ta neumna žival tista javnost, ki načrte in dela tudi plača«, in nadalje >Tako prikriva mestno načelstvo tudi izpremembe načrta tromostovja«. Tako se ne sme pisati v časopisju. Kar se tiče regulacije Ljubljanice, bi morali novinarji vedeti, da stvar ni v rokah mestne občine, temveč" v rokah banovine, države, občine in barjanskih interesentov. V teh stvareh je merodajna komisija, sestavljna iz vseh interesentov, za tehnična dela pa odgovorna terenska sekcija, ki se vzdržuje iz prispevkov vseh štirih faktorjev. Mestno načelstvo nima tedaj nobene indirektne in-gerence na stvari in nima ničesar skrivati ali prikrivati, tem manj, ker je vsa zadeva pod državnim nadzorstvom. Meni ni ničesar znanega, da bi se skrivali načrti. Če pa so se prestavili kaki kamni, je to pac pri takih delih neobhodno. Sicer pa lahko novinarji dobe vsa pojasnila tudi pri terenski sekciji ako se obrnejo nanjo. Apeliram na novinarje, naj ne postopajo na tak način, ker škodujejo ugledu mestne uprave in samim sebi. Pri glasovanju je bil predlog finančnega odseka sprejet soglasno, tudi vprašanje reg lacije Ljubljanice. Ole-de na željo obč. svetnika Rebeka je izjavil, da bo mestna občina iz ostanka, posojila dajala hišnim posestnikom za napravo hodnikov predujme, ki jih bodo lahko odplačevali v obrokih. Nato ie bil soglasno sprejet predlog o realizaciji posojila 10 milijonov Din za cestna dela. (Pojasnilo v zadevi Jakopičevega paviljona priobčino jutri.) Gramozne jame Ker se ie že ponovno dogodilo, da so posestniki na Ljubljanskem polju, ki spada že pod regulacijski načrt, izkoriščali zemljišča na ta način, da so odpirali nove gramozne jame, zaradi česar so pri zamenjavi parcel nastali ra občino z zasipavanjem novi izdatki, je bil sprejet predlog, da se gramozne jame v reguliranem delu ne smejo več na novo odpirati in izkoriščat!, v kolikor že niso bile že odprte, preden je bila sklenjena regulacija dotičnega dela mesta. Sprejeta jc bila ponudba posestnikov Rupnika in Zadnikarja o odstopu sveta za regulacijo okrog nove šišenske cerkve. Regulacija podaljška Masarjrkove ceste Ker je zgradba carinarnice že odobrena, je nujno potrebno, da se zagotovi potrebni svet za zgradbo nove Vilharjeve ceste in regulacijo podaljška Massarvkove ceste. V svrho regulacije Massarvkove ceste se odkupi svet dr. Ažmana za 225.000 dinarjev. Poročevalec podžupan Jarc Je poudarjal, da je ta vsota razmeroma visoka, upoštevati pa je treba, da je dr. Až-man imel med vojno veliko izgubo na svojem zemljišču, ker ga je odstopil brezplačno za barake ruskih beguncev, s čemer mu je bil znatno orjustošen. Aleksandru : ■ - - \-i Golji se odstop! svet v strugi Gradaščice za 1400 Din. — Ponudba Stane Kante za nakup sveta na Ljubljanskem polju se je zaradi previsoke zahteve odklonila. — Prošnji American Motors LTD za izpremembo regulacije ss je ugodilo. Ureditev Ljubljanskega gradu Lani je bil za popravo Škarp na Gradu dovoljen kredit 150.000 Din, ki pa se je izkazal kot premajhen. Za dovršitev del se je zato dovolil kredit 90.000 Din na račun prihrankov iz VI. poglavja občinskega proračuna. Zdravniku dr. Ravniharju se dovoli za menjava parceie ob Linhartovi ulici z mestno parcelo na pekovskem svetu po predlogu gradbenega urada. — Krečiievim dedičem se v svrho arondacije njihovega zemljišča dovoli zamenjava s potrebnim mestnim svetom. — Ponudba posestnika Pukelsteina za zamenjavo sveta na Ljubljanskem polju je bila zaradi previsoke zahteve odklonjena, ker Pa ie obč. svetnik Turk poročal, da je nripravljen odstopit! svet po ceni 30 Din. se bo o zadevi še ilelepalo. Poročila personalnopravnega odseka Na predlog poročevalca obč. svetnik; dr. Bohinjca ie bilo rešeno več prošenj za zagotovilo sprej° ui in za prostovoljn sprejem v ljubljansko domovinsko zve~o Pri tej priliki je omenil, da je doslej magistralni referen* za k rsonalno - nravne zadeve odklanjal prošnje za sprejem v domovinsko zvezo onim ki so uživali kakšne dajatve n. pr. na pod^gi invalidskega zakona. Personalno - pravni odsek je soglasnega mnenja, da to postopanje ni pravilno, ker se predpisi o miloščinah ne morejo identificirati z dajatvami, ki jih priznava invalidom zakon. Zato je prevladalo mnenje, naj se dotičnemu referentu mest-nega magistrata izda navodilo, da takih prošenj ne odklanja. — Občinski svet je to stališče odobril. Izvolitev zaupnikov v mestni posredovalni urad Ob koncu marca je potekla funkcijska doba članov mestnega posvetovalnega urada, ki traja tri leta. Na predlog občinskega svetnika dr. Bohinjca so bili nanovo izvoljeni v mestni posvetovalni urad kot predsednik Fran A n d o 1 j š e k, višji sodni sv. v pokoju; Leopold Furlan, nadučitelj v p., V. Fink, mestni blagajnik v p., Lovro Per-ko, nadučitelj v p., kot namestnik pa Ivan Rozman, sodni oficijal v p. Izstop mestnih podjetij iz Zveze industrijcev Obč. svetnik Ivan Tavčar je vložil nujni predlog, naj mestna podjetja izstopijo iz Zveze industrijcev, ki ga ie utemeljeval z naslednjimi besedami: »Zveza industrijcev ie razposlala svojim članom okrožnico, s pozivom, naj vložijo proti občinskemu proračunu pritožbe. V okrožnicah je navedenih vse polno netočnosti o občinskem gospodarstvu. Zvezi industrijcev se oči vidno ni zdelo potrebno, da se poglobi v analizo 307 strani obsega-jočih detajlnih pojasnil h posameznim proračunskim postavkam. Iz komodnosti ali kakega drugega vzroka se ie omejila zgolj na mehanično primerjavo proračuna in poleg tega še postavljala zaključke, ki so v nasprotju z resnico. V okrožnici trdi Zveza idustrijcev: »Pro. račun kaže. da občina ne gospodari z ugodnim uspehom. Navzlic visokim cenam električnega toka izkazuje mestna elektrarna samo neznatni pribitek 16.547 dinarjev, vsa mestna podjetja skupaj pa samo pribitek 437.620 dinarjev. Celokupna potrebščina za vsa mestna podjetja znaša po sprejetem proračunu za leto 1931 okroglo 31 milijonov dinarjev. Svoja podjetja ne vzdržuje mestna občina samo zato. da so regulator in pospeševatelj gospodarskega življenja v mestu, ampak tudi zato, da do-našajo občini primerne dohodke. Gotovo bi bilo mestno gospodarstvo slabo, ako bi vsa njena velika podjetia donašala letno samo 400.000 Din dobička, kot trdi to Zveza industrijcev. Ako bi bilo to res. potem bi se lahko ljubljanski občani upravičeno pritoževali nad slabim gospodarstvom. Ker pa to ni res, ni povoda za pritožbe. Kajti od mestnih podjetij ima občinska uprava 6,313.005 Din dohodkov ter si brez velikega dohodka mestnih