"PROLETARET JE DELAVSKI UST ZA mislece čitatelje.
ST. — NO. 1270.
'J
______n.rn.umm^^^mmF^
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. F GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list
LETO—VOL. XXVII.
ZAKULISNE INTRIGE PROTI
POROČILO O OBRAVNAVI, KI SO GA "IZGUBILI", PRIŠLO NA SVITLO
Wickershamova komisija ugotovila, da sta Thomas J. Mooney in Warren K. Billings krivično obsojena
Eden največjih škandalov v
zgodovini ameriške justice je slučaj Thomaa J. Mooneyja in Wamsn K. Billingsa. Bila sta obsojena na smrt, potem jima je bila kazen spremenjena v
po
da sta Mooney in Billings nedolžnem v ječi.
Porodilo VVickershamove komisije pravi, da oblast v Cali-forniji ni nikdar resno akulala dognati, kdo je pravi storilec
---—;---—«------------ i «wriioh, ikuv jc pravi siumec
dosmrtno ječo, zaradi bombne-[ zločina. Dalje, da je policija ga napada, ki ga je nekdo izvr- kršila določbe, ki garantirajo šil v San Franciscu, Cal., leta prebivalcem gotove civiiae svo-W16 tia tafcoeva**' prepared- bodščine, ker je üdrla v njrtridr ness parado. Histerična oblast, stanovanje, ju aretirala, vrgla ki je pod plaščem patriotizma v ječo in jima razmetala preiskala krivce, je vzela na piko mično imovino. Prosekutor je delavska organizatorja Möon- gtoril vae v svoji moči, da na-eyja in Billingsa. ljudske mno- ¿¿uje jaVno mnenje proti obto-žice je s histerično propagando žencema. Oblast je p0 obsod-nahujskala proti njima, da so bi branila svoj čin vsa ta leta res verjele v njuno krivdo. Na s propagando, s katero je aku-obravnavi ni njunega zagovora diskreditirati prizadevanja nihče upošteval. 'Priče so la- za osvoboditev Mooneyja in gale v prid prosekutorja kakor Billingsa za stavo. Obsodba je bila ne- .
. , x t»__4.;.™	Vzelo je nad 15 let, predno
izbežna. Fanatizem ter sovra- .____. , U1 .	. . .
^ j j i t. «	Je «vet dobil - uradno potrdilo
Sif.ÄST i J '	predsednika ¿d. 5
MILA ZIMA POVZROČA POVODNJI
SVLTOHLINSKA REA-KCUA V KENTUCKY JU STRAŠI Z RDEČKARJI
V Zed. državah, poasfauo n* oarednjMn zapadu in vzhodu, ni bilo to zimo te ni kake običajno MsimoM. V čikaakon» teritoriju io ni bilo mraza, ki bi ao bližal ničli, niti anoga, kar jo blagoslov za sterilno brozdomeo h» pa družino, ki si vo&od pomanjkanja srodator no morajo na bari ti zadoatnog a kuriva. Nam—to snega jo bilo prac« j. deževja, kar jo povzročilo velike porodnji ob roki Miaaiaaippi. Na sliki jo ulica r Sum mer ju, Miaa., ob čaau letošnjo zimska poplave.
žav, da sta Mooney in BilKngs
Justica pod kapitaKzmdtn delavstvu ne more biti pravična, kar je pričal posebno očitno slučaj Sacco-Vanzettijajn zdaj Mooneyja in Billingsa. Le močno delavsko gibanje bo v stanu izvojevati razmere, v kateri bo pravica res vredna svojega imena.
Oba jetnika Sta se v teku pet- po kpivem v ječi A vzlic te_ najst let jetništva zelo postara- mu ^ ^ vednQ v zaporUf dagl
la. Oba, posebno Mooney, se Je bilo Wickershamovo poro-skozi ves čas vztrajno borita za ¿ilo izdano še v lanaliem polet_ osvoboditev. S pomočjo poseb- ju nega obrambnega odbora in s sodelovanjem naprednih delavskih organizacij ter liberalno mislečih krogov sta prftirala svojo zadevo tako daleč, da jo kalifornijski legalni teroristi niso mogli več skriti. Dokaz za dokazom je prihajal v javnost, da so priče lagale ,da je prosekutor namenoma izbral ta dva za žrtvi. Drug za drugim so se začeli oglašati porotniki, pravniki, duhovniki, sodniki itd. z apeli ,da naj California izpusti ti dve nedolžni žrtvi iz ječe.
Ko je predsednik Hoover imenoval znano komisijo za raziskovanje "vala zločinstev" ter o delovanju j uličnega aparata, prohibicije itd., pod na-Čelstvom predsednikovega zaupnika Wickershama, je preiskala tudi Mooneyjev-Btlling-sov slučaj. Komisija je z delom že davno končaU- in,v javnost so prišle tudi vesti, da posebno poglavje njenega poročilo drastično obsoja sodni atentat na Mooneyja in Billingsa To poglavje poročila pa so vladni krogi v Washingtonu "zamešali".
Liberalni in socialistični listi So obsojali vladno cenzuro in zahtevali, da komisija javno objavi svoja dognanja. Ali šele senatna resolucija dne 8. jaguarja je spravila na dan skrito resnico. Akcijo k odkritju itesolucije je pospešil tudi sodnik Franklin A. Griffin, ki je predsedoval <na Mooneyjevi obravnavi in zagotovil senatorje,
Nov socialistični list
V New Yofrku je začela.izhajati socialistična znanstvena revija pod imenom "American Socialist Quarterly" (Ameriški socialistični četrtletnik). Izšla bo vsake tri mesece. Naročnina je dolar na leto. Urad lista je 7 E. 15th St., New York
VICERQJ INDUE ZOPET UVEDEL RE2IM NASIUA
Candi jera pot z Kondonake konference r zapor ▼ indiji. — Preporod ana nacionalistična stranka. *
Vsaka številka
"Preletarca"
važno in zanimivo grad i no.
