30. štev
V Ljubljani, sobota 1. februvarja 1919.
II. leto.
¥elja v Ljublj&nli
a«io lete >oi leta . 'cir t leta , ■a mesec .
K 56--„ 28--n M*.
.	5-
Velja po pošti i
a celo leto n »p rej K 60'
£o! leta <* četrt teta , :E *a mesec *
30-15*-5'50
tftT Uredništvo Je na Starem trga štev. 19. Upravulstvo je na Marijinem trgu Štev. 8. — 5 Telefon Štev. 360. e s =3g=g=5
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Napismenenaročbebrcz poSlljatvc denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj poSijejo naročnino *SF* po nakaznici. *^|qB
Oglasi se računajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., zjs večkrat popust,
Vprašanjem glede literatov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Nemška nasilstva proti graškim
Jugoslovanom.
Maribor, 30. januvarja. (Lj. k. u.) Graške oblasti so konfiniraie okoli 80 do 100 uglednih Slovencev v Gradcu, tako da isti ne smejo zapustiti stanovanj. Konfinifani so prejeli dekrete, v katerih se utemeljuje konfiniranje z odredbami proti Nemcem v Mariboru. Med konfmirammi sta tudi zastopnika Jugoslovanov v Gradcu, Šega in dr. Vršič. Na izjavo pa, da v takem primeru Nemci ne bodo mogli več dobiti potnih listov za Maribor se jima je sicer dovolilo zahajati v urad, vendar pa sta pod strogim policijskim nadzorstvom in ne smeta zapustiti mesta. Na vseučilišču kakor tudi na tehniki so jugoslovanskim dijakom zabranili nadaljnje posecanje predavanj. Ko so došle prve vesti o mariborskih dogodkih v Gradec, so naše dijake pregnali iz P^slu-šalnic s .kriki: »Hinaus mit den Schweinen!“ Posebno je divjal proti slušateljem medicinske fakultete profesor dr. Hamburger.
Napadalec na dr. Senekoviča prijet.
Maribor 30 januvarja. (Lj. k. u.) Danes je bila pri odpuščenem poštnem uradniku Mihaelu Tajnikerju hišna preiskava. Njegov 22-letm sin Viktor Taj-niker brezposelni trgovski pomočnik, se je udeležil napada na policijskega komisarja dr. Senekoviča pri izgredih dne 27. t. m. in mu je iztrgal službeni revolver Odvzeto repetirko so našli v snegu pod oknom, kamor so jo vrgli, kg so zapazili prihod agentov. Rezen tega so našli še dva druga revolverja v njegovem stanovanju. Prva hišna preiskava, ki je bila včeraj, je bila brezuspešna, ker je bilo orožje pribito na spodnji strani mizne plošče.
Italijani in Jugoslovani v Primorju.
.Profesor Errera, docent na vseučilišču v Bolonji je imel predavanje
o	narodnih razmerah v Primorju. Dokazoval je s prepričevalnimi razlogi italijanski značaj zasedenega ozemlja. Pokazal je način, kako se je razvijalo slovanstvo, a kako je vsejako ostalo italijansko nedotaknjeno. Slovenci in Hrvati niso pustili nobenega sledu kulture v beneški Juliji ne v umetnosti, ne v znanosti, ne v belestristiki. Beneška Julija je edinstvena dežela, ki se ne da razrezati na dvoje.
Poročilo o tem predavanju nam znova označa italijanski sistem. Znanstveniki se postavljajo v službo laži, da bi napačno informirali javnost. „0 italijanskem zna-čaju“ zasedenega ozemlja smo napisali že precej člankov. Nujno pa je, odgovoriti na očitanje, da nismo v Primorju ničesar storili za kulturo.
Tako očitanje more napisati le človek, ki nima pojma o kulturnih razmerah v Primorju. Furlanija ima neprimerno več analfabetov, kot jih ima slovenska Goriška. Koliko se čita med Italijani? Pii nas ima vsaka hiša najmanj en časopis naročen. Vsa slovenska Goriška je preprežena s kulturnimi in gospodarskimi organizacijami. V i07 slovenskih občinah — da navedemo vzgled o Goriški, ki je najbolj slovenska — je bilo 258 bralnih, pevskih, dramatičnih, sokolskih in izobraževalnih društev; 92 gospodarskih, 45 strokovnih in 8 športnih društev. Zadrug (kreditnih, konsumnih, gospodarskih, mlekarskih, vinarskih, stavbinskih itd.) bilo je 91. Samo v Gorici je bilo 35 slovenskih društvenih organizacij.
Političnih organizacij je bilo nad 200. — Javnih knjižic je bilo v slovenski Goriški nad 60. Perijodičnih slovenskih tiskovin je izhajalo pred vojno v Gorici 14 (italijanskih 7). Družba sv. Mohorja je imela na Go-
riškem okroglo 10.000 članov, ki so prejemali letno nad 60.000 knjig.
Nobenega sledu nismo pustili v umetnosti in znanosti? In naši pesniki : Simon Gregorčič, Pagliaruzzi, Krilan, Gradnik, Lavrenčič, Gruden? Naši komponisti Vilhar, Volarič, Faj-gelj? Pripovedniki: S. Šorli, S. Dolenc, Kraigher, Pastuškin? Znanstveniki: Štrekelj, Cigale, Rutar, Mahnič, Lampe,
S.	Žigon? Slikarji: Tratnik, Bucik, Šantelno\a? In polno drug<h, katerih nismo našteli!
Kaj pa je dalo italijanstvo Goriške Italijanom? Premišljamo in premišljamo in ne najdemo nikogar drugega, kakor Petra Zoruta, ki ni pesnil v Italijanščini, marveč v furlanščini in ki je bil sin slovenskih Bricev.
Kje pa so naravni mejniki med 'talijo in Jugoslavijo, nam dokazuje baš sedaj na sijajen znanstveni način profesor Seidl!
•---------------------------------------
Agrarna reforma.
Nameravana razdelitev veleposestev je v bistvu nekaj idealnega. Nikakor pa nam načit te razdelitve ni jasen 1 Kaj pa razume g. minister Korač '1 imenom veleposestvo" ? Nekatera veleposestva, t. j. posestva, ki so vpisana v deželno desko kot veleposestva so že itak popolnoma razprodana, tako da ima dotični veleposestnik pri svoji graščini le še par njivic, ali pa tudi ne.
Dobro bi bilo torej, da se v hektarih pove, koliko zemljišča da sme kvečjemu vsak posestnik imeti?
Nadalje bi bilo zelo potrebno uvaževati, da so na Kranjskem posestva, ki merijo okoli 50- 60 ha, ki vsled svoje lege in rodovitnosti komaj zadoščajo, da prehranijo rodbino lastnika, katero pa vrhu tega še leze vedno bolj in bolj v dolgove.
Enako veliko posestvo v rodovitni Slavoniji in na Gorenjskem n. pr. nima tudi enake vrednosti. Veleposestva se naj tako razdelijo, da bo malo po sestvo moglo kmečko družino pošteno rediti.
Koliko slovenskih rodbin bi se lahko preživljalo na zemlji, ki je sedaj last par bogatinov — tujcev.