podjetij že skoraj ne moremo misliti uravnovešenia občinskega proračuna. Pri navedenih dohodkih pa še ni všteta javna razsvetljava elektrarne in plinarne, ki znaša tudi vrednost več stotisoč na leto. Ako Zveza industrijcev misli, da mora Stalno oponirati komunalni politiki sedanje občinske uprave, nai dela to naprej. Enkrat bodo tudi njeni člani spoznali, da dela vodstvo njihove organizacije v škodo ne samo mestu, ampak tudi industriji. Kajti baš sedanja občinska uprava ie s svojo aktivnostjo dala in še daje veliko dela industriji. In kdor se spod tika nad to aktivnostjo, želi slabo razvoju industrije. Ugovarjati pa moram, da bi Zveza industrijcev iznašala med argumenti za svojo opozicijo proti občinski politiki tudi trditve, da se v mestnik podjetjih slabo gospodari tem bolj, ker so radi mestna podjetja članice Zveze industrijcev, članice zato, da jih Zveza industrijcev branu ne pa napada in to celo z neresničnimi podatki. Zveza industrijcev noče poznati gospodarstva mestne industrije, ji dela ovire in agitira proti njej. Za take »usluge« res ne morejo mestna podjetja plačevati članarine Zvezi industrijcev; zato je naravno, da sklene občinski svet da mestna podjetja izstopijo iz Zveze industrijcev«. Podžupan prof. Jarc je izjavil, da podpira predlog obč. svetnika Ivana Tavčarja Že svojećasno je reagiral na trditve v izjavi tajnika Zveze industrijalcev, nakar pa še do danes ni prišel noben odgovor, iz česar sledi, da so bile iz trte zvite. Zdi se mu, da Zveza industrijalcev s svojo poli tiko ne dela nobenih uslug industriji. Po njegovem mnenju tvori vse gospodarstvo veliko enoto. Ce ie en del našega celotnega gospodarstva prizadet, trpe indirektno na posledicah tudi drugi. Zato je potrebno, da se vsi deli enakomerno pospešujejo in da se med posameznimi panogami ohrani gospodarska solidarnost. Pri Zvezi industrij cev ni videti, da bi delala za ojačenje naše nacijonalne industrije, pač pa se naslanja na industrijo, ki po svojem izvoru in predstavnikih ni naša domača, in izrablja ta položaj, da meče kamenje na naše domače gospodarstvo. Tako ustvarja neko umetno nasprotstvo med industrijo in mestom. Mestna občina je sestavila svojećasno poseben odsek, ki se ima nabaviti s tem, da privabi večjo industrijo na svoje ozemlje. Mestna občina ljubljanska hoče pospeševati industrijo in je v to svrho na primer priskrbela tudi dovolj elektrike, ki ie prvi pogoj za razvoj vsake industrije. Pospešuje pa industrijo tudi indirektna s svojimi javnimi deli. Ako mesto gradi nove ceste in jih tlakuje, pride to v prid kameni industriji. Ako se regulira Ljubljanica, imajo korist cemetna, železna in stavbna industrija, in ako gradi občina hiše, ima korist opekarska industrija. Očitki, da bi bila občina nasprotna industriji ali ća bi jo ovirala, so neosnovani. Ce hočejo imeti industrije: zaščiteno svoje življen'e, ni prav, da Zveza industrijcev ne privošči drugim, kar sama želi. Ako hoče Zveza industrijcev živeti v znosljivih raz.ne-rah z mestno občino, mora temeljito izpre-meniti svojo taktiko. Obč. svet. dr. Bohinjec je povdarjal, da Zveza industrijcev na ozemlju Ljubljane ne more voditi druge politike kakor take, ki je v skladu z željami mesta Ljubljane, ki ga predstavlja sedanji občinski svet. Ta korporacija, ki ima zastopnike iz najrazličnejših slojev prebivalstva tudi iz vrst industrijcev in trgovcev, mora gledati pač vsaj toliko objektivno na položaj, kakor ena ali dve osebi v pisarni Zveze industrijcev. Mestna občina, ki jo reprezentira občinski svet, je gotovo v prav toliki meri gospodarska edinica, kakor Zveza industrj-cev, ki zastopa ljubljansko in izvenljub-Ijansko industrijo. V kraju, kjer se skušajo odstraniti vse težkoče za razvoj industrije, se pač ne more govoriti o njenem zapostavljanju. Vprašanje ie, zakaj n. pr. ni smatrala za potrebno zbornica za TOI, ki je prav toliko poklicana Ščititi interese svojih članov, napasti ukrepe ljubljanske mestne občine v takem tonu, kakor je to storila Zveza industrijcev. Te okoliščine morejo pametnega človeka dovesti edino do zaključka, da gre za nekakšno licitacijo, za nekakšno borbo, s katero hoče Zveza industrijcev ustvariti vtis aktivizma in afirmirati potrebo svojega obstoja. S stališča upravnega življenja pa je sploh vprašanje, ali je Zveza industrijcev legitimirana, da vlaga pritožbe proti občinskemu svetu, ker ni noben davkoplačevalec. V splošnem se more reči, da je delovanje Zveze industrijcev več ali manj škodovalo razvoju industrije, ker nastopa proti prizadevanju, da se gospodarska kriza ublaži. V proračunski razpravi občinskega sveta se je tudi govorjlo. zakaj se donos kuluka ni vnesel v proračun. Rečeno je bilo, da se to ni zgodilo, ker se ne more predvideti dohodek na podlagi predpisov in ker se smatra to breme za preveč neso-cialno, zaradi česar ga ie treba odpraviti. Ako se kdo pritožuie, ker se dotični znesek ni vnesel v proračun, se pritožuje proti borbi za odpravo kuluka. To prizadevanje, da se otežkoči borba za odpravo kuluka, je slično onemu, ko se je doseglo, da se niso diferencirale doklade na državne davke, s čemer so bili prizadeti manjši trgovci in obrtniki. Ako se hoče doseči to tudi s kulukom, da bi se oškodovali manjš! in favorizirali močnejši, potem je to akcija nesocialnega značaja in Zveza industrijcev ne more računati na simpatije ljubljanskega prebivalstva. Če je podžupan nagla-šal, da bi se morala Zveza industrijcev dobro zavedati, da hoče ljubljanska mestna občina dvigniti, razširiti, in ojačiti industrijo, potem se mora reči, da bodo prizadevanja mestne občine imela malo praktičnega uspeha, ako jo bodo posamezne organizacije ali osebe napadale zahrbtno. Povdariti je tudi treba, da ie najbolj agresivna v vseh prizadevanjih proti socialni politiki Zveza industrijcev, kar gotovo ni v korist gospodarstvu ali industrijski politiki. Da bi se gospodarska kriza omilila, je abolutno potrebno aktiviziranje socialne politike. Do tega zaključka so prišle vse države in se bo moralo priti tudi pri nas. Kam bi prišli Anglija aH Nemčija, ako bi pri svojem ogromnem številu brezposelnih ne imeli socialno-političnih preventivnih odredb. Ne vemo, kako bi se mogla borba proti zavarovanju za starost in invalidnost spraviti v sklad s splošno gospodarsko krizo, ker se ne more gospodarska kriza omiliti samo s tem, da se posveča konzumna moč prebivalstva na podlagi boljše organizacije skupnosti. Predlog obč. svetnika Tavčarja je treba za to sprejeti