Prečftajte ga!
Ko sto s listom goto-vy, p ono dite ga prijatelju, da ga čilo tudi oni

TRIDESET MILIJARD POTEKLIH DOLGOM
KI SO NEPORAVNAN!!
Razne držare/deželo, o-kraji in občine po trotu, Id •o zadolžene do skrajnosti, imajo blizu trideset milijard že poteklih dolgov, katerih jir« veled praznik blag a jen ni bilo mogoče poravnati, prari statistika, katero je izdala 0 dolgovih Foreign Policy association. Večina teh poeojil jo za upnike iz gubljenih. Bonde ali mej-nice default dolgov I as tu jejo največ Amerikanci, na drugem mostu eo Angleži in na tretjem Francozi.
Mednarodni bankirji so s temi transakcijami zaslužili milijone. Za interese vlagateljev jim ni bilo Zdaj priznavajo, da So ravnali l*ri ponujanju noMgurmh posojil skrajno neprevidno, a izgovarjajokse na ^^prrv-speriteto", o kateri je po sobno ameriški svet mislil, da je nikoli ne zmanjka.
Samo v Nemčiji znašajo ameriško investicije nad dm milijardi dolarjev, io je pa ao v južno in neameriških republikah, v raznih evropskih deželah, Asiji itd.
Po neuspehu konference Londonu za rešitev indijskega vprašanja je začelo v Indiji spet vreti. Anglija ni hotela dati zahtevane svobode, pa tudi med Indijci samimi ni soglasja. Kongresna stranka, katero vodi Gandhi, zastopa stališče, da ako bo Anglija čakala takega sporazuma, bo Intfija1 za vse čase angleška kolonija. Zato- kongresna stranka zahteva enakopravnost Indije v družbi angleških dominjenov takoj in brezpogojno, česar pa London še ni pripravljen dati. Gandhi je obnovil svojo staro taktiko pasivne resistence, ki odreka vsako kooperacijo angleškim indijskim oblastim Nacionalisti so znova proglasili bojkotiranje vseh angleških izdelkov. Podkralj ali viceroj lord Wjllingdon je v sporazumu "z Londonom začel izvajati drastične naredbe, kakršne so v običaju pod diktaturami. Voditelji kongresne stranke, med njimi Gandhi, so 'bili aretirani, ne da bi jim oblast očitala kak poseben zločin. Enostavno jih hoče spraviti spoti, da bo lag-Ije izvrševala svojo politiko vladanja nad Indijo. Zelo dvomljivo pa je — skoro nevrjet-no—da bo Anglija še kdaj mogla kontrolirati Indijo tako neomejeno kakor pred vojno.
Baldwinov sin v Ameriki
Oliver Baldwin, sin bivšega angleškega premierja, in voditelj angleške konservativne stranke Stanleyja Baldwina, je v začetku januarja dospel v Zed. države na predavateljska turo. Značilno je, da Oliver ni \ sledil svojemu očetu med konservativce, nego'J* socialist in aktiven v delavski stranki. Bil je tudi poslanec delavske stranke v parlamentu, toda pri zadnjih volitvah ga je porazil kandidat stranke njegovega očeta.
BANKIR ZAHEVA, DA NAJ TUDI REVNI PLAČUJEJO DOHODNINSKI DAVEK
^ Finančnik Silas H. Strawn, predsednik ameriške trgovske komore, je imel s predsednikom Hooverjem 4. januarja pol ure intervjuva, v katerem je med drugim dejala da ni pravično, ako bi plačevali dohodninski davek samo bogati ljudje. Vsakdo, ki ima tisoč dolarjev dohodkov na leto ali več, naj bo prisiljen odrajto-vati .državi direkten dohodninski davek", je dejal multimiii-jonar Strawn. Njemu se zdi to zelo enostavno, ker ni bil še nikoli v krušnih vrstah -in še nikdar v pomanjkanju dobrin, ki jih nudijo bogastva Milijonarji si nič ne pritrgajo, kadar plačajo davek, le njihov pro-fit je toliko manjši. Če pa te naloži davek tudi delavcu, ki dobiva tisoč na leto plače ali več, bo moral davčno vsoto pri-trgati od ust družini in sebi.
Davki, ki tarejo revne sloje, so že zdaj krivično naloženi. Predsednik amerišk* trgovske komore hoče, da se jih zvali še več na' rame revnejši slojev.
Kako žro kompanije
Zastopniki organiziranega delavstva so navedli kongresni komisiji ,ki je zasliševala zagovornike in protivnike vladne akcije v pomoč nezapoeljenim, med drugimi sledeči zmačilni slučaj: Bibb Manufacturing kompanija z tekstilnimi tovarnami v Georgijr ima 25 milijonov dolarjev kapitala. Z delavci postopa kakor s sužnji. Plača jim malo. Vse drugačne nege so deležni lastniki kor-poracije »katerim je v 17 letih izplačala 148 odstotkov di-vidend v gotovini in 370 odstotkov v najdaljnih delnicah. To se pravi, da so dobili na vsak dolar več ko pet dolarjev. Skozi vsa ta leta depresije pla-
NAD DVA TISOČ TRI STO BANK JE LANI PROPADLO
Ogromne izgube vlagateljev v teku onega leta. Držav« hi zvezna vlada se ne ganejo.