Najbolj zanimivo pa je, da trdi g. poverjenik, da bosta na eraričnih gozdih prosta pašnja in dobivanje lesa. Ta slednja odredba nam je pa naravnost nerazumna, ker bi bila silno škodljiva vsaki gozdni kulturi. Do sedaj so vsi posestniki malih in velikih gozdov uvideli, da je pašnja v tujem gozdu in pravica dobivanja lesa v tujem gozdu največja nevarnost za poškodovanje gozda. Z ozirom na to se je tudi izdal že 5. julija 1853 št. 130 d. z. ces. patent, s katerim se je izrecno določilo, da se vse take gozdne služnostne pravice enkrat za vselej odpravijo in da se v bodoče niti več priposestvovati ne morejo. Vsako neopravičeno izvrševanje takih služnostnih pravic se je do sedaj tudi pri nas strogo kaznovalo kot prestopek po gozdnem zakonu v smislu ces. pat. z dne 3. decembra 1852 št. 250.
Sedaj pa hoče g. minister Korač vse to, kar se je že kot gozdu Škodljivo odpravilo, zopet vpeljati!
Na to si ga upamo opozoriti s pristavkom, da bi vsled take naredbe znala naša država imeti jako veliko škodo, med tem, ko posamezniki ne bodo imeli nobenih koristi. To ve vsakdo, kdor sploh gozde pozna!
Naj se raje da posestnikom del eraričnih gozdov in pašnikov v njihovo osebno last, s tem bo kmetu več poinagano kakor pa, da bi imel pravico paše v eraričnem gozdu. Živinoreja se bo bolj povzdignila, če bo vsak kmet sam skrbel za svojo živino, kakor pa, če jo bo gonila vsa občina skupno v državne gozde na pašo.
Razglas
glede poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa.
1. Za neoknpirano slovensko ozemlje je odprt ves poštni promet, brzojavni in telefonski. Tudi glede pristojbin veljajo še prejšnje naredbe trgovinskega ministrstva z dne 5. avgusta 1919.
Za vsak paket je treba posebna spremnica.
2. Poštni, brzojavni in telefonski promet s Hrvaško-Slavonijo, (razen okupirane Reke, z Dalmacijo — vazen oku-
VLAD1MIR LEVSTIK.	12.	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Ljubezni!« Plosnila je z rokami. »Ali misliš, da si predstavljam vse to brez ljubezni? Toda kaj je ljubezen in zakaj ne pride? Reci, prijatelj, kaj je ljubezen?«
Nagnila se je bliže k njemu; v njenih globokih zrenicah je videl svoj obraz.
»Mene ne izprašuj,« je izpregovoril, čuteč, da 'bu podrhteva glas. »Nič veselega ti ne bi mogel povedati o ljubezni.«
»Tak jo poznaš; in praviš, da ni vesela... Kako more biti človek žalosten, če ljubi? Meni se zdi, da bi znorela od same sreče!«
»So ljudje, obsojeni od rojstva, da se jim sreča razprhne od prvega dotika.«
»In ti da si takšen? Obsojenec? Ne verjemi; če zate ni sreče, ki je zaslužiš toliko, oh	-« Pic-
niolknila je in božaje iztegnila roko nad njegovo, gledaje ga z vročim, utripajočim sočutjem. »Če bi jaz delila, bi bil najsrečnejši pod solncem!« Njen pogled je obležal rosan na Križajevem zmedenem obličju. Suplent ji je stisnil roko.
»Verjamem, Vida, hvala ti; druge so bile manj radodarne.«
»Marija, kaj ne?« je vprašala Vida tiho.« Priznaj: Marija? In je ne moreš pozabiti, siromak . ..«
»Pozabiti! Morda bi jo bil pozabil; toda kdo
govori o meni? Ona, ona se mi smili. . . Oh, lopovi, ki gazijo lepoto tega sveta.«
Vida je povesila glavo. Prerada bi ga bila vprašala, naj ji pove vso svojo ljubezen do Marije in zgodbo njene nesreče, o kateri je vedela marsikaj že iz razgovorov z Maratonovo Alenko; toda slutila je, da nežnočutni Križaj ne bi hotel odgrniti pred njo tistega, kar jo je polnilo z najbolj skelečo radovednostjo: kolikšna je Egonova krivda in v čem obstoji? Nekaj velikega in vsegamogočnega je mamilo njeno neizkušenost izza te vsakdanje tragedije; bilo je kakor brezdno, mimo katerega pojde nekega dne tudi ona — kakor skrivnostna globina, v kateri dremlje življenja pravi obraz ...
»Ne maram te Marije — ne, ne, le molči!« je dejala s pridušenim glasom in naglo rdečico na licih, deloma od srca, deloma da bi ubežala svoji misli. »Čemu te ni hotela? Jaz na njenem mestu bi te bila sprejela z odprtimi rokami, pa bi vsega zla ne bilo . . . Tebe ne marati, moj Bog I Zavreči mirno, toplo, svetlo življenje ob tvoji strani do konca, prav do konca dni —«
Beseda ji je obtičala v zagonetni tesnobi, kakor bi čutila, da je povedala nekaj, česar še ne razume in je vendar že zdavnaj res. Križaj se je zdrznil; prijelo ga je, da bi iztegnil roke ter jo poklical v ljubezen svojih izvoljenih, močnih in vernih minut, redkejših kakor tolažilne sanje.
»Čemu odlašati?« mu je prešinilo možgane »Čemu dvomiti, ko hrepenenje prekipeva in govori samo, zoper voljo in kljub spoznanju? Usojeno je in zapisano v firmament; pokaj se upiraš, slabič v svojem puntu?«
Jezik se mu je zgenil, da bi zajecljal izpoved ljubezni; ko pa je hkrati objel s pogledom to sliko žive pomladi in s tihotapsko, plamenečo željo vso slast, ki ga je vabila v nji, se je vzdramil ter pomislil, da je prestar in prenesrečen. Še dolgo potem ga je tlačil spomin, s kakšno grozo je odtrgal oko od Vidine vitke nožiče, ki se je oblila izza višnjevega krila ter bežala pod njegovimi gubami nekam v zapeljivo, Še nedotaknjeno skrivnost. . . Razgovor je zamrl kakor voda na ledenem zraku; nekaj bolnega je stisnilo suplenta za dušo, in da ni vstopila tisti hip gospa Pohlinova, bi bil vzel klobuk ter odšel.
Gospa ju je pomerila z vprašujočo nestrpnostjo; grenka črta je podaljšala gubo njenih ust, ko je videla, da Križaj tudi danes še ni govoril. Brez besede se je spustila na stol, sklenila roke ter vzdihnila v znak očitka in resignacije. Prav tedaj pa je zazvonilo v predsobi; še preden je kdo utegnil vstati, se je začul galop humanista, ki je dirjal gostu naproti, hipec nato pa sviranje poklonov, s katerimi ga je obsul v pozdrav. Trojica se je spogledala in nasmehnila.
 	(Dalje.)
piranih delov) in Bosuo-Hereegovino je npostavljcn v istem obsegu in proti istim pristojbinam kakor za neokupirano slovensko ozemlje. Glede kartiranja veljajo predpisi za tuzeiustvo.