z vsem povdarkom, da se občni svet z enostransko politiko Zveze industrijcev strinjati ne more, da je ta politika osamljena in da nt v skladu niti s prizadevanji zbornice TOI, niti s prizadevanji občinskega sveta, kakor tudi ne posameznih zastopnikov občinskega sveta, ki predstavlja trgovino, obrt in industrijo. Nato je bil predlog obč svetnika Ivana Tavčarja, da izstopijo mestna podjetja iz članstva Zveze industrijcev, soglasno sprejet Samostojni predlogi Nato j« župan odkazal več samostojnih predlogov pristojnim odsekom, med drugI- { mi predlog obč. svetnika Ivana D a c h s a, uaj se popravi trotoar na Karlovski cesti obenem z deli za podaljšanje Janežičeve ceste, ter obč. svetnika Jos. Turka o tlakovanju Poljanske, Vegove in Gosposke ulice. Obč. svetnik g. Frelih je predlagal, naj bi se Celovška cesta pri hiši Franceta Su-šterja primerno razširila, ker je preozka, promet po nji pa velik. Hišni lastnik je pripravljen odstopati od svoje pritlične hiše dve sobi in kuhinjo. Nadalje je g. Frelih predlagal, naj bi mestna občina naprosila poštno direkcijo, da se otvori ob Dolenjski cesti nov poštni in brzojavni urad. S tem bi bilo prebivalcem ob Dolenjski cesti zelo ustreženo. Končno je predlagal, naj bi se železna ograja ob Grubarjevem kanalu prepleskala, ker jo je rja že docela razjedla. Smetarski vozovi Obe. svetnika Kosem In Rutar sta vložila na župana vprašanje, kaj misli ukreniti, da bo javnost pravilno informirana o izdelavi vozov za pobiranje smeti na mestni pristavi. Na mestni pristavi se je namreč izdelal smetarski voz z domačimi delavnim*! močim. Voz je ocenjevalna komisija spoznala kot dober in kot odgovarjajoč higienskim potrebam. Te dni je g. Kunstler objavil v »Slovenskem Narodu« članek, v katerem pravi o tem vozu, da je povsem neprimeren za izpraznje-vanje in da leži vsa teža voza samo na dveh oseh. Ker so voz napravili domačd delavci, ki so v svoji stroki popolnoma iz-učeni na podlagi izkušenj, ki so se v teku časa dobile, in ker voz po ugotovitvi komisije popolnoma odgovarja namenu, je taka kritika po mnenju intenpelantov nepravima. Pri tem tudi povdarjata, da je bil voz zgrajen popolnoma v domači režiji Ln da je zaradi tega tudi cenejši. Župan dr. Puc je odgovoril, da je jasno, da je g. Kunstler hotel delati v listih predvsem reklamo za svoj Izdelek, ki ga je prodal pred dvema letoma mestni občini. Njegov voz je mestna občina kup.ila 29. avgusta 1. 1929 za 45.000 Din, vendar pa ni mogel priti takoj v obrat, ker je bila prej potrebna nabava Id razdelitev posebno dimenzijoniranih zabojčkov (30x30 X60 om). Zato je prišel voz v obrat šele leto dni kasneje 29. julija 1930. Omenjeni Kunstlerjev voz je bil prvotno res konstruiran za prevračanje gornjega dela na stran, vendar pa so se že po prvih dneh uporabe pokazali razni nedostatki okoli 1400 kg težke konstrukcije, zaradi česar so morali voz večkrat predelati podjetnik Kunstler sam kakor tudi kolarji in kovači mestne pristave. Vsa potrebna popravila so stala doslej Din. Razen tega pa je bil voz v času popravil izrven obrata skoraj cela dva meseca. Z omenjenimi popravili se je Kunstlerjev voz uredil tako, da se ne prevrača več na stran, temveč se morajo v svrho izpraznjenja d-vigniti tri stranske stene voza za ca 180 stopenj, slično kakor pri dveh starejših lažjih in cenejših mestnih smetarskih vozovih. Z navedeno preureditvijo voza se je prihranilo na teži voza okoli 140 kg, kar je znatno povišalo možnost lažjega obratovanja. Pripomniti je tudi treba, da je bil prvotno Kunstlerjev voz tako težak, da so njegovo prevažanje odklanjali vsi privatna voznika, zaradi česar je morala prevzeti prevoz mestna pristava sama. Na podlagi teh Izkušenj Je upravnd odbor mestnih voženj 29. avgusta 1950 soglasno sklenil, da potrebno število novih ametarskih voz izdelajo rokodelca mestne pristave. — Za izdelavo prvega voza se je po odobrenju župana takoj pričelo in je prišel v obrat v prvi polovici tekočega meseca. Novi voz mestne pristave je konstruiran tako, da se s pomočjo zobčastega kolesja m jeklene vrvi dvigne oziroma nagne sprednji del gornje konstrukcije skoro za 46 stopenj nazad, s čemer postane nepotrebno vsako izkopavanje smeti, ki stalno ogroža zdravje voznika. Cena tega voza je znašala le 23.500 Din. Iz tega je razvidno, da upravni odbor mestnih voženj ni na-pravil nobene pogreške, če se je odločil za ta način izdelave ametarskih voz, tem manj, ako se upoštevajo težkoče pri Kun-stlerjevem vozu za nabavo pločevinastih zabojčkov, ki bodo trajali komad dve leti, ne glede na to, da se stranke branijo Izdatkov zanje, ker si lažje same nabavijo cenejše lesene. Nato je bila javna seja zaključena \n je sledila tajna o raznih personalnih zadevah. Tajna seja V tajni seji je obe. svetnik dr. Bohinjec poročal o pritožbi mestne občine na mini« strstvo za trgovino in industrijo zaradi daljs novoda Kranjskih deželnih elektrarn od Dpmžal do Černuč, ki jo je zavrnilo. Mest« na občina bi se lahko pritožila še na dr« žavni svet, personalnopravni odsek pa je sklenil, da tega ne bo storiL Bilo bi sedaj tudi že prepozno, ker je rok potekel s 6. aprilom. Za praktikante Mestne hranilnice so bili imenovani dosedanji volpnterji Dušan Za« visan, Viktor Lapajne in Nikolaj Fortič. Zaradi bolezni se vpokoji stalna račun* ska uradnica Rozina Perko, ki se ji prizna M% dohodkov ali 19.168 Din na leto Vpo* koji se začasno tržni stražnik Viktpr Kve« der za dobo 1 leta s 40% dosedanjih dohod* kov ali 21.494 Din na leto. Vdovi mag. nad s oficijala Tereziji Ažman se prizna posmrt« na četrt in pokojnina Prošnja dveh licejskih profesorjev za ureditev prejemkov je bila odklonjena. Stalno je bil vpokojen profesor na liceju dr. Pavel Pestotnik na lastno proš« njo in sicer s polno pokojnino 72.600 Din na leto ker jc izpolnil 30 v pokojnini) všte« tih let. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. - Posamezna številka 2.