Medtem, ko premogarji v Kentuckyju s svojimi družinami stradajo, eni pa aP bore za življenje in svobodo na obravnavi pred reakcionarnim sodnikom v Mount Sterlingu, love šerifi in kompanij&ki biriči "bogokletne rdečkarje, ki okužajo verne kentuckyjrice rudarje". Prošlo nedeljo so imeli vsi duhovniki v harlanskem okrožju, kjer je beda največja, pridige zoper "rdeče ibeštije", ki zapeljujejo duše s ponujanjem svoje podpore.
Stavka, katero je med njimi proglasila National Minena unija, se je iijalovila če že n* iz drugega razloga pač zato, ker ima le malokateri premogar delo. Policijska oblast je udrla v urad imenovane unije, zaplenila agitacijske tiskovine in are-
NEMČIJA NE BO VEC ZMAGOVALA TEZE REPARACIJ
Kanoelar firuening j) » tvojo izjavo vrgel v «vet mnogim neprijetno resnico. Francija vzrujena.
Že več let pripravlja Nemčija svet na čas, ko bo odklonila n^daljno plačevanje reparacij. Pravi, da je plačala dozdaj že toliko, da je škodo Franciji, Belgiji in drugim, katero je napravila s Svojimi armadami, več kot povrnila. Drugi vzrok je, da je defitistična psihologija Nemce že zelo zapu«tila in zahtevajo, da se z iyimi ne smo ravnati kot s premaganim ljudstvom. Insistirajo, da ae mora Versaillska pogodba revidirati
,	. . . , . in zbrisati v nji trditev. dÄ ie
Urala vse orgaa.z.torje k,,.o edino Nemčija kriva delovne
V prošlem letu je propadlo vsega skupaj 2,302 bank, v katerih je bilo $1,580,000,000 vlog, kakor poroča revija "A-merican Banker". 485 bank se je lani združilo z jačjimi finančnimi ustanovami, da so se u-branile propada. Samo 190 bank izmed onih, ki s0 zaprle vrata, je obnovilo poslovanje, oncem leta je bilo v Zed dr-avah še-20,700 bank, v katerih je $50,000,000,000 vlog.
Največ ibank je prenehalo poslovati prvi teden v oktobru lansko leto, namreč 166. Vsega skupaj jih je propadlo v oktobru 512, novembra 169 in decembra 527. Prvi teden v januarju je prenehalo $8 bank. Nft države, niti «vezna vlada, ¿Unan^" da je" ameriško ljud-
i
pnšh največ iz Pennsylvamje. vojne> Veči zahUv širijo Obtoženi so kriminalnega sin- «vet nemdno. kajti ofiici^no
dikalizma Uredniki lokalnih 2ahtevajo nemški državniki le istov pnobčujejo članke, v ka- toliko kMkw . . tenh hujskajo domačine proti -	J
tujerodnim vsiljivcem rdedkar skega evangelija, ki so prišli v Kentucky po njihovem zatrdilu iz newyorških in pittsbur-Ških slumsov^ , — r. - » j
Konfuzija med delavci je velika. ' Pustolovskemu vodstvu ne zaupajo, drugega pa ni na vidiku. Kompanija je z uspehom zadušila vsak unijski po-kret. V Kentuckyju se ne bo ojačal preje, .da postane unija močna med premogarji v drugih državah, kakor je bila pred skrahiranjem UMW. .
Gary nima sreče z bankami
V času 18 mesecev je v Galiju, Indiana, propadlo dvanajst bank. Samo ena je ostala.
koncesij od zaveznikov.
Največ nemških reparacij dobi Francija, ta pa jih večinoma obrne za odplačevanje svojega dolga Zed. državam. Tudi Anglija, Belgija,,Jugoslavija, Poljska itd., so dobivale precej milijonov vsako leto, ki so s Hooverjevim moratorijem odpadli in je bilo treba iskati-za prazne blagajne novih posojil in novih davkov. Nemčija se bržkone še ne bo docela iz-nebila plačevanja vojnih odškodnin, nobenega dvoma pa <ni, da se bo tega bremena o re-sla veliko prej kakor pa si je pred par leti upal kdo domnevati.
i •
Cenzura nad zra!:on
Ni vsak dan kriza
Po raznih podatkih je izra-
in ne kongres ne store ničesar efektivnega, da bi vlagateljem protektirati njihov« prihranke, ki so v propadlih bankah prešli do 50 odstotkov špekulantom in drugim koristolovcem v žepe.
Zniževanja plač v nižjih in gornjih plasteh
- Delavci, kateri imajo najnižje plače, so bili prvi deležni znižanja. Od najmanjših so potem Šli z zniževamjem v višje plasti delavcev in zdaj so začeli govoriti tudi o znižanju plač zveznim senatorjem in kongresnikom, županom, alder-manom itd. Znižali pa so si jih le malolkje. V Chicagu so se lotili učiteljic, ki so itak bor-
še | V Buffahi, N. Y. imajo pro-testantovskega duhovnikn, ki je član soc. stranke in je imel vsako nedeljo 15 minut p^'digo na radio postaji WGR Ker pa so se začeli privatni interesi pritoževati nad propagiranjem stvo potrošilo za ,1pUaao'c31.|socializma v njegovih govorih.
dec. in 1. januarja v novoletnem rajanju nad 40 milijonov dolarjev ali povprečno 40c na vsakega prebivalca.
mu je radio kompanija pogodbo odpovedala. Svoje r*idio pridige je imel pod naslovom 'Jezus' Way Out.' „
KONKURIRANJE KOMUNIST Of
no plačane. Šolski odbor pred-Čuje~šestodstotme dividende vsa- jlaga, da ftaj se učiteljicam ter kega četrt leta in njeni delni- učiteljem	-
VAS LIST.