Poštni promet s kraljevino Srbijo je odprt samo z Belgradem za pisemsko pošto in za denarna pisma. Poštni paketi za lielgrad se morajo nasloviti s popolnim . belgradskim naslovom na poštni urad Zemun — poste restante. Poštni urad Zemun dostavlja s pošto take pakete strankam v Beograd, katere morajo same prihajati po take po-šiljatve v Zemun. Nakazničin promet s Srbijo še ni odprt. Privatne brzojavke in telefonski razgovori so dovoljeni samo za Belgrad in z Bclgradom. Uradne brzojavke sprejemajo pa se tudi za ostalo Srbijo.
3.	Poštni promet v Nemško-Avstrijo je dovoljen v polnem obsegu po .sledečih pogojih: 1. Pisma (največja teža do 250 g, vzorci do 350 g) so podvržena cenzuri in se morajo zato oddajati odprta. 2. Denarna pisma iz Nemške-Avstrije so prepovedana, ker je uvoz bankovcev prepovedan. 4. Nakaznični promet je dovoljen kakor poprej. — 4. Promet s paketi je dovoljen. Ker je izvoz živil prepovedan se morajo paketi oddajati odprti in če vsebujejo živila mora biti priložena izvoznica politične oblasti. 5. Poštni nalogi so dovoljeni.
6.	Brzojavni in telefonski promet je dovoljen, a poštni uradi morajo paziti, da ne odpravljajo brzojavk in ne dopuščajo telefonskih razgovorov, kateri so v škodo naši skupni državi. 7. Promet s poštnim hranilničnim uradom traja samo še do daneš. Stranke morajo razpolagati tudi po 31. januarju s svojim denarjem, ki ga imajo vloženega pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju, toda naročila glede svojega denarja morejo dajati odslej samo pismeno. Tako dopisovanje po 31. januarju 1919 ni več prosto poštnine. Poštno-hranilniČni urad na Dunaju pa pošilja strankam odpovedane zneske ali s poštno nakaznico ali pa, Če so člani našega novega čekovnega urada v Ljubljani, po tem uradu. Vplačila za poštni liranilnični urad na Dunaju se ne sprejemajo,po 31. januarju 1919; stranka pa talca vplačila lahko pošlje s poštno nakaznico, ali pa, če je član našega čekovnega urada v Ljubljani, lahko nakaže od svoje imovinc pri tem uradu razpoložljivo svoto poštuohrauiiničnemu uradu na Dunaju. Plačilne nakaznice poštno-hranilničnega urada na Dunaju s pečatom (rdeči pečat levo spodaj na nakaznici) z datumom do vštetega 31. jan. 1919 morajo se izplačati, ako so prišle tudi šele po 31. januarjem 1919.
4. V istem obsegu in po istih pogojih je dovoljen tudi promet s Gelio slovaško republiko.
5. Glede prometa z ostalim inozemstvom (tudi s Poljsko, Ukrajino in Ogrsko, še nišo dovršeni dogovori. Radi-tega poštna uprava ne more sprejeti za navadna pisma v te države nobenih garancij, da pridejo na svoj cilj. Priporočena pisma, paketi in denarne po-šiljatve pa se za te države še ne smejo sprejemati. Poštno ravnateljstvo.
Jugoslavija.
Dr. Wilfan o vprašanju Trsta.
Trst, 27. jan. (Lj. k, u.) Milanski „11 Secolo“ od 22. januarja je priobčil pogovor z bivšim dež. poslancem in predsednikom pol. društva »Edinosti" dr. Jos. Wilfanom o aktualnih vprašanjih. Verjemite, je dejal dr. Wiifan uvodoma, za nas je vprašanje življenja in smrti vprašanje svobode. V bistvu, je rekel, da živo želi sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, toda kako ga doseči? Teritoiijalna meja med Italijo in Jugoslavijo bi morala odgovarjati narodnostni meji, ki bi se mogla s skoraj absolutno točnostjo določiti ob vzhodnem robu furlanske nižine. Tam, kjer se svet začenja dvigati v kraško gričevje, bi moral biti konec Italije, tako da bi Gorica in Trst pripadala Jugoslaviji. Trst ni italijansko, nego poitalijančeno mesto. — Čisti, izrazoviti narodnostni značaj starega italijanskega ttžaškega mesta je končal pred šestdesetimi, sedemdeseti leti. Odtlej se pričenja izenačevanje
plemen in raznih sili in po potrebi poitalijančenih narodov, pač vsled neprestanega italijanskega gospodstva v občini. Glejte* samo italijanske priimke: šestdeset odstotkov jih je samo slovenskih. In zemlja, ali naj zemlja ne šteje nič? Čegava last je; kdo obdeluje zemljo tržaške okolice? O, zakaj se je dala Italija preslepiti po tržaški iredentski stranki! Dr. Wiifan je rekel nadalje: Nočemo, da bi bili raznarodeni po sili, pa tudi ne z ljubeznijo. Treba je kar najraz-sežnejših popustitev v šolskem, jezikovnem, prosvetnem in gospodarskem pogledu, kar najobsežnejšega priznanja zakonitih pravic slovenske in hrvatske narodnosti. Poslovanju slovenskih šol naj se ne delajo nove ovire z novimi zavlačevanji. Občina ni nikdar hotela ustanoviti slovenskih šol v Trstu in bil bi čin pravičnosti, kaj šele pametne politike, da se pospeši otvoritev slovenskih šol v Trstu vsaj na zasebni j podlagi, kakor so obstajale že toliko j let. — Tržaški radikalno-nacionalni j list „La Nazione" je v številki od 24. ! in 26. t. m. ljuto napadel tržaškega dopisnika Seccolovega, da sploh povprašuje Slovence o tržaški politiki in naposled še ljutejše dr. Wilfana. Pustimo v nemar take može, sklepa list svoje napade, pustimo jih v pozabljivosti, kamor jih je potisnila naša j zmaga. Pride čas, ko se bomo poga- j jali o naše n razmerju s Slovani; a ■ to storimo z drugimi možmi, ki so j manj obteženi po avstrijski preteklosti. ! Storili tega ne bomo na podlagi avstrijskih pogojev, nego na oni novega lica, ki si ga je nadela zgodovina i teh dežel.