— Din. Stev. 92 >S L O V E N S K T N ARO D<. dne 24. aprila 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Važna konferenca v Beogradu. Minister socialne politike in narodnega zdravja je obvestil vse gospodarske ustanove in zainteresirane organizacije, da bo v torek 28. t m. popoldne ob 16. v prostorih industrijske zbornice v Beogradu skupna konferenca predstavnikov ministrstva ter delodajal-skih in delavskih organizacij z direktorjem mednarodnega urada dela Albertom Tho-masom. Na konferenci se bo govorilo o problemih našega socijalnega zavarovanja. — Prebivalstvo Dubrovnika. Ljudsko štetje v Dubrovniku je končano. Dubrovnik z okoliškimi vasmi šteje 18.361 prebivalcev. Žensk je 1.500 več, kakor moških. — Oddaja zakupa restavracije na po= staji Vrhovine * Plitvička jezera se bo vr* šila potom ofertalne licitacije dne 12. maja pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Vabilo na V. redni letni občni zbor Vinarska zadruga za dravsko banovino v Mariboru, III. vinarski kongres in 1. bano* vinsko razstavo z vmsktm sejmom, ki se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. maja 1931 v Mariboru z natančnim dnevnim redom smo že objavili. Vsi vinogradniki brez izjeme so vabljeni, da se navedenih prireditev udeleže. Za vinsko razstavo je prijavljenih blizu 500 različnih vinskih vzorcev iz vseh vinorodnih krajev dravske banovine od na* vadnega namiznega vina do najfinejših sortnih vin, kar jih Evropa premore. Na* javljene so tudi tri skupine treh letnikov tipiziranih vin, kar je nekaj čisto novega. O tipiziranju vin in o racionalizaciji čitamo skoro vsak dan, toda možnost nam doslej ni bila dana, da taka vina pokusimo. Poleg vina bodo na razstavi zastopane tudi vi* narske in kletarske potrebščine, ki jih rabi vsak napreden vinogradnik in kletar. Te predmete razstavi 10 priznano solidnih tvrdk. Vinogradniki, gostilničarji, vinski tr* gpvci in sploh vsi ljubitelji naravnih proiz* vodov vinske trte, obiščite uvodoma nave* dene prireditve, posebno pa 1 banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, katere pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti go* spod ban dravske banovine dr. Drago Ma* rušič in ki bo otvoirjena dne 10. maja 1931 ob pol 12. uri. — Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma preminula v Ljubljani soproga tajnika Mestne hranilnice ga, Marica J e r u c, roj. P o 1 j a n e c. Zadela i o je kap. Pogreb bo jutri ob 16. s Celovške ceste št. 134. — Davi je umrla v Ljubljani v visoki starosti 80 let vdova davčnega upravitelja gospa Pani G o 11 i. roi. Hafner. Pogreb bo v nedeljo ob 16. z Rimske ceste 9. — Včeraj je umria v Ljubljani soproga viš. kanclisu ga. Pavla Letnik. Njene zemske ostanke prepeljejo v Trbovlje in jih polože jutri ob 16. k večnemu počitku. — Pekovskemu mojstru s. Grčarju je umrla včeraj soproga ga. Marija G r Č a r, roj. Grm. Pogreb bo jutri ob 14. s Poljanske ceste 25. Blag jim spomin! Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in topljeje vreme. Ž.e včeraj je po vseh krajih naše države ka- xalo, da se bo vreme zboljšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 19.2, v Splitu 16.2, v Zagrebu 15.8, v Ljubljani 13.6, v Sarajevu 15.4, v Mariboru 13.3, v Keogradu 11.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767, temperautra je znašala 2.8. — Otroci med seboj. Josip Pekovec, desetletni posestnikov sin iz Studerja, občina Srednja vas pri Bohinju, se je včeraj popoldne igral z neko deklico, ki ga je po nesreči z vilicami sunila v levo oko, tako da mu je izteklo. Fanta so morali prepeljati v bolnico. — Josip šuSteršič, triletni sinček rudarja iz Mahovniika pri Kočevju, se je igTal včeraj s petletnim bratcem. Nenadoma je bratec pograbil sekiro in oplazil Josipa tako močno po levi roki, da mu je presekal kote. Fantka so morali prepeljati v bolnico. Njegova poškodba je zelo težka. — Strašna nesreča na morju. Pretekle dni je v Dalmaciji divjala silna nevihta, zlasti Je pa razsajal vihar v Nunskem kanalu blizu Paga. Tam se je na morju pripetila težka nesreča, ki je zahtevala več Človeških žrtev. \ibar je zalotil na morju majhen čolnič, v katerem je bilo deset oseb. Šest jih je utonilo, štiri so pa rešili. Čoln je krenil z otoka Vira, v njem je bilo 10 oseb, med njimi več žensk, ki so bile namenjene na Košljun na Pagu. Sredi zaliva je čoln zalotil vihar in ga prevrnil kakor orehovo lupinico. Štirje ponesrečenci so se rešili 8 plavanjem, druari so pa utonili. Rešene potnike so prepeljali na otok Vir. — Zagonetni umor pri Vukovaru. V sredo zvečer so orožniki v Vukovaru aretirali Petra Onosima, Andrijo Subara in An» Herber, ki so ubib" Petra Gliševiča, Ijubčka Ane Herber. Ana se ga je hotela odkrivati, pa je najela Petra in Andrijo, da ga ubijeta. Zvabili so ga k vodnjaku, ga pobili s kolom in vrgli v vodnjak. V zločin je bila zapletena tudi delavka Slobodinka Matic, ki so jo tudi aretirali. — 130 dni stradal. >Vreme< poroča Iz Vranjega, da je tamošnji občinski uradnik Vojislav Tomič trikrat po vrsti stradal po 40 do 50 dni, vsega skupaj pa 130 dni. Tomič je namreč bolehal na želodcu, z gladovanjem je pa hotel želodec pozdraviti. To se mu je baje tudi popolnoma posrečilo. Mož je v dneh stradanja zavžival samo limone in se hranil z njihovim sokom. Tomič se baje zdaj prav dobro počuti. Zdravnik dr. Petrovič mu je izdal potrdilo, da je popolnoma zdrav. — Žimbrek obsojen na smrt. Poročali smo te dni, da se je v torek pred zagrebškim sodiščem začela obravnava proti so-boslikarju Slavku Zimbreku. ki je umoril 14-letno Ivko Vrkljan iz osvete, ker mu njen ode ni hotel plačati .nekega zneska. Razprava je trajala tri dni. Po zaslišanju prič in prečitanju raznih spisov je *odnik Margetič razglasil obsodbo. Slavko Žimbrek je bil obsojen na smrt na vešalih- Žimbrek se je ob razglasitvi za hip zdrznil in pre-bledel, ostal ie pa miren. Sodišče je v motivaciji obsodbe navedlo, da so psihijatri ugotovili, da je Zimbrek normalen in odgovoren za svoje dejanje, ki ga je izvršil pri polni zavesti. Zimbrek je tudi opetovano grozil očetu Vrkljanove, za zločin sam si je pa že več dni popreje pripravil nož. Obre-menjevalna okoliščina je tudi surov način umora. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josef ove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ogromen uspeli! Občinstvo je pri včerajšnji premieri z navdušenjem poslušalo petje v njegovem najnovejšem zvočnem filmu Očarljive pesmi in godba slovitega komponista Franca Leharfa Kot dopolnilo najnovejši Paramountov ZVOČNI TEDNIK Nabavite si vstopnice v predpro-daji dnevno od 10. do y2 13. ure. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Telefon 2124. Iz Ljubljane -Ig Usmerjevalca so iztovortli. Daaes ob pol 10. so dostavili vagon z usmerjevai cema do podstacije. takoj potem so ju os iztčvorili na pripravljen oder Turkovega podjetja. Kot znano, sta usmerjevalca pr1-spela iz Berlina z drugim elektrotehničnim materijalom, doposlala Jih je tvrdka Siemens Schuckert Elektrotehničnega materi jala. ki spada k usmerjevalcema, ?e prispelo 12 zabojev, ofcoii 1000 kg. Vsak usmerjevalec pa tehta brutto 3140 kg. Usmerjevalca sta bila paketrirana v velikih lesenih zabojih, zato je bilo iztovoj-jenje na oder precej težavno, prosta usmerjevalca bi lažje iztovorili, ker bi jih prepeljali na oder. Usmerjevalca sta valjaste oblike, približno 2 m visoka. Kot znano, bosta usmerjevalca pretvarjala iz menični tok na istosmerui In sicer po kompliciranem fizikalnem procesu s pomočjo živega srebra, z jonfzacljo atomov zraka. Zdaj je ves materijal za podštaoijo v LJubljani, zato je upati, da ni več daleč do otvori-ve tramvajske proge. —lj Tudi trotoarje v Šelenburgovi ulici bodo razbili in seveda tudi napravili n*>ve. Davi so začeli razsekavati desni trotoar, pod katerim je električni kabel, ki ga odko» pavajo. V Šelenburgovi ulici zdaj delajo de« lavci mestne elektrarne, plinarne in mest« nega cestnega nadzorstva in vodovoda po« leg delavcev Stavbne družbe. Ulica nudi pravo sliko razdejanja. Zaenkrat b*>do raz« sekali samo en trotoar, drugega bodo pustih' za osebni pormet. »Promeniranje« po Selen« burgovi ulici je zdaj seveda prava muka. —lj Nenavadna nezgoda. Danes ob 10. je peljal voznik Koritnik z Viča voz opeke z Viča v Šiško. Med železniškim prelazom na Gosposvetski cesti se mu je od sunkov ne« nadama sesedel voz, zlomil se jc srednji del tako, da je padla »truga« z opeko na četo, točno na sredo železniških tirov. Sre* ča je bila, da ob tem času ne vozi noben vlak, sicer bi ga m*orali ustaviti. Opeko so zložili kraj ceste, voznik je pa odšel po drug voz. —lj Ali ni škoda? Pri nekaterih ob* jektih vojašnice vojvode Mišica ob Masa* rvkovi cesti, so stresni žlebovi tako raz« j edeni, da zamaka voda zidov j c. Pri dru* g ih objektih se pa pozna, da je zob časa tudi zidovje že oglodal, ker je jcl ponekod omet odpadati. Mestna občina naj da vsaj te »rane« zaceliti. —lj Bo treba. Med projektiranimi deli, ki so v tesni zvezi z zgradbo carinarnice, je tudn razširjenje Masarykove ceste od Resljeve do Smartinske," ker bo tovorni promet tod zavzel širok obseg. Po are« diftvi te ceste se bo »lika tu znatno izpre* menila. To se vidi rz dotičnih načrtov. Pri Šiškini tovarni odpade 1 objekt in ne* kaj zidovja. —lj Pod novim železobetonskim mostom rez Gradaštico podirajo leseno oporno konstrukcijo. Z delom so pričeli pred enim tednom in bodo v prihodnjih dveh dneh ves les odstranili. Pod obodom ne nagaja delavcem dež in zato gre podiranje opor urno od rok. —lj Obnove. Te dni so postavili zidarske odre ob poslopju opernega gledališča. Poslopje bo zunaj in znotraj prenovljeno. Streha bo tudi popravljena. Kleparska dela so se že pričela- Renoviranje cele zgradbe je tem bolj umestno, ker stoji poslopje na lepi Aleksandrovi cesti in v bližini velikih, ličnih hiš. Na Rimski cesti pa dobiva novo lice enonadstropna hiša (štev. 4), last gostilničarja Valentina Mraka. —Ij Jugoslovanski ženski savez poziva članice vseh ženskih društev, da se sigurno udeleže koncerta »Kola« v soboto zvečer —lj Naprava betonskih in bazaltoindnih tlakov v mestni hiši Jegličeva cesta 10 in Japljeva ul. 2. Mestno načelstvo v Ljublja« ni razpisuje napravo betonskih in bazaltp* i dni h tlakov. Ponudbe je predložiti do 1. maja pri mestnem ekonomatu, kjer se tudi dobe dobavni pogoji. ■ —lj V Šelenburgovi ulici so včeraj iz* menjavali stranske plinske cevi, po katerih se dovaja plin iz glavne cevi v hiše. Te cevi so večinoma zarjavele ter neporabne, zato bodo izmenjali vse, glavna cev je pa Še dobra. Montereka dela ne bodo tako kma« lu gotova, kot se je prvotno računalo, naj« brž bodo končana šele v ponedeljek. — Snoči so tudi začeli prva kanalizacijska de« la. Napravili so 3 požiralne jaške za odtoč* np vodo pri pošti. Z delom so zelo hiteli, da bodo lahko danes delali drugi, monterji za plin o« in elektrovode, Z glavnim kanali« zacijskimd deli bodo pa začeli že najbrž jutri. —lj Na tržaški cesti, od tobačne tovar« ne proti mestu kopljejo temelj za drugi tramvajski tir. — Cestišče je že provizorno nasutp do pravilne višine, nasuli ga bodo še, ko se bo materijal vlegel ter ga popol« noma uredili, ko bo parni valjar na razpo« lago in bodo še druga dela gotova, kot n. pr. ureditev cestnih jarkov. —lj Mladinska telovadna akademija So* kola L na Taboru dne 26. aprila 1923 ob pol 16. uri popoldne. Spored: I. Godba, simbo* lične vaje — ženska deca s punčkami, sku« pinska vaja s palicami — moška deca, vaje na gredeh — ženska deca, godba, kovač po= je s petjem — moška in ženska deca, ko« njički, simbolično rajanje — ženska deca, godba in vaje s krogom — moška deca. Nadaljevanje sporeda pri pogrnjenih mizah z pogostitvijo vse dece, staršev in prijate« ljev mladine. Čajanka! Godba, deklamacija, valček v paru, žabe recitacija, harmonikar izvaja najmlajši in najboljši harmonikar, deklamacija, pevska voćka, ciciban in čefce« lica in godba. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki v kritje re* žijskih stroškov. Zdravol —lj Is gledališke pisarne. Drama vpri zori jutri veseloigro >Pri belem konjičkut za red C. Premiera »Slehernika* bo v nedeljo v opernem gledališču ob običajnih dramskih cenah. Predstava je izven abonmaja. Opera ponovi jutri opereto »Dijak prosjak< po znižanih cenah. Domača operetna noviteta >0j ta prešmentana ljubezen < se vprizori dele v sredo, ne pa v nedeljo, kakor je bilo prvotno določeno- V torek ponovi opera Cbarpentierovo >Luizoc za red E. —lj Seja upravnega odbora ljubljanskega Autokluba. Dne 22. tm je imel upravni od« bor ljubljanske sekcije Autokluba svojo redno seja Poleg tekočih zadev je razprav« Ijal tudi o uvedbi trošarine na preumatike v iznosu od Din 25 na kg, kakor to predvi* deva banska uprava v Ljubljani. Soglasno je bilo ugotovljeno, da predstavlja ta nova trošarina ne samo prav občutno breme za itak že preobremenjene lastnike motornih vozil temveč bi povzročila velike neprilike že radi težko ah sploh neizvedljive označbe, oziroma žigosanja otrosartnjenih gum. —lj Samo ie danes In jutri ob tri četrt na 3. uro pop. »Submarina«. ZKD sporoča cenj. občinstvu, da predvaja samo že danes in jutri vsakokrat ob 14.15 v Elitnem kinu Matici krasen pomorski film o katastrofi podmornice S. U. 44 Težka nesreča se je pripetila pred leti v ameriških vodah ter je sedaj v filmu verno predočena. Radi ve« lenapete vsebine je film mladini neprime« ren. Vsi, ki lepega filma še niso videli, naj si ga ogledajo. —lj OPOZORILO OBČINSTVU. Dokler ]e hodnik pred mojo trgovino zaprt, naj se blagovoli cenjeno občinstvo posluževati vhoda v trgovino s papirjem skozi vežo iz Knafljeve ulice. Vsa telefonična naročila na št 2387 se tako) izvršujejo In dostavijo. I. Bonac, Seteiiburgova 5»_ Zgodovinski promenadu! koncert No, nikar se ne bojmo, še celo o prome-nadnih koncertih se da govoriti, četudi se zdi, da Ljubljana nima več niti promenade. Snoči ob 19. so utihnili zadnji božanski akordi — menda se jim pravi finale — opojni zvoki so se prelili v naša odprta srca, zato so zdaj menda kar bolna od njih. Prelepo je pol, da. Instrument, pa Se kakšen; Kompresor- Všeč nam je bil koncert — vsem, kaj bi Se potem pravili! In v resnici je bil tudi promenadni, ne le zato, ker so svirali na promenadi, temveč tudi zaradi tega, ker smo premeni rali okoli mu-zikantov kot je treba in kot bi tudi ne bilo treba... Zlasti včeraj popoldne je bila Selenburgova nliea tako polna, ne le betonskih kep, zemlje, voznikov, hrupa, temveč tudi ljudi, promenadnega občinstva, ki se je venomer gnetlo po hodnikih kot na sejmu, nekateri so tudi nadali na cesto od koder so Škilili z očmi vnetih estetov kvišku na trotoarje — proučavajoč barve in dimenzije nogavic — izvzemSi seveda starej-Se mamice, ki jih mlajSi svet takorekoč izrinil iz svoje srede. Noge si pa menda ni (Judi oh thžnem Vremenu ostanite lepa... Kadar ob prehodu k toplejšem letnem času pošilja varljivo vreme izmenoma solnce in dež, tedaj je Vaša koža izpostavljena mnogim nevarnostim. Vendar Vas ni treba skrbeti: Eli da Creme de chaque heure varuje Vašo nežno kožo. Nevidljiva plast te edinstvene kreme napravi kožo odporno proti dežju in vetru. ELI DA CREME DE CHAOUE HEURE nihče zvil, zato ni potrebno vzdihovanja. Takšna promenada je za Ljubljančane naravnost koristna, vsaj tako kot Šmarna gora, ljudje se razgibljejo, izgube dremavlco in razne krče, pomlade se, koncert sam na sebi jih je pa tudi pošteno zbudil ter vpliva blagodejno na živčevje in srce, morda tudi na prebavo. Meščani znajo skakati med kupčki in Čez, s trotoarja na cesto in nazaj, da se je kar bliskalo, pa vendar nI bilo nič hudega — tudi dame ne zanamar-jajo sporta kot je videti, gotovo se ni30 iz-vežbale le na naših cestah. Skoda le, da ne moremo opisati vseh zanimivih, lepih in pomembnih stvari, ki so se videle na promenadnem koncertu — preveč jih je bilo. marsikaj bi še morali oteti pozabljenju. Omeniti bi bilo treba tudi, da so deložirali Micko izpred pošte s časopisi vred na drugo stran v Prešernovo ulico, kjer se še zdaj strahovito dolgočasi, kljub celim grmadam neprodanih časopisov. Zanimivo je bilo tudi opazovati, kako je stražnik delal red okoli >muzikantov< ter odganjal postajajoče ljudi s trotoarja; ko jih je spravil z enega trotoarja, so šli na drugega, kjer jih je čakala ista usoda, zato so se vrnili zopet nazaj. Sprehodili so se gotovo dovolj. Priznati je pa treba, da Je bil stražnik vljuden kar se da. Tako sicer ne kot neki drugi oni dan, ki je odganjal radovedneže iz ospredja, češ >umaknite se zdaj, da bodo Se drugi videli«. Najvažnejše se nam pa zdi pri včerajšnjem koncertu — koncertna konkurenca. >Muzikanti< so imeli namreč konkurente v kavarni Zvezdi. Oboji so jo ubirali ter rezali na vse kriplje in kavarniški gostje so bili gotovo zadovoljni, poslušali so lahko z vsemi ušesi. V tej tekmi so podlegli kljub vsemu pričakovanju promenadni muzikanti, ker so nehali že ob 10., dočim ]e kavarniški orkester igral Se 10 minut potem. Promenada je torej preorana z našimi srci vred. — Gradjanski v Ljubljani. Ilirija « Gra* djanski v nedeljo 26. t. m. Po več letih gostuje zopet v Ljubljano Gradjanski, brvii državni večkratni prvak in bivši prvak za« grebškega podsaveza. Gradjan&k? sicer ni več oni klub, kakor v prvih povojnih letih, ko je z lahkoto odpravil vse klube v drsa* vi z veliko razlikp golov, toda zadnje Čase je njegovo moštvo v izredni formi. Ova« krat ni poraz državnega prvaka Concordije s 4:0 in 4:1, poraz profesijonalnega moštva Sabarije s 5:1, zmaga nad Ilirijo v Zagreb« s 4:1 itd., pričajo o solidnem znanju zagreb* ške enajetorice. Odlične gpste jc Ilirija po* vabila na revan ž no prijateljsko tekmo, ki se bo vršila v nedeljo na igrišču Ilirije. Ker po* časi tudi Ilirija prehaja v boljšo formo, je pričakovati v nedeljo prav lepe in zanimive tekme. — Službeno iz SZNS. Delegirajo se k tekmam dne 26. tm. Svoboda I : Grafika I g. Pevalek; Svoboda rez. : Grafika rez. g. Skalar; Jadran : Korotan g. Zupan; Slovan : Natakar g. Vidic; Primorje rez. : Trbovlje g. Breskvar; Gradjanski Zagreb : Ilirija g. Schneller; stranska sodnika gg Hartman in Zuccatto. Na čas in kraj tekem se gg. sod« niki opozarjajo na službene objave LNP. čudno! Prva seja ljubljanskega podsaveza JZSS LJubljana, 24. aprila. Sooči ob 20. se je vršila prva seja ljub* ljanskega zimskosportnega podsaveza. Seje so se udeležili vsiodborniki s predsednikom Gnidovcem na čelu. Na seji so najprej raz* pravijali o notranji organizaciji podsaveza, obširna razprava se je pa razvila o podsa« veznemu programu. V prvi vrsti jc bilo sklenjeno, da je treba reorganizirati neka* t ere klube, ki sočlani podsaveza, a dejansko obstoje samo na papirju. Podsavez bo v krajih, ki so ugodni za zimski sport, zlasti za smučanje, ustanovil nove klube ali pa sekcije klubov, posebno pažnjo pa bo po« svečal tudi tehnični strani in skrbel, da se izpopolnijo smučarski pripravniki. Večja podsavezna prireditev bo od 31. januarja do 2. februarja 1932 v Ljubljani, kjer se bo vršilo kombinirano tekmovanje. Glede kompetence podsavezov bo ljubljanski podsavez stopil v stik in uredil to vpra* sanje v sporazumu z JZSS. Sklenjeno je bi* lo, da se priredi čim več tečajev za tekmo« valce v teku in v skokih. Podsavez je tudi sklenil zgraditi primerno skakalnico na le« pem in ugodnem terenu, do katere pr bpdo imeli dostop v prvi vrsti člani podsaveza. Za načelnika tehničnega odbora je bil izvo* ijen inž. Koudelka, za tajnika pa g. Kersnik. O radio programih je bilo že polno pritožb. — Ce bi abonenti ne dobili prenosov iz drugih mest, Iz Zagreba, Beograda im Prage, bi skoro val odpovedaM svoj abonma, ker kar se iz domače postaje »kisi, je le redko redko užitno. Tem bolj smo se veselili, ko nam je obljubil radio za včerajšnji večer koncert dravske godbe. Zanimale so nas tudii Cerinove nove pesmi >Solnčni dnevi«. Pa si vrtim na svojem aparatu zvečer vsa kolesa, presnazitm vse vijake, vse svetilke, čakam, čakam — čakam — skoro da bi se bil začel jeziti _ pa nd bilo nič. Zvedel sem potom telefona, da ravno sinoči aparati v Domžalah (ali kje T) niso fonkcijanirali, da imajo defekt. Se mi to pa res čudno zda, da ves večer niso našli monterji v Domžalah tega defekta, in da je ravno na večer koncerta priljn-bljene dravske godbe v Domžalah defekt — ko nam pa oitre, harmonike in tiste svete pesmi In diletante soliste oddajajo v radiju, pa še ni bUo nikdar defekta? Zahtevamo od radk) postaje, da nam ta izgubljeni večer naknadno odda, s tem i a se včerajšnjjd koncert dravske godbe ponavlja v polnem obsegu. — Radioabonent. »ve fftccs KOLEDAR. Danes petek, 24. aprila 1931, katoličani: Jurij, pravoslavni: 11. aprila, Jurislav. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama in opera zaprti. Kino Matica: Velika atrakcija. (Richard Tauber.) Kino Ideal: Usodne rože. Predavanje dr. Hialmarja Brocha o t 18. v mineraloškem institutu na univerz:. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor, Miklošičeva cesta Železniška nesreča. —-Si že M kdaj pri železniški nesreči? — Saj se mi je samemu pripetila. — Kakšna pa? — Zasačili so me brez voznega listka. 63 5570 Stran 4 ♦ >S£OVENSKl NARODc, dne 24. aprila 1931 Ste v. 92 Zane Grev: (j Skrivnostni jezdec Roman. — Saj je čisto naravno, da Jack malo pomori, ker se vrača domov. Jaz mu prav nič ne zamerim. Zadnja tri leta so mu morala biti zeio grenka. Columbina je držalla roke nad ognjem. — Mrzlo je, oče, — je dejala. — Nisem se oblekla dovolj toplo in mak> je manjkalo, da nisem zmrznila. Jesen je tu in slana leži v zraku. O, vsi griči so bili zlato in rdeče pobarvani — topol o-vo listje odpada. Rada imam jesen. — Da, da, čas hiti, — je vzdmiil stari, — kje si pa bila? Po zapadnem pobočju sem jo bila mahnila na pečino. Precej daleč je. Tja me zanese pot redko. — Si videla katerega naših fantov? Vse sem poslal na planine, da priženo živino v dolino. Zadnje čase so me zadele težke izgube. 2ivina se nažre nekega strupenega zelišča in se zastrupi. Kar vamp se napne živinčetu, pa pogine. Še nobeno ileto mi ni pogmtto toli&o živine. — W?lsona Moora sem srečala. — Ah! No, pa pojdiva večerjat. Sedla sta za mizo, ki jo je obložil kuhar Jake s toplimi jedili. Večerja je bila zek> bogata, menda na čast težko pričakovanemu gostu, ki ga pa ni bilo, da bi bil deležen tolikih dobrot. Columbina je stregla gospodarju in skrbela, da je dobfl jedila, ki so mu najbolj teknila; tu pa tam se je skrivaj ozrla na njegov razorani, zasenčeni obraz. Čutila je, da se je od popoldne nekoliko izpremenil, ka/r se pa na njegovem obrazu in vedenju ni prav nič poznalo. Večerja mu je teknila kakor vedno. — Z vVttsom si torej govorila. Kaj se vedno lazi za teboj? — je vprašal BeHounds kar naravnost. — Ne. Sploh pa ne vem, da bi bil kdaj lazil za menoj, — je odgovorila Columbina. Duševno si še otrok, telesno pa že zrela ženska. Ta pastir se je začel smu-kati okrog tebe, ko si bila še dekletce. In to je edini vzrok, da je pri meni v službi in da me še ni zapustil. — Ne verjamem! — je dejala Columbina; čutila je, kako ji sili kri v glavo. — Vedno so ti rojile take misli po glavi — vedno, pri Wilsonu in tudi pri drugih mladeničih. — Ah! Kaj misliš, da sem tepec in da ne vidim, kam pes taco mori? Morda sem bil glede žensk slep pred mnogimi, mnogimi leti. Zdaj pa vidim, kako in kaj je s to rečjo. Kaj ni Wils zardel in zaškripal z zobmi vedno, kadar je kdo fantaziral o tebi? — Ne spominjam se, — je odgovorila Coflumbina. Mikalo jo je, da bi se na ves glas zasmejala, čeprav gospodar ni govoril o smešnih rečeh. — No, seveda, saj si bila vedno nedolžno jagnje. Sicer pa to ni važno. Pred tremi meseci sem Wilsu povedal, naj nikar ne tišči za teboj — da naj si kar izbije iz glave misel, da bi te kdaj dobil; taka dekleta niso za pastirje. — Zakaj, oče, zakaj ga ne moreš trpeti? Je to pravično? — No, pravično baš ni, — je odgovoril BeHounds m ko se je ozrl na Co-lumbino, je do ušes zardel. — Dečko je v metanju lasa neprekosljtv, takega že dolga leta nisem imel. In živine nikoli ne muči, pa tudi pijanec ni. Varčen je in z živino zna ravnati. Ta dečko bo nekoč še bogat farmar. — čudno torej, da ga ne moreš trpeti, — je zamrmrala Columbina. Sramovala se je prijetnega občutka, ki ga je vzbudil v nji ta slavospev. — Ne, prav nič čudnega ni. Imam svoje razloge, je odgovoril Bel-Iounds in se iznova lotil večerje. Columbini se je zdelo, da ne bo težko uganiti, zakaj stari ne more trpeti Wilsona. Najbrž ni bik> nič drugega nego da je Wilson v vsakem pogledu daleč prekašal Jacka BeHoundsa. Mladeniča sta si bila že od nekdaj najhujša nasprotnika v vsem, kar je spadalo k čikoškermi življenju. Kar je BiH Bel-lotmds na možu najbolj občudoval, je bilo v Wrlsonu v polni meri razvito, njegovemu sinu je pa manjkalo. — Ali nameravaš prepustiti Jacku vodstvo fa-rme? — je vprašala Columbina. — Najbrž ne. Najbolje bo, da ga preizkusim tu na White Slkiesu kot nadzornika. In če se pokaže, da zna voditi ljudi, bomo pa že videli, kako in kaj se da napraviti. — Saj ne bo mogel voditi ljudi. — Recimo, da jih ne bo mogel. Priznam, da niso baš pohlevne ovčice, ti moji ljudje. Upam pa, da jih ta izpre-memba ne bo napotila, da bi mi odpovedali službo. Edini, ki bi utegnil to storiti, je WHs. In morda bi bilo najbolje zanj. Če bi se preselil kam drugam. Spominjajte se slepih! Z ženo plačan dolg V nekem kraju na Češkoslovaškem se je moralo sodišče ukvarjati z dolžnikom, ki ni hotel poravnati dolga v znesku 300 kron. Sodišče ga je obsodilo, da mora plačati, pa se je navzlic temu obotavljal. Moral je ponovno pred sodišče, kjer je sicer priznal, da si je bil od tožilca izposodil 300 kron, da je pa dolg že davno poravnal s tem, da mu je posodil svojo ženo. Zasebni tožilec je tudi priznal, da sta se zares tako domenila in da si je bil toženčevo ženo v resnici izposodil, toda navzlic temu je zahteval svoj denar nazaj. Beseda je dala besedo in po hudem prerekanju sta si skočila tožilec in toženec v lase in se začela pretepati. Sodnik je moral poklicati paznike, da so napravili red. Tožilec je s svojo zahtevo propadel, sodne stroške pa morata poravnati obe stranki. Pomarančna vojna Med Parizom in franc. državo se je vnela kurijozna vojna, ki bi jo lako imenovali pomarančna vojna. Pri sklepanju francosko - španske trgovinske pogodbe pred dvema letoma je naprosila francoska vlada mesto Pariz, naj odpravi mestno užitnino na pomaranče in man-darince, kar