I "Proletarec" izhaja radi socialističnega gibanja, torej t interesu delavskega razreda. Širita ga I
čarji nič ne vedo o slabih časih. Lani »n predlanskem je ta kompanija znižala plače delavcem trikrat, skupno več ko polovico. Mnogi dobe le po
par dolarjev tedensko.
* |
Masinisti za zavarovanje proti brezposefaiofiti
Unija mašiniatov se je izrekla za federalno zavarovanje delavcev proti brezposelnosti, četudi j« A. F. of L. protivna takemu
zniža plače v vsoti $5,197,000 letno. Ako se pomisli, da j« učiteljsko osobje v Chicagu brez plače že od aprila lansko leto, je res čudno, kaj si vse upajo početi s poklicem, čigar naloga med druginn je ubijati' otrokom patriotizem, lojalnost in kapitalistične ter religiozne nazore.
litih
Brezposelnost v Ulinoisn
V Illinoiau je po izjavi go-nremerjeve pomožne komisije 1,100,000 delavcev nezaposlenih.
Jam« R. Co«, i upnik mal* ktlolUka far» v prcdniMljn Pa., M trn mUlil, da im dob« komuni** public i t*to • W-fcin«ton, in kor >o jo «MmI pr*d loti "f on o ral" Corny ¿«tno t>¡ j* n* mm pm jo **¿*t kampanjo sa organ isiranjo p ako tla n**apo*l j*nih is Pi«»b»r|fc| o amoriiko (lavno mosto. OémH im kil émbmr. V Wa*k¿ngtoo jo priiol S. januarja C armado Uit« 16,000 nooapoaljonli. ki M doopoli taajvW V avtomobil, k m truliik. Eni ponočovalci pravijo, da imta ni kfla tako i ovilna. Kakor komunisti, j« tudi Rov. Cox Oaktoral. da ffa maalUiJo v kon*.-ooo im gm «projmojo r boli b¡il, da iarWi sabtarvo armadi*^— Edifna «'« b a stvar tab akcij K da liati p Bojo o ajlk. Tod* broapoaobii a njbni «iao ao bodo niž—ar dooofIL Zato jo trdb* orfaaMxaatk dalovabib akcij v rmmkmm kraj« 4mm, pa as* bo traba a ib omar MM p roo jai it i, apobrati ali »a f-o-aiti v Wodkia«too. Lj^atvo aaj po« jo tja oro jo ■■■»■piU-. namsst^ k a-pétaRtrtaik, ^tasssks traba mm »aba m taka akcijo, kar kodo .«o^Jan-«i br*a a jib ra.	Inj a» l^áilia
t
fil aso o i iz Našega Q i barija
Defroitski oaberki8alke itd—"ekaj poVf""m no'
vega za naAe razmere, narav-Kot vsa večja mesta izvzem- , no8t ¿pektakel. Mnogi so z ¿i Milwaukee, tako stoji tudi ozirom na^ogromnP stroške in Detroit «na pragu konkurza. I obširen ansambel skeptični, to-Kri\do pripisujejo neplačanim da klubov dramski odsek pa davkom in pa podpiranju brez- Ujrdovratno vztraja, kar je pač posel.lih. Pa so se vsedli naši j znak, da poseduje življensko modri mestni očetje k mizi, pre- 8ji0< Kakor vidno bodo tudi pri tipati obisti "parklju" in prišli teh predstavah sodelovale pr-do iSalomonskega zaključka, da vovrstne dramske moči, pod
ŠEST POLICIJSKIH URADNIKOV UBITIH
il a «k mm
m •■■ ___
««m
je e^.ina rešitev iz situacije občutna redukcija mezd mestnih dela.cev. Modri sklep so seveda delavci vzeli s protestom na zuarje. Dalje je mestna zbornica odklonila nadaljne J^once-t sije privatnim avtobusom ter dali«, v promet svoje, kar znači,
spretnim vodstvom.
Frank Če»sn.
Iz Bridgeporta, O.
* Drama "Kamnolom", ki jo je spisal Tone^Seliškar ter vpri-
zorilo d ruš. št. 13 SNPJ. dne daje sedaj ves transportni si- 31* dec., je bila povoljro pred-ster .4 v občinskih rokah. Pri z a- "
deli delničarji so dvignili precej 4>rahu. Občutno pa pogrešam > še nekoga z metlo, da bi očisil mestno hišo zajedalcev in * aftarjev. Zdi se, da ima žup .n Murphy piemehko hrbtenic za slično operacijo.
A/:i novega modela so tudi te v razstavi—lepi so, odlikujejo se po elegantnih linijah in kon.jrah.—Zapeljivi so, kot divns gozdne vile, toda za tisto ubo;;o paro, ki jih produ^ira so nedosegljivi. Nekaj je pač gnilega v državi danski.
Slovenski živelj je vsled krize občutno prizadet. Organizacije Komaj še životarijo. Tudi . a*cija za narodni dom je v za-Stoju. Ker smo pa že po naravi optimisti in 'veselega značaja, pa skušamo pozabiti mize-rijo z raznim kulturnim in ne-fOiHumim lazvedrilom — smo pač ljudje podvrženi vrlinam in hib a ni. Kulturni odseki socialističnih klubov so postali z novim letom zelo živahni. Kaj
vajana. Igralci v drami, člani naše mlade generacije z de-klamacijami kakor tudi v mu-zikaličnih točkah so svojo nalogo izvršili v zadovoljstvo prisotne publike. Deževno^vreme je bilo vzrok, da poset ni bil tolikšen kot smo pričakovali. Vzlic temu je priredba tega večera društvu v čast in ponos.
v Dne 2. jan. je imelo prireditev druš. št. 54 SNPJ. na Glen-coe. Posetniki iz Bridgopoita so pripomogli, da ni bila fiasko. Bilo nas je čez 30 od društev št. 13 in 640 SNPJ., št. 119 SS-PZ., od kluba JSZ. in njegovega pevskega odseka. To je bilo povračilo onim na Glencoe, ki se udeležujejo naših priredb.