V današnji »Edinosti" je poda! dr. Wi!fan ta odgovor: Tržaška „Na-zione" je hudo zamerila milanskemu „Seco!u“, da me je njegov poročevalec Carlo Rossi intervieval. Možje, ki so po italijanski zmagi prišli pod kolo, naj ostanejo v pozabljivosti, in ko pride čas za sporazum z Jugoslovani, bodo pač morali drugi stopiti na njihovo mesto. Sprejemam brez drugega: mnogo dela, mnogo odgovornosti manj. Tudi Jugoslovani sami me pač, kolikor sem poučen, ne bodo usilje-vali Italijanom po svojem zastopniku: imajo sposobnejših mož. Le nekaj mi bodi dovoljeno reči z vso odkritostjo. Želim, da bi sc Jugoslovani sporazumeli z Italijani in to čimprej: enako željo prisojam vsem poštenim Italijanom. Ali ne samo na jugoslovanski, nego tudi na italijanski strani bodo morali v to svrho biti primerni zastopniki in posredovalci. Če smo,
1 morda, na eni strani onesposobljeni j v to tisti, ki so jih zadnji dogodki, j po mnenju tržaške „Nazione“, potis-j niii v mrak in pozabljenost, so, mislim,
\ na drugi strani še bolj prava ovira ; sporazumu tisti, ki jih je val triumfa | prinesel na površje kakor peno. Go-i tovi »Epuritanci" se bodo morali po-| vrniti v zavetje svoje povprečnosti, j gotovi izrabijevalci zmage bodo morali | utihniti, da prideta do veljave razsod-j nost in pravičnost. Še se nisem od-j rekel upanju, da pride do resnične in j najbolj umestne epuracije, tako, da j n. pr. o vprašanju slovenskih šol v j Trstu ne bo imela besedo tržaška »Nazione", nego samo stvarno, tie-| pristransko presojanje kulturnih potreb i domačega slovenskega prebivalstva, j — Dr. Wilfan.
Posvetovanja o agrarni reformi.
Zagreb, 31. januvarja. (Lj. k. u.)
V	včerajšnji seji poverjeništva Narodnega Veča za agrarno reformo je zagovarjal minister Korač vladni načrt za rešitev agrarnega vprašanja. Naznanil je, da je ministrski svet sklenil postopati po naslednjih načelih:	1.)
Kmetje v Bosni in Hercegovini niso več dolžni plačevati takozvani haK (desetino). 2.) Odškodnino agom določi državni zbor. 3.) Siromašnim agom, ki so sami poljedelci, se dovoli odškodnina v zemlji; onim pa, ki se ne bavijo s poljedelstvom, v obliki rente.
4.) Ustavijo se vse tožbe, ki izvirajo iz agrarnih odnošajev. 5.) Odpravijo se kolonski odnošaji v Dalmaciji in Istri. 6.) Vsa veleposestva se postavijo pod odsvojno prepoved. 7.) Zemljo bodo dobili le oni, ki jo
bodo sami obdelovali. 8.) Dokler razdelitev zemlje ne bo izvedena, se oddajo veleposestva v enoleten najem.
9.) Odškodnina, ki jo dobe veleposestniki, sc uredi zakonodajnim potom.
10.) Brez odškodnine se odvzamejo posestva nekdanje dinastije. 11.) Potom zakonodaje se bo določilo, kaj je treba smatrati za veleposest. 12.) Vsi gozdovi so državna lastnina s pravico drvarjenja za kmete. t3) Uvede se revizija segregacij. — Za izvedbo tega načrta se osnuje poseben državni urad, ki bo imel v vseh okrožjih in okrajih podružnice, v katere bodo odposlali interesenti svoje zastopnike.
Regent Aleksander na potu v Pariz.
Befgrad, 31. Januarja. (Lj. k. u.) Po posetu pri svojem prevzvišenem očetu kralju Petru je odpotovalo Nj. kr. Visočanstvo v Pariz.
Odprava uradnih titulatur na Hrvatskeni.
Zagreb, 31. januarja. (Lj. k. u.) Novi ban dr. Paleček je s prvo na-redbo, ki jo je izdal, odpravil vse do sedaj v hrvaškem uradnem občevanju uvedene in razširjene t'tulature, kakor »prečastiti, presvetli" itd.
Pod italijanskim jarmom.
Nov akt sovražnosti laških okupacijskih oblasti.
Železniškima postajama v Beli peči in Ratečah so te oblasti prepovedale sprejemati žigosane bankovce. Narodna vlada SHS v Ljubljani je javila slučaj ministrstvu in zaprosila diplomatske intervencije. V prometnem interesu se je omenjenima postajama dovolilo, da smeta do preklica tudi še po 2. februarju sprejemati nežigosane bankovce.
Kako so majhni 1
Vsak dan prihajajo iz zasedenega ozemlja vesti, ki kažejo, kako majhni so Italijani. Vsak dan pa prihajajo tudi vesti, ki dokazujejo, da skušajo prekositi celo sami sebe. Tako javljajo iz Opatije, da je italijanska oblast tam prepovedala hrvatskim mladeničem učenje angleškega in francoskega jezika.
Mirovna konferenca«
VVilsort nieni, da so razveljavljene vse tajne pogodbe.
Lugano, 30. jan. (Lj. k. u.) Wilson meni, da se vsled odobritve njegovih 14 točk po zaveznikih razveljavljene vse tajne pogodbe, tako n. pr. tudi londonska pogodba z Italijo. Wilson polaga razen tega največjo važnost na načelo gospodarske svobode in priznava vsakemu narodu pravico do dohoda k morju. Zato pospešuje rešitve kakor internacionalizacijo in ustanovitev prostih mest n. pr. Carigrada, Gdanskega, Reke in Gibraltarja.
Političen pregled.
Učitelj Volmaier se vrnil. Maribor, 30. jan. (Lj. k. u.) Učitelj Voll-maier iz Pernic, ki ga je nemška patrulja iz Koroške aretirala, ker je žigosal denar v Soboti, dasiravno je ta kraj še tostran koroško-štajerske meje, se je včeraj vrnil iz Gradca. Viačili so ga iz zapora v zapor s pretvezo, da je prekoračil demarkacijsko črto in vohunil. Demarkacijsko črto pa je v resnici prekoračila patruija in ga je protipostavno aretiraia ter s tem kršila pogodbo za premirje.
Ne dajmo sel Pod naslovom „Ne dajmo se niti prev?,riti niti zastrašiti" priobčujejo »Večerne Novosti" članek, v katerem se krepko zavzemajo za jugoslovanske zahteve. Zaključuje z besedami: „Z lahkim srcem smemo trditi, da je vojaška moč tro-imenskega naroda zadostna ne samo, da potisne Romune preko banatskih K a r p a t, marveč da pokaže tudi pot, ki vod proti Piavi, junakom Italija-
nom. Zato kličemo: »Ne vdajmo se, ne dajmo se niti preslepiti niti ostrašiti."
Nasilstvo — dokaz pravice? Italija je okupirala naše kraje brez ozira na narodnost in naravne vezi, ki jih je sklenila zgodovina tekom stoletij. Italija je v okupiranem ozemlju uvedla mnogo hujši režim nasilstva, nego je bil za časa avstrijskih oblasti. Ker so nekatere drž.ave proglasile svoja nasilstva za dokaz pravice — tako poročajo iz Pariza — je gotova gospoda posiala opomin, naj opustijo te države take argumente. Ta opomin pa ni namenjen Italiji, ampak Poljakom, Čeho-slovakom in Jugoslovanom 1 Kakšna ironija! Mi nismo nikdar zahtevali in branili nasilstva, saj nam celo premagani Nemci jemljejo naše kraje, in vender nam po zaslugi Italije očitajo imperijalizem. Naš dokaz pravice je naše ljudstvo, ki noče priti pod italijanski jarem. Drugih dokazov niti ne potrebujemo, če se bo mirovna konferenca ravnala po Wilsonovih načelih.