bi znatno olajšalo trgovinska pogajanja s Španijo. V kompenzacijo je pa država obljubila Parizu 10 milijonov frankov kot prispevek za policijo. Vse bi bilo v redu, da ni tudi Francija primorana štediti. Ko so gospodje letos sestavljali proračun, so bili tako vneti za varčevanje, da so prispevek za pariško policijo črtali. Pariz seveda s tem ni bil zadovoljen in je takoj zopet uvedel užitnino na pomaranče, državi je pa prepustil skrb, kako se bo odkrižala španskih pomaranč, če ne hotela podpirati Pariza pri vzdrževanju policije. Litijske zadeve Zadnja prireditev naše agilne CMD je pokazala, kako zna ceniti spomin svojega ustanovitelja Luke Svetca. Na prpslavo ob desetletnici njegove smrti se je zbralo toli* ko ljudi, da je bila Sokolova dvorana do zadnjegi kotička napolnjena. Prireditev je prinesla 1100 Din čistega do ička. ki ga je podružnica izročila centrali. Svetčev VCČcr pa je ponovno dokazal, da je dvprana v v Sokolskem domu premajhna za prireditve v večjem obsegu. Namesto obolelega sodniki g. dr. Sfili* goja, ki je odšel na dvomesečni dopust, sta prevzela njegove posle sodnik predstojnik dr. Turato in sodnik g. dr. Novak. Cesta za Savo, ki drži do lit'jske^a mn« stu je bila zlasti v deževnem vremenu ne« uporabna, ker ni imela trdega temelja. Te dni pa so začeli na tem delu s popravlja« njem. Tlakovali so jo z debelim kamenjem, sedaj pa že navažajo gramoz. Cesta ho od* slej vporabna tudi za težje vozove. Aprilsko vreme je ponovno pokazalo kako nujnp je potrebna streha pred litijskim kolodvorom. Tolikega prometa, k;ikor u i ima naš kraj, nima menda nobena druga postaja v Zasavju. Vsak dan pa se vozijo od nas v Ljubljano številni dijaki, za katere često ni več prostora v premajhni čakalnici. Ti revčki morajo čakati vlaka zunaj ne pe; ronu, ki nima strehe, oni pa ne — dežnikov. Ni čuda, če ob^Ie, ko sede premočeni v ljubljanskih šolah. Apeliramo na železniško upravo, da pokrije naš peron, kakor je to storila v drugih krajih. Brez posebnega obvestila. Prerano in nepričakovano nas je zapustila naša najplemenitejša žena, najboljša mati in stara mati, gospa Marica Jeruc roj. Poljanec soproga tajnika Mestne hranilnice ljubljanske Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 25. aprila 1931 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Celovška cesta št. 134 na pokopališče k Sv. Križu. * * $ Ljubljana - Zg. Šiška, dne 23. aprila 1931. ' v? * Oton Jeruc — soprog Marija por. Široky Ing. Vasilij Šrroky — zet Janez, Martina, Oton, Jože, otroci Marta Široicy — vnukinja in vse ostalo sorodstvo. Občina Ljubljane Mestni pogrebni urod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena mamica, stara mamica, teta in tašča, gospa Fani Golli roj. Hafner vdova davčnega upravitelja dne 24. t. m. v 81. letu starosti boguvdano mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 26. aprila 1931 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Rimska cesta št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 24. aprila 1931« Ana Damijan roj. Golli, učiteljica hči Robert Gon, prokurist tvrdke A. & E. Skaberne sin Branko, Stas, vnuka Andrefka, vnukinja in vse ostalo sorodstvo. URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKI2, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. 1345 Trame, stropnike raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi „Ilirija", d. z o. z«, LJUBLJANA, Dunajska cesta it. 46 Telefon St. 28—20, 25—95. VSE NAJBOLJŠE! domača mcflčaaslai kuhinja, najizrazitejša, strogo pristna štajerska in dolenjska vina. — Gostilna Tomšič, sv. Jakoba trg št. 5 (poleg Berganta). 1431 80—40 m CEVI rabljenih, 5—6 cm svetlobe kupi takoj Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. V ponudbah je navesti ceno. 1417 LNKASANT inteligenten, zanesljiv, dober računar, srednjih let — išče službo inkasanta ali sluge. — Cen j. dopise na upravo »Slov. Naroda« pod >Inkasant/1416<. STANOVANJE sobe in kuhinje z vrtom — oddam takoj. A. Grebene, Ljubljana, Velika Čolnarska ulica št. 15. 1420 Gostilničarjem in privatnikom nudim krogle (lignum san t um) kakor tudi kegle za kegljišče in balinanje po najnižjih cenah« LovrenSič Viktor strugar Ljubljana, Zalokarieva ul. 13 BUKOVA DBVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 SLOVENSKA BISTRICA je lep kraj. V tem divne m kraju imam takoj naprodaj novo-zidano hišo, podobno vili. Spodaj 3 kuhinje, in 4 velike sobe, vodovod na dva kraja. Zgoraj sob za 5 najemnikov, pred hišo lep sadonosnik z različnim sadnim drevjem in trtami nad 1 oral velik. Leži ob glavni cesti tik cerkve sv. Jožefa, deset minut od farne cerkve, četrt ure od meščanske šole in postaje. Elektrika. Ceno pove Ivan Lender, Slov. Bistrica. 1418 POHIŠTVO NA OBROKE! Spalnice, hrastove, poli tirane Din 5.500.—• Spalnice, pleskane > 2.800.— Omare > 560.— Postelje > 260.— Kuhinje, kompL > 1.100.— Kredence > 580.— Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave in vsa mizarska popravila. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska nI. 18. Iščeta se dva Razpis službe! rudarska nadzornika (štajgerja) z dovršeno tu- ali inozemsko rudarsko šolo, ki imata najmanj 4 do 5 let prakse v premogovnikih. Oni konkurenti, ki poleg državnega jezika govore tudi francoski jezik, imajo prednost. Nagrade in ostali prejemki po sporazumu. Ponudbe z dokumenti naj se pošljejo na naslov: Upravi I barskih Rudnika, Raška, Srbija. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa Marija Grčar roj. Grm soproga pekovskega mojstra dne 23. t. m. po dolgi, mukapoini bolezni, previđena s todažiH sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 25. aprila 1931 ob 2. uri popoldne od doma zadosti, Poljanska cesta 25 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. aprila 1931. Žalujoči ostali. Občina LJubljana Mestni pogrebni ravod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, dobra mamica, hčerka, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa (Pavla Hetniše soproga višjega kanclista dne 23. t. m. po kratki, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Truplo blagopokojne prepeljemo v Trbovlje in se vrti pogreb v soboto, dne 25. aprila 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Loke št. 178, na farno pokopališče v Trbovlje. Prosi se tihega sožalja! Trbovlje-LjuMjana, 24. aprila 1931. JOSKO LETNIK, soprog; JOŽE, IVAN, FRANCE, sinovi, in vse ostalo sorodstvo. Brez posebnega obreetila Občin« Ljubljen* Mesto! pogrebni ta v 0