Druš. št. 13 SNPJ. je na svoji seji 1. jan. pristopilo v Prosvetno matico. Ne bo mu žal tega koraka na polju napredka. V Bridgeportu so zdaj tri organizacije včlanjene v Pro- ber Predavatelj,
1 vsakemu ugajal».
Dne 2. jan. je prišel na Youngovo farmi b!iiu Springfielda, Mt>., serif » petimi de-putiji, da aretira brata Harryja in Jennirg a Young, ki sta bila obdolzena kraje avtomobila ter drugih tatvin. Njuna mati je izvedela v mestu r nameravanem prihodu šerifa ter opozorila sinova, da naj se varujeta. Fanta sta »3 zabarikadirala v hiši ter ustrelila šerifa in vseh pet njegovih pocnagacev, ob enem pa ranila se dva druga, ki sta jim prišla na pomoč. Na to sta pobegnila. Skrivala sta se v Texasu, dokler ju ni spoznal iz slik v časopisih ter številnih opiaov neki tesar v Etni F dustomi, Te*., pri katerem sta vprašala za stanovanje in se mu predstavila ped drugim i »enom. Tesar jima je sobo dal, a prestrašil se je tako i-elo, da je poslal svojo družino tez noč drugam in tudi sam ni hotel spati doma, zjutraj pa je o tvojih gostih obvestil policaje. Fanta sta oddala nanje nekaj strelov, toda stražniki so bil» zdaj bolje pripravljeni. V hišo so metali plinske bombe. Rajše nego bi se podala, sta fanta drug drugega ubila. ^Njuna mati je v listih apelirala nanjü, da naj si končata življenje preje nego bi prišla živa v roke policije, kar sta storila. Na sliki je hiša na Youngovi farmi ter policaji in deputiii, ki so >o zastražili po zločinu.
cialistov v Penni.
Je jako do-tako da bo
Va"r»armtiln do teca ne vem svetni matici, namreč druš. št. V8»KC"1U	Videli b°?te
f c rsi icfea i^em airpa 13 SNPJ., št. 119 SSPZ. i« klub! ^ Umske slike novega Du-inugoce Cisti ideal zem aH pa	• naj a. Predavanje "
"prosperiteta", ki čaka za sl- 11	10 Je za laKo na- .
'Homerjem". Prvi bo stopil selbino v sedanjih razmerah lena pla.i pevski zbor "Svoboda" P° število.	. ' '
z dvec.ejansko opereto "Prvi april" in sicer dine 31. jan. v Hrva^Kem domu na Kirby ave. Opereta je komičnega značaja Karaktezira jo narodna pesem, kupleti in pristni humor v prozi. Ker svobod asi posedujejo izborne moči, vem da nam bodo dodali še kaj za "ocvirke". Druga prireditev se vrši pod avspicijo angleško po-slujočega odseka dne 6. marca v Slov. del. domu. Naši agilni fantje in dekleta uprizore tega dne k*r dve igri in sicer znano ameriško komedijo "Hans von Smash" in pa slovensko dramo iz proletarskega življenja "Grobovi bodo spregovorili" v dveh dejanjih. Dočim se -bodete v prvi do solz nasmejali, bo učinek v slednji ravn0 nasproten. V tej drami vidimo lastno sliko, sliko uboštva na eni, ter razkošja in licemerstvo na drugi strani. Vladajoči sistem stoji pred vami razkrinkan. Groteskne maske iz dna mu pojo posledno pesem. Karakterji v tej drami so ostro začrtani in
Na pustno soboto 6. feb. priredi klub št. 11 maškaradno veselico s sodelovanjem svojega pevskega odseka. Izbrane maske dobe nagrade. Naš program je, delati v tem letu z vsemi roka v roki. Vsled tega ste vabljeni vsi v tej in v sosednih naselbinah, da pridete na prireditev. ,
V nedeljo 17. jan. bo važna seja kluba št. 11. Udeležite se je polnošteviino. Na dnevnem redu bomo imeli razpravo in glasovanje, v katerem mestu naj se vrši prihodnji redni zbor JSZ. Culi boste tudi poročilo delegata s konvencije ohijske soc. stranke.
Joseph Snoy.
izobraževalnem Franklinu ob 8.
bo v Slov. domu na zvečer.
Dne 16* januarja na Storabane, Pa«
I Strabane, Pa. — Klub št. 118 JSZ. vabi tukajšnje in okoliške rojake ter rojakinje na plesno »	zabavo, ki jo priredi v soboto
O delu ne bom poročal, ker 16- Jan. v John Podbojevih dela v Johnstovvnu ni. Kdor P™stonh. Naš khib ima le ma-rabi delavce, naj se brez skrbi ,ok(laj sv°j° priredbo, posebno obrne na nas. Tudi mizerije ne v teh «lab,h časlh> P08^ imamo na tone in jo radi oddamo zastonj.
*
Kljub dolgočasju in brezposelnosti, nam kdo brezplačno i
-A
mo pa po možnosti vse prireditve v naselbini, zato pričakujemo, da nam občinstvo vrne z enako mero.