Poldrugo milijardo primanjkljaja v Nemški Avstriji. Nemško-avstrijski finančni minister dr. Stein-wender pripravlja proračun za tekoče leto. Proračun bo izkazal eno do poldrugo miljardo kron primanjkljaja.
Značilna Wilsonova opazka.
V	javnost pride sicer prav malo tega, kar se sklepa na mirovni konferenci, a toliko se po glasovih, ki prodrejo v javnost, le vidi, da so si visoki gospodje precej v laseh radi plena. Wil-son se je izrekel: Ko poslušam katere dežele hočejo narodi za sebe, se spomnim onega ameiihanskega kmeta, ki je kupoval vedno več in več zemlje, da ne bi imel soseda.
Upor Madžarov v Bački in Baranji. »Narodna politika" javlja iz Novega Sada: Te dni so se spuntali Madžari v okupiranih krajih Bačke in Banata. V Bački so se spuntale tri vasi in so v eni vasi ubili tri srbske vojake 9. polka. Naši armadi se je posrečilo, da je upor udušila v 8 dneh.
Kako Francozi kaznujejo pre-objestnega Italijana. Znani italijanski pesnik Gabriele d’ Annunzio je
napisal oster članek proti Francozom radi njih prijateljstva do Slovanov. Francoska gledališča so sklenila, da ne bodo dajali nobene d’ Annunzieve drame, dokler ne bo prosil oproščenja.
Dopisi.
Celje. Našo dramatično društvo posnema ljubljansko Narodno gledališče. Še predno so bili tiskani plakati za prvo predstavo in čeprav ve komaj 99% ljudi za otvoritev gledališča, so že razprodani vsi prostori v njem. Zlasti ima Žalec pri tem glavno besedo. Jeli tako ravnanje demokratično?
Sv. Lenrrt v Slov. goricah.
Čudno io, da jugoslovanska metla še ni našla Slovenskih goric, čeprav bi imela tu veliko posla, posebno še pri naši sodniji. Tu so še vedno slamo stari, marsikaterega Slovenca na bridko trpljenje spominjajoči, uradniki. Pri zemljiški knjigi sedi še vedno blagajničar in oskrbnik šulferajnske šole I. Urek. Tu je še vedno posebno krut j nemčurski oficijai Schigart, ki se se-j daj izdaja za Jugoslovana, v svoji ; lastni hiši pa podučuje nemške otroke,
I odkar je zaprta šulferajnska šola. Sin
i	znane mlinarice Rajšp je odgovoril na vprašanje, zakaj ne pride v slovensko šolo: mi imamo še nemško šolo pri Žigartu! Ta gospod je v začetku vojske hujskal proti Slovencem in jim mnogo škodoval. V pisarno je hodil le parkrat na teden, ves drugi čas pa je bil na svoji puši, kjer je imel pri sebi sodnega slugo Kranjca, ponoči pa kaznjence, kar vedo njegovi pristavniki in drugi v Spodnjem Por-čiču. Zanimiva je njegova rekvizicija. Vedno je bil komisar za občino Spodnji Porčič. Dasiravno je imel izmed vseh občanov največ zrna in krompirja, ni nikoli nič dal, medtem ko smo drugi morali dati skoraj vse. Rav-notako je bilo z govejo živino. V pisarni se je ta gospod nasproti Slovencem vedno grdo obnašal, kar vedo vsi ubogi pisarji, katere je v navzoč-
nosti ljudi psoval. — Žena okrajnega sodnika dr. Ilauniga je nemčurska trgovka in trafikantinja, ki je nekdaj kaj rada klicala „Heil“ in še zdaj rada občuje z nadučiteljem nemške šole. Torej posla dovolj za jugoslovansko metlo!
Dnevne vesti.
Ljubljanske mestne njive. —
Stranke, ki so za časa vojske imele mestne njive ljubljanske v svrlio obdelovanja v brezplačnem zakupu, se pozivajo, da se pri gospodarskem uradu mestnega magistrata izjavijo, če tu^i letos reflektirajo na ta svet, ki bi ga morale za pridobivanje prehrane obdelovati. Kdor se ne priglasi, izgubi pravico do sveta, ki se drugam odda.
Poslanik Jugoslavije Ivan Hribar je včeraj izročil svoje poverilne listine predsedniku češkoslovaške republike v Pragi.
Krona ali dinar. Finančno ministrstvo v Belgradu naroča brzojavno pover. za fin. v Ljubljani, naj se izjavi, ali piedlaga, da se novi prehodni Papirnati denar države SHS | ni e n u j e krona ali dinar. Poverjeništvo za finance je sklicalo bančne strokovnjake, ki so se izrekli sploh proti temu, da bi se izdajal kak nov denar, dokler naša država ni priznana; glede imena so pa mnenja, naj ostane j 'ftie krona.
Tako je prav. Narodna vlada j opozarja, «da se razteza naredba z dne ; J3. januarja 1919 (Ur. list št. XXXVIII, J Nar. št. 272), glede državi n e var- I n >h demonstrativnih dejanj tudi pa izobešanje izzivajočih zastav »n rabo takih znakov.
Ekspozituro za promet v Ljub- > Ijani je ustanovilo prometno ministrstvo v Belgradu. Ta ekspozitura prevzame Posle dosedanjega poverjeništva za Promet, v kolikor ne pridejo v kompetenco prometnega ministrstva v Belgradu.	i
Prizive vzadevi vzdrževalnega prispevka je naslavljati na „Dižaviio komisijo za preživljanje v Ljubljani". Le rekurzi v zadevi amerikanskih in begunskih podpor naj se naslavljajo na poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Vojaška godba. Vsi godci od 17.—26. leta, ki bi želeli vstopiti k vojaški godbi v Ljubljani, naj se javijo pismeno pri štacijskem poveljstvu v Ljubljani, kjer dobe potrebne informacije! — Če imajo v Mariboru vojaško godbo, zakaj bi je ne imeli tudi Ljubljančani.
Koroškim beguncem! Vsi begunci in drugi ljudje s Koroškega, ki so jim znana kaka nasilstva ah gro- j žilne izjave nemškega vojaštva, se poživljajo, da dajo pri najbližji politični oblasti nemudoma tozadevno izpoved na zapisnik. — Fr. Smodej.
Najslavnejši italijanski moderni glumec Ermete Novelli je umrl te dni v Na polju.