Na harmoniko bo igral rojak
priredi'kaj zabave. Eden teh John Ludovik- Kdor pozna nje-
Po Johnstownu
JohnHown, Pa. — Čemu je postal Dunaj vzlic propadu čr-no-žolte monarhije svetovnosla-ven, in kako je moglo od vojnega poloma in krize najbolj
je prejšnji župan Joseph Cauf-fiel ("fighting Joe"). Svoje-časno k0 je bil še župan je postal "slaven" po vsi Ameriki z zahtevo, da morajo salunarji točiti dobro pivo ne pa "near-beer". Rrdi svojih špekulacij je bil obsojen na dve leti zapora. Kazen je delno prestal in pred nekaj dnevi ga je gover-ner pomilostil. Joe se je po prihodu iz zaporti napotil v mestno hišo in naznanil nadomestnemu županu, da bo zdaj on zavzel župansko mesto za svoj nepotečeni termin. Nado-mestujoČi župan pa se ni hotel umakniti, in tako smo imeli tisti dan kar dva župana vsakega pri svojem desku. Sodišče je poseglo v afero in posvarilo bojevitega Joeta, da naj bo pa-
govo spretnost na tem instrumentu, bo gotovo prišel. Vstopnina je samo 25c za osebo. Klub bo skrbel, da boste vsi dobro postreže ni.
Na svidenje v soboto!
John Terčelj.
prizadeto mesto najboljše re-dajejo duška svojim čustvom,'šiti stanovanjsko vprašanje de-brez vsake sentimentalne na- lavstva? Kako mu je bilo mo-vlake. Kot zaključna predsta-1 goče celo v najtežjih časih o- meten. va v tej sezoni bo pa menda skrbovati družine z najpotreb-"kolosalna burleska "On in in je nejšTm in jim nuditi udobna gova sestra" in sicer enkrat v, človeška bivališča? Izvedeli aprilu. To je delo svetovnega boste na predavanju dr. Van zbora "Jugoslavije" spet pola-alovesa. Uprizorjena je bila Essena v soboto 23. januarja.,1 goma s pevskimi vajami. Po samo še v Clevelandu. V njej Aranžirata ga skupnc^klub št. tako dolgem odmoru bi menda
Važni datumi v Clevelandu
Cleveland, D, — V nedelo 17. jan. ob 2:30 pop. bo predaval umetnik s. Perušek o likovni modemi umetnosti. Predavanje bo v S. N. domu, dvorana Št. 1, novo poslopje. Vsak dobrodošel. Predavanje je aranžiral klub št. 27 JSZ.
V nedeljo 31. jan. vprizori "Delavski oder" soc. kluba št. 27 JSZ Gorkijevo drain0 "Na dnu".
telj William Leirserson. Predmet: "Breaking Breadline".
Četrto 4. feb. Predavatelj John Ise; predmet: "What Price Power?"
Peto. Predavateljica Lillian Herstein, 11. feb. Predmet: Friends in The Labor Movement."
Šesto. Predavatelj William Pickens, 18. feb. Predmet: "Need For a >iew Political Movement." '
Sedmo, 28. feb. Predavatelj Clarence Senior; predmet: "A-merica In An Interdependent World."
Osmo 3. marca. Predavatelj George L. Collins; predmet: "Building a New Society."
Vseh osem predavanj lahko posetite za en dolar; za posamezno predavanje je vstopnina 25 centov. Kdor le more, naj se udeleži vseh, če ni mogoče vseh, pa vsaj gotovih, ker s tem si boste pomnožili svojo izobrazbo.	Louis Zorko.
Maurer bo govoril na našem shodu v Chicagu
Ko to pišem, se pojavljajo znaki, da začno pevci in pevke
nastopa nad štirideset oseb. Odlikuje jo nedosegljiv humor, petje, godba, orijentalske ple-
5 in njegov mladinski odsek.'res bilo prav, da zopet zaori Sodrug Van Essen je znana o- naša pesem v nekdaj* živahni seba in eden najaktivnejših so- maxhomski naselbini. A. V...
klubom in DRUŠTVOM
želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
Chicago, III. Klub št. 1
3klicuje skupno s češkimi so-drugi javen shod v četrtek 28. januarja v gornji dvorani SNPJ., na katerem bo glavni govornik James H. Maurer, bivši predsednik pennsylvanske delavske fedcracij«, d0 proilih Vstopnice se dobe pri članih volitev finančni komisar mesta in članicah kluba in pri pevcih Keading in član eksekutive a-in pevkah klubovega .zboia 'meriške soc stranke. Sodrug "Zarja". Sezite po njih!	Maurer je bil Ida 1928 socia-
lgralci vam garantirajo omevlistični kandidat za podpred-njenega dne popoln duševni u- sednika Zed. držav. V delav-
skem gibanju je okrog pol sto-Soc. stranka aranžira skup-jletja. Je zelo dober govornik. *io z Ligo za industrialno de-¡Naše delavstvo vabimo, da pri-rnokracijo serijo predavanj, pri de na ta shod v čimvččjem šle-katerih sodeJujejo tudi druge j vilu.—P. O."
liberalne organizacije. Vseh j	-
osem predavanj &9 bo vršilo -v	,
cieveland kolegiju.	Slovenski radio program v
Povsod enako mizerno
Diamondville, Wyo. — Od
nas pride le redkokdaj kak glas.v javnost. Ker ravno po^ šiljam naročnino, seih napisal še teh par prstic za list. Pre-mogarji, zaposljeni na Oakley-ju, delajo 2 dni na teden. Večinoma so iz Diampudvilla. Zaslužek je majhen; od katerega kompanija odtrga določene prispevke za unijo, "za,hrano in drugo, pa premogarjem ne o-stane ničesar, ali pa le nekaj centov.
izkoriščanje je v splošnem povsod enako. Zaslužek je ne-Znaten m mnogokje fi tega manjšajo. Veliko jih je brez "dela. Pomanjkanje vsepovsod, Krivic nič koliko. Ljudstvo, kdaj boš spregledalo in se or-» ganiziralo, da odpraviš take razmere ?