Srbsko vojaštvo skrbi povsod za vzoren red. V eni zadnjih številk na Dunaju izhajajočega strokovnega lista „Allgemeine Wein Zeitung" priobčuje neki Andor Teleki približno to-le: Vesli v strokovnem in dnevnem časopisju, da srbske čete v raznih »rajih južne Ogrske rekvirirajo vino po 70 do 100 K 1 hi, niso resnične. Prav neznatne količine vina so se sicer uPorabile za sibsko vojaštvo; cene za
vino se pa določijo naknadno. Srb-s^i vinotržci so pokupili v Baraniji večje množine vina 1 lil po 400 kron, Plačali vse v gotovini ter je nemudoma transportirali v Srbijo. Poročevalec sani jim je prodal 250 hi vina srednje Kakovosti po navedeni ceni. Povdarjati S(i mora, da je vspostavljen mir in red po vseh od Srbov zasedenih pokrajinah, dočim so bili prej, posebno v Slavoniji in v južni Baraniji, ropi, upo-stošonja in urnori na dnevnem redu. Sumljive, brezposelne, lenuiiarske elemente se kaznuje res drakonično, n. pr. z batino, kar je pomagalo. Sedaj vlada povsod vzoren red; kmetijsko deio dobr« napreduje, ker discipliniranih delavnih moči ne primanjkuje več. Sibski komandanti pa sicer dovoljujejo razne svoboščine, ne branijo
vzlic splošne prepovedi vživanja
alkoholnih pijač — da se ljudstvo po-razveseli, kakor n. pr. na starega leta dan, tudi v gostilnah in kavarnah, po stari navadi kar celo noč: mir se pa nikjer niti najmanje ne kali, kar se imamo zahvaliti edino srbskemu vojaštvu. Navzočnost par sto srbskih vojakov zadostuje za vzdrževanje miru in reda tudi v mestih s 60 in več tisoč prebivalstva.
Nevarnost pegastega legarja.
Iz Ruskega in drugod prihajajo zopet ujetniki polni uši. Dobro bi bilo, da opozorijo naši zdravniki ljudi na pretečo nevarnost, ker se pegasti legar zanese le po ušeh. To bo več pomagalo, kakor vsi uradni razglasi pred cerkvijo. Saj jih tudi iz fronte prihajajoče ženske pomožne moči niso poslušale, ker se niso javile pri zdravnikih radi telesne preiskave. Ni čudno, če se bodo na ta način nalezljive bolezni razpasle po naših krajih.
Pogreb zavratno umorjenega nadporočnika H. Widmayerja se je vršil včeraj pop. v najlepšem redu. Pri pogrebu je sviral oddelek mariborske vojaške godbe žalne koračnice. Pogreba se je udeležilo poleg oficirjev in mo- j štva tudi precejšnjo število narodnega j občinstva.
Bivši cesar Karl se bo loči!. Kakor poroča^ „Prager Tagblatt", se j namerava bivši cesar Karl ločiti od j Cite, ki je po rodu Italijanka. Na ta j način upa, da postane zopet vladar | avstrijskih Nemcev.
Manufakturno blago. Kot od- j govor na poslano gremija trgovcev v j Ljubljani priobčuje dr. K. Triller včeraj | v Slov.Narodu članek, v katerem pravi: j Nerazumljivo mi je, kako je zamogel j slavni gremij zapisati dne 29. januarja i trditev, da teks ilnega blaga še dolgo ne bo k nam, ko je vendar gotova resnica, da je že v petek 24. t. m. bita predložena gg. manufakturistom po j meni z vzorci opremljena oferta italijanskih eksporterjev za razno prvo- • vrstno manufakturno blago po cenah, ki so po izreku izvedencev povprečno j za 50 odstotkov nižje, nego sedanje tržne cene domačega blaga slabše kakovosti in ko so različne ljubljanske tvrdke že v soboto 25. t. m. naročile za nad 2 milijona kron tega blaga. In potem, ko je v pondeljek 27. t. m. prišel že drugi italijanski eksporter z enako ponudbo za več milijonov blaga! In to je še le italijansko blago, za njim pa je pričakovati še angleško in ameriško, ki bo gotovo še ugodneje na razpolago 1 Res je, da je nakup in uvoz italijanskega blaga za sedaj mogoč le proti kompenzaciji v lesu in železu, toda vlada je v stanu, da to kompenzacijo preskrbi in je na moja usta gg. manufakturistom tudi obljubila, da bo v tem pogledu vse storila.
Društvene vesti.
Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani naznanja svojim članom, da se uraduje v društveni pisarni od 8. ure zjutraj do 2. popoludne.
Sklep obč. zbora pogrebnega društva Marijine bratovščine z dne 26. t. m. se glasi, da se ietni prispevki za leto 1919 zvišajo za vsakega člana na 6 K.
Vabimo Vas na javen železničarski shod, katerega sklicujemo za nedeljo, dne 2. svečana 1919 ob 2 uri popoldne v veliki dvorani ,Uniona“ v Ljubljani. Prosimo, da se istega gotovo udeležite.
Trgov, in obrt shod, kojega so vsa južnoštajerska trgov, in obrt. društva nameravala prirediti v nedeljo, dne 2 svečana v Mariboru, se zaradi nastalih težkoč preloži na nedeljo dne 16. svečana ob istem času in kraju v Mariboru.
Trgovski sotrudnikl in sotrudnice se vabijo v ponedeljek, dne 3. svečana 1919 točno ob 7. uri zvečer v restavracijo Narodnega doma v Ljubljani na zaupen sestanek na katerem se bode razpravljalo o stanovskem položaju. Udeležite se polnoštevilno.
Priloga. Današnji številki je priložen letale Vabilo na naročbo11. Prosimo, dajte ga svojim znancem m prijateljem citat in agitirajte za „ JugoslavijoNaš list se bori brez ozira na desno in levo odino le za resnico in pravico ter moč in edinstvo države SHS. Mnoge je že naš dnevnik vzbudil^ iz mrtvila, mnoge navdušil in tudi mnogo plevela že pomagal izruvati iz naše jugoslovanske pšenice. Da nam bo mogoče list čim prej povečati, da bo mogel še bolj uspešno vršiti svojo nalogo, razširjajte ga, pridobivajte n Jugoslaviji“ novih naročnikov!
Vdik protestni shod proti Italijanom.
Jugoslovanska Akademična Omladina: priredi v nedeljo, dne 2. svečana ob to. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma velik protestni shod proti okupaciji jugo slovarskega ozemlja po Italijanih in proti nečloveškemu ravnanju z našim ljudstvom v okupi-ranem ozemlju. Po zborovanju se vrši obhod po mestu in sicer iz Mestnega doma, mimo magistrata, deželnega dvorca, Narodne vlade, po Bleiiveisovi cesti, mirno pošte nazaj v Mestni dom. Vse dijaštvo naj sc te manifestacije v naj obilnejšem številu udeleži. Občinstvo se naproša, da sodeluje pri obhodu. Višješolci in dijaki višjih gimnazijskih razredov naj pazijo, da se bo manifestacija vršila mirno in dostojno. Jugoslovanska Akademična Omladina.
Zadnje vesti.
Prvi hrv. veliki župan v Pečuhu.
Zagreb, 31. jan. (Izv. poročilo.)
V	nedeljo ie bil v Pečuhu inštaliran prvi hrhatski veliki župan dr. Vladislav Pandurovič.
Protestna skupščina v Zagrebu.
Zagreb, 31. jan. (Izv. por.) Zagrebška akad. omladina sklicuje sporazumno z jugoslovanskimi akademiki drugih mest za nedeljo 2. februarja veliko protestno skupščino proti italijanskim prenapetim zahtevam.
Koritarstvo na Hrvatskem.
Zagreb, 31. jan. (Izv. por.) Današnji „Hrvat“ priznava, da je stranka zahtevala mesto hrvatskega bana za sebe, izjavlja pa, da stranka vkljub temu ni že a priorl odklonila sodelovanja pri vladi, ako bi ban postal kdo drugi.