, .Našim delavcem zelo priporočam, da širijo '"Proletarca". Le taki listi bodo prodrli z resnico med delavske mase.
Anton Tratnik, zastopnik.
Važno predavanje o Rusiji
Chicago, lil. — Na redni seji kluba št. 1 JSZ. dne 22. januarja po končanem sporedu bo predaval o Kusiji Joško O-ven. Po predavanju vprašanja in razprava.
Mladinski oflsek kluba št. 1 ima redno sejo v četrtek 14. jan. v mali dvorani SNPJ. Vabljeni so tudi starejši člani.
Isti večer ima važ>no zborovanje eksekutiva JSZ. v uradu "Proletarca". *
Veliko zanimanje vlada za prihodnjo klubovo prireditev v nedeljo 7. februarja, ko bo v dvorani CSPS. vzprizorjena komedija v treh dejanjih "Trije vaški svetniki". Vstopnice v predprodaji so po 50c in pri blagajni 25c več.
P. O.
&avnost Slov. dei. doma
Cleveland, O — Petletnice Nov. delavskega doma na Waterloo Kd. v Collinvvoodu je bila lepa prireditev, toda ji je manjkalo delavskega duha. To ustanovo tvorijo delavci in delavci bi ji morali udahniti delavsko dušo. A na slavnosti ču-ješ ameriško himno, Lepo našo domovino, in vidiš lepo sliko s šovinistično tendenco.
Delavci, pomnite, da-je ameriška himna v resnici oficieina himna ameriškega kapitalizma. Ce pojete ali igrate slovansko himno, ali hrvatsko-slovensko himno, je to morda lepo s sentimentalnega stališča, ali vaša "lepa- domovina" je zdaj tu, pred leti je bila v starem kraju, jutri pa bo kjerkoli boste dobili delo.
Niti ne soglašam s kritiki ali poročevalci, ki hvalijo vsevprek. To našim programom na prireditvah nič ne koristi.
povedo tudi hibe, zato, da se v bodoče odpravijo in sporedi izboljšajo Edino delavsko pesem na tej slavnosti je zapela klubova "Zarja".
Dobro je z živimi slikami, in z živo ter tiskano besedo opozarjati narod, da ima preko ¡morja ob Jadranu brate, ki ječe pod fašizmom. Izdalo pa bo veliko vec, če se nasi primorski in drugi rojaki organizirajo v armadi mednarodnega socialističnega proletarijata, ki je danes največji in £D1NI NEVAREN sovražnik fašizma.
Anton Vičič.
PROSVETNA MATICA J. S. Z.
V fond PROSVETNE MATICE J. S. Z. ¿o vplačala drufctva, socialistični klubi in druge o:Kan«tacij« v okt., iuv. in dec. 1U31 kot sledi: Številka in kraj dtuitva. . Vaola.
54, SNPJ., Glencoe, O.........$ 4.00
3, SNPJ., Johnstown, Pa. 6.00
20G, SNPJ., Gross, Kans......... 6.90
204, SNPJ , Luserne, Pa. ........ 3.00
559, SNPJ., Chicago, 111......... 12.00
10,	SNPJ., Kock Springs, Wyo. 4.50 74, SNPJ., Virden, lil......... 4.00
i, S.\PJ., Chicago, 111..................12.00
3b, SNPJ., Willock, Pa..................9.00
38*, SNPJ., Pursglove, W. Va.	4.00
5S4,, SNPJ., Milwaukee, Wis.	12.00
363, SNPJ., Galloway, W. Va.	4.00
244, SNPJ., Kaylor, Pa..................3.00
451, SNPJ., Onnalinda, Pa..........1.50
81, SNPj!, Red Lodge, Mont.	3.00
122, SNPJ., Atiquippa, Pa..........6.00
121, SNPJ., Detroit, Mich..........8.00
275, SNPJ., Maynard, 0..................2.00
5, SNPJ., Cleveland, 0..........12.00
562, SNPJ., Barton, 0..........50
72, SNPJ., Radley, Kans..........1.50
600, SNPJ., Johnstown, Pa..........6.00
, 318, SNPJ., Hostteter, Pa. ....	6.00
• 434, SNPJ., Arma, Kans..................6.00
213, SNPJ., Clinton, Ind..................5.00
119, SNPJ., Waukegan, 111..........12.00
449, SNPJ., Cicero, 111..........................12.00
I 47, SNPJ., Springfield, 111..........3.00
I 34, SNPJ., Indianapolis, Ind.	12.00
176, SNPJ., Piney Fork, 0..........3.00
287, SNPJ., tiurgettstown, Pa.	3.00
192, SNPJ., Chicago,. IU..................4.00
297, SNPJ., Raton, New Me*.	6.00 293, SNPJ., East Worcester,
N. Y............................................................5.00
358, SNPJ., Power Point, O.	3.00
322, SNPJ., "Chisholm, Minn.	3.00
20, SSPZ., Cleveland, 0..................12.00
119, SSPZ., Bridgeport, 0..........3.00
13Is SSPZ., Nokomis, 111..................1.50
174, SSPZ., Pursglove, W. Va.	3.00
220, SSPZ.,-Detroit, Mich. —	3.00
166, JSKJ., Indianapolis, Ind.	3.00
19, JPZS., Milwaukee, Wis..........6.00
Dram. dr. "Anton Verov&ek",
Collinwood, O............-................6.00
Soc. pevski zbor "Svoboda",
Detroit, Mich.......:..................................12.00
Izob. in zab. dom, Library, Pa.	12.00 KLUBI J. S. Z.