Boj med centralisti in federalisti.
Zagreb, 31. januarja. (Izv. por.) Strankarski boj med hrvatskimi strankami, zlasti med centralisti in separatisti je zavzel že tako ostre in osebne oblike, da dosega v marsičem že razdivjano politično, borbo iz predvojnih časov. Zato je skrajni čas, da se ti škodljivi pojavi udušijo takoj in naj se politična borba, v kolikor že mora biti, omeji na dostojno in stvarno obliko. To se da tem lažje doseči, ker stojita obe skupini na istem stališču narodnega ujedinjenja in popolne narodne osvoboditve in se razlikujeti le v taktiki, s katero hočeta doseči svoj cilj.
Lista konfidentov.
Zagreb, 31. januvarja. (Izv. por.) Ob priliki zadnjih razprav o listi konfidentov, katere obelodanjenje pripravlja vlada, so se razširile v zagrebških listih vesti, da se nahaja med konfi-denti tudi par vseučiliških profesorjev. Z ozirom na te vesti je akademični senat zagrebške univerze izdal poziv na vlado, naj vendar že enkrat objavi listo konfidentov. Profesorski zbor poudarja, da je to obelodanjenje zahteva javne motale.
Pritožbe Medžimurccv proti novi hrvatski vladi.
Zagreb, 31. januarja, (izv. por.) „Narodna politika" se pritožuje v dopisu iz osvobojenega Medžimurja, da so domači hrvatski krogi, ki so s takim hrepenenjem pričakovali svobodo, sedaj bridko razočarani. Za upravne uradnike so jim postavili bivše aktivne častnike in podčastnike, ki delujejo po metodah, katerih so se naučili v vojaški službi. Uprava ni boljša, kakor je bila pod madžarskim sistemom. Ako hočejo odločujoči krogi, da ne odtujijo medžimurskega ljudstva, morajo postaviti v upravo res demokratične uradnike.
Ptujčani pozdravljajo generala Maistra.
Maribor, 31. januarja. (Lj. k; u.) General Maister je prejel od dr. Šalamuna iz Ptuja v imenu Čitalnice, Sokola, podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, podružnice Dramatičnega društva, pevskega društva J.D.S., zastopnikov mesta in okraja itd. naslednje
brzojavke: V imenu vseh Slovencev Ptuja Vam izrekamo najiskrenejšo zahvalo za Vaš in Vaše vojske možati nastop v obrambi naših pravic proti zahrbtnim i.; direktno zločinskim napadom našega in obenem svetovnega sovražnika vsake pravice in resnice ter Vam zagotavjlamo, da stojimo vsi trdno in zvesto za Varni in Vašimi ukrepi, prepričani, da ostanete tudi v naprej neomajen in neizprosen bra-nijelj in zaščitnik naših pravic in naših meja.
General Majster ie odgovoril z nastopno brzojavko: G. dr. Šalamonu v Ptuju. Izročite Čitalnici, Sokolu, podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, podružnici Dramatičnega društva, pevskemu društvu J. D. Š., zastopnikom mesta in okraja itd. prisrčno zahvalo za njihov pozdrav. Bodite prepričani, da mi bo borba za pravico in svobodo našega preljubega naroda vedno najvišja naloga in njegova svoboda moj edir.i cilj. — General Majster.
Aprovizacija.
Prodajalci sladkorja mestne aprovi-zacije se vabijo, da se zglase dne 3., 4. in 5. februarja v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lileku radi nakazila sladkorja.
Raztopljen jedilni loj za Vil. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za sedmi okraj na rumena nakazila za mast v pondeljek, dne 3. februarja pri Miihleisnu. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 200, od '9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stane 12 kron.
Raztopljen jedilni loj zn VII. in IX. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za VIII. in 1Y. okraj na rumena nakazila za mast v pondeljek, dne 3 februarja pri Miihl-eisnu. Določen je tale red: VIII. okraj, popoldne od 2 do pol 4., IX. okraj od pol 4 do 5 ure. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kg stane 12 kron.
Krušne komisije bodo uradovale v četrtek, dne 6. februarja od 8. do pol ene popoludne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor. Kdor ne more sam h komisiji po karte, naj izroči svojo legitimacijo kaki drugi stranki, ker se zamudnikom izkaznice na magistratu ne bodo izdajale. Strankam bi bilo najbolje ustreženo, če pride za celo hišo le jedna stranka po karte, ker se stem strankam in komisijam prihrani precej dela in časa.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Ifila m Riorisi novozgrajena, 1 nadstropna, »Mfl I!u OlbUU v pritličju z lokali, primernimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtom, se za 65 000 K proda. Ponudbe na uprav-ništvo pod E. F. 1-175.	30) 4—3
UU« inteligentna Zagrebčanka želi dopi-iViI(111 a šivati sa isto tikovim Slovencem. Najradje 3a djakom v i š i h škola iz dobre obitelji. -- Listove slati u Zagreb, poste re-stante pod „Nedjelka“, glavna pošta. 320 3 2
Bencin-mofor smrti lastnika po ugodni
ceni proda. Naslov pove Beseljak & Rožanc Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.	3'8 3—1
Tri gospodično, Sitrbi”;
svrho priučitve srbskega jezika. Za ustmeni razgovor popoldnevi na razpolago. Odgovor na upravništvo pod šifro „Maida, Maša in Maruša”.	335
Mfltnr na bencirl- ozir* surovo olje se ceno ItiUlUl proda. Istotam se prodajo tudi štedilniki. Sprejme se ključavničarski vajenec. Franc Ravbar, Marije Terezije cesta 6. 329
Mnčlfri	skoraj novo, stara pnevma-
iilUoRU riUlU tika in kopalna banja iz ci-naste pločevine, se takoj proda. Naslov pove upravništvo.	331
filKtillLJ se sPreime v n;,jem v Ljubljani UtlOlllllfi ali v okolici. Ponudbe pod „Go-stilna".	334 10— 1
Fotografiraš
njene s poljubno optiko v vsaki velikosti se kupi. Cenjene ponudbe z natančnimi navedbami pod „Photo“ na Anončno pisarno Al-Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3|I.
________________________________ J 33 10 — 1
100 kg Ms
odda v mestu stanovanje od dveh sob in kuhinje Boljši par brez otrok. Nash v pove upravništvo.	325 *2_l
onn krilil 'n. ^ 00ve rjuhe onemu, kateri tuU RIVII mj preskrbi srednje velik lokal za delikatesno trgovino na Dunajski cesti, Stritarjevi ulici, Prešernovi ulici ali Selenbur-govi ulici v Ljubljani. Ponudbe pod „1'0'1 na upravništvo Jugoslavije.	324 2—1
Drnrln nn lepa črna zgornja suknja, površ-
I I Uua O G uik In stoječa svetilka. Kje pove upravništvo Jugoslavije.	323
Dnnhnno vsake vrste po zmernih cenah DUIIUUllG dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—12
Vsem ženinom in nevestam JUTI”
nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Liubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4.	11
Qmnlrua dige), limone in pomaranče raz-ullluMu pošilja na debelo po dnevnih ce-
nah Mihael Samida trg štev. 3.
Mariboru, Stolni 246 10-10
Čokolada,
Snažeoje izložbenih oken
zopetzavod
za snaženja in reklamo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	248	8—4
čaj, kava, kavni nadomestek, izborn esenc za čaj z rumom, sukanec, svila, drete, milo, čevlji, trpežne srajce, blago za moško in žensko perilo in drugo sc ceno proda v skladišču „Balkan“, 1. nadstr., levo.	277	4 -3
Š pravim čebelnim voskom
zavod za snaženje in reklamo A!. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg	3/1.	248	8—4
Onmnngl Ako rabite vrtna ali poljska sc-uGlIlulldi mena pišite po cenovnik. Trgo-
vina s semeni Sever <& komp., Ljubljana.
266 10-
8
Kupujem pisalne stroje
nove. Dolinšek, Klavnica 4.
vseh sistemov, že rabljene in 281 5-5
PmrlsV CD ug°dno al' zamenja dobro ohra-riUUa O G njena zimska suknja, kompletna moška obleka, več pasov, novih moških čevljev št. 40 do 45 ter več parov novih otročjih nogavic in 3 pare čeveljčkov za starost od 1—4 leta. Zglasiti se je v Novi ulici št. 5, stanovanje 2.	282	3—3
Ženitna ponudba.
Mladenič, star 30 let, sedaj v državni službi, z nekaj tisoč kron premoženja, želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost: znanje več jezikov in veselje do trgovine. Le resne ponudbe naj se pošljejo, če mogoče s sliko, do 5. svečana na upravništvo pod šifro »Z orožjem za bodočnost".	310	3—3
Pisalne stroje
raznih sistemov, trakove, ogljeni papir in druge potrebščine ima v zalogi
Fran Bar, Ljubljana
Frančevo nabrežje št. 5.
Ponm iH pisalnih strojev in kon-illli—■ trolnih blagajn izvršuje točno in strokovnjaško. 327 1
Naročajte in razširjajte ..Jugoslavijo"!
M.odni
JV(. ^arc
Ljubljana, djongresni trg št. 4//.
(Gerber jeva hiša.) 300 10—1
Sprejemne ure: 70—12 in 3—7.
Mtoaletnivaselin
priporoča prva špecijalna trgovina z rokavicami in parfumi
O. Bračko, Ljubljana.
E
=□
Drogerija
j. c. mm
::	LJUBLJANA	::
VVolfova ulica št. 3.
FotomanufaKtura
Štev. 648.
Razglas.
Prostovoljna javna dražba zemljišč.
Zaradi delitve zapuščine se bodo prodajala dne 24. februvarja 1919 ob 10. uri dopoldne na licu mesta v Virštajnu, sodni okraj Kozje, zemljišča v obsegu 34 ha 6 a 25 m2 ali 59 oralov 267j~° in sicer obstoječa iz njiv po 6 ha 11 a 65 m2 ali 10 oralov 1312[j0, vinogradov po 6 ha 51 a 72 m2 ali 11 oralov 518Q°, gozdov po 7 ha 34 a 68 m2 ali 12 oralov 1223Q°, travnikov po 8 ha 8 a 93 m2 ali 14 oralov 69G°, pašnikov, ki so sedaj travniki, po 3 ha 25 a 57 m2 ali 5 oralov 1049G0, iz prostorne gosposke hiše, iz 2 hiš za posle in viničarje z gospodarskimi poslopji, kletmi itd. s hišno opravo in z vsemi potrebnimi pripadki za cenilno vrednost po 249.336 K pod ugodnimi plačilnimi pogoji ali proti zavarovanju kupnine.
Dražbene pogoje vpogledati je v notarski pisarni v Kozjem.
Po naročilu poverjeništva za javna dela in obrt v Ljubljani bo oddajalo in razpečavalo oskrbništvo državne cinkarne SHS v Celju neposredno svoje izdelke.
Prodajale se bodo: Cinkove pločevine različnih debelosti, čisti cinek in cinkov prah.
Vsi dopisi in naročila, katera se bodo reševala z obratno pošto, naj se pošiljajo plavžarskemu oskrbništvu j SHS v Celju.
Naročila se bodo izvrševala točno j in solidno po stalnih cenah in proti j predplačilu.
Zaboji se bodo zaračunjevali po dobavni ceni.	322 3—2
Piavžarsko oskrbništvo SHS
v Celju, dne 25. januvarja 1919.
Mestna hranilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge po
g Ol	162 14-2
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in ne-vzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol jeta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijon 1 kron 1 Hranilnica posoja na zemljišča po 5»/o na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog mul 1) milijonov 700.000 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: nad 2 milijona 700.000 kron.
Pisemski papir najfinejše vrste
priporoča	102	9
Marija Tičar, Ljubljana
Najveeja izbira umetniških razglednic
u >-/UUlJUlll
Podpisani naznanjam, da sem s 1. svečanom 1919 prevzel
Hotel „BAliKAN“
(prej Nadvojvoda Ivan)
v Celju, Gosposka ulica 7.
Z obratom hotela pričnem dne 1. svečana t. 1. — Otvoritev restavracije v soboto 8. svečana.
Zagotavljajoč najboljšo postrežbo sc sl. občinstvu vljudno priporoča
Milan Heberle.
330 2-1
SUHE GOBE
kupuje vedno in v vsaki množini
M. RANT, KRANJ
največja jugoslovanska izvozna trgovina suhih gob, ki obstoji že nad 32 let.	2g73._3
IL
saea
Modni salon za dame in gospode
S. POTOČNIK
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr.
Akadem. izprašani krojač za moško in damsko krojenje v Parizu Bivši večletni modelir v damski modni prikrojevatni akademiji v Ženevi
(Švica). Izdelovanje najfinejših angleških kostumov, francoskih ženskih del (bluze), moderniziranje kostumov, izdelovanje najfinejše moške obleke in površnikov, obračanje obleke! Cene zmerne. Hitra postrežba. Ker sem dobil v inozemstvu dobre krojaške moči, se lahko na željo napravijo obleke in kostumi za dame in plašči v 8 dneh.
! SVETLA!
Baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti
(Izdelek svetovne slovanske tvornlce) 273 10-3 Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SIIŠ
JANKO POGAČAR, Zagreb,
=a začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1. n-—
\{
Mast, slaninu, suho meso i salam u (Braunšvajger)
razašiljem u sve krajeve Jugoslavije u poštanskim pa-ketima od 20 kg po dnevni cijeni. la kavin nadomjestak nepakovan K .5.50 po kg.
Ia kavin nadomjestak u paketima V4^g po K 6'50 po kg. Novac unapried ili 50% kapare, ostatak uz pouzeče. Pakovanje (Sanduk) računam K 9.—, a poštarinu K 4-20. Kupci, koji lično dogju, mogu slobodno iz mjesta kao i preko granice Hrvatske svaku količino sa sobom poneti.	295	20—4
|	- j j	tvornlca suhomesnate robe i masti,
■ ^ * & LI V I L5 Nova Gradiška, Slavonija.