1, Chicago, IU. -....................10.00
5, Conemaugh, Pa.	4.00
11,	Bridgeport, O. ..........6.00
45, Waukegan, III.______12.00
47, Springfield, 111..........♦.......3.00
69, Herminie, Pa..................................4.00
180, West Allis, Wis............. 6.00
232, Barberton, O. ............... 5 00
Skupaj ...............................$318.50
Tajništvo Proiwtn« matice JSZ.
Î3S* OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU f ¡
Prvo predavanje bo imel Norman Thomas, in sicer 14. jan. Pridelek vseji predavanj je ob 8. zvečer. Predmet Thomasnve-Ka predavanja: "How America Lives".
DruKo predavanje 21. jan. Predavatelj Carl Borders. Pred-
Milwaukeeju
• Milwaukee, Wis. — V nedeljo 17. jan. ob 5:30 zvečer, centralni standard Čas, bo oddan z radio postaje WTMJ slovenski, oziroma jugoslovanski prodnim, je v oskrbi mlade
met: "Facing the Hace Quest- generacije, odnosno kluba The
Lucky Jade Trajal bo 25 rhi-Predava- nut. — Min Pâulich. —
ion."
.Tretje n« 28. jan.
POROČIL O DOGODKIH POGREŠAMO
Ali je imel vas klub shod, predstavo, ali kako drugo prireditev?
Ali
so se vrSile v vaši naselbini kake druge zanimive prireditve?	* '
Kdo
so odborniki vašega kluba za leto 1932?	.................
Ako
imate tudi pevski in dramski odsek,
kdo so v njih odborih?
■ ..... *
Ali skrbite, da je vaše glasilo zadostno in pravočasno obveščeno o vsem, kar se dogaja važnega v naselbini?
_ -j,	j
"Proletarcu" sicer ne primanjkuje dopisov,
je pa v njemu premalo poročil o stvareh, kakršne
omenjamo prej/
Poročajte DOSTIKRAT, TOČNO IN KRATKO, da bomo lahko nudili pregled vsega, kar se dogaja MA2NEGA med našim delavstvom.
PROLETAREC
Potovanje v Jugo slavijo in nazaj
Piše JOSEPH ROBICHf Yukon, Pa.
, (Nadaljevanje.)
Diktatura in volitve.
Politični boji, kakršni so bili v Avstriji in kot so v običaju \ Zed. državah, Franciji, Nemčiji, Angliji itd., so v Jugoslaviji prepovedani. Svobode tiska ne poznajo. Kaj gre v javnost in kaj ne, odločujejo cenzorji po predpisih. Noben list ne sme kritizirati vlade, posameznih ministrov ali gojiti opozicijo. Slovenski delavci imajo en "politični" list malega obsega, "Delavsko politiko", ki . izhaja v Mariboru dvakrat na tedert. Preje je bila glasilo socialistične stranke. Zdaj piše za delavske interese kolikor ji je to "v mejah zakonov" mogoče.
"Proletarec" ne sme v Jugoslavijo: Ko je bfia proglašena diktatura, so dobili orožniki in detektivi nalogo izvršiti hišne preiskave pri vseh osumljencih. Bili so tudi pri sosedu mojega brata. Izvedeli so, da je komunist in socialist ob enem. Začno brskati v stanovanju. Dobe dva Amerffika družinska koledarja in majske številke "Proletarca". Ne vedo, kaj je to. Morda državi silno nevarno Mora z njimi, da pojasni. Koledarji so dovoljeni, a Proletarec je državi opasen. Zapovedano je, da ga nihče ne sme - sprejeti, tudi ako bi ga kdo u-tihotapljal. Jaz bi ga rad dobival za seboj, pa ni šlo.
Dne 8. novembra 30 imeli v Jugoslaviji volitve. Bile so pravi teafter. Železničarjem in drugim javnim nameščencem je bik) ukazano, da morajo na volišče in glasovati za državno listo. Glasovanje je bilo javno. Opozicija je na ta način onemogočena, kajti ne delavec n« kmet se nočeta izpostavljati šikanam. Delavec je poleg tega še v nevarnosti za službo, imeniten volikii red ima Jugoslavija — za vlado in boese.
Orožniki so imeli nalogo aretirati vsakega, ki bi odvračal ljudi od volitev. Na Jesenicah je bik) aretiranih nekaj delavcev ter kaplan J. Križman. Odpeljali so jih v Ljubljano. Kakšnih obsodb so bili deležni, ne vem, ker časopisje v Jugoslaviji ne sme niti z eno besedo omeniti takih aretacij ali kazni Na ta način se ljudstvu su-gestira, da naj bo mimo in pokorno, ker je brez moči. Moj bralt me je posvaril, da naj bom jako oprezen v govorjenju o državi. "Je polno civifl policajev (detektivov) m dnugih špi-jonov", je dejal.
Kogar vzame oblast posebno na piko, ga odvede v Beograd
fin
turške VRBI v običaju mučenje. Zunainje Stene so ob Donavi. Marsikaik prevratnež je bi4 v Glavnjači že ubit. Zašijejo ga v vrečo in vržejo skozi lino v široko Do-,navo. To ni povest, nego resnica, radi katere je bik) že mnogo zgražanja po vseim svetu. Pravili so mi o Jeseničanu, ki se je zameril radi svojega navdušenja za komunizem. Odvedli so ga v glavnjačo, kjer je storil konec na opisani način., V Jugoslaviji torej niso le lepi kraji, nego tudi grde stvari in nobene svobode.
*Od agenta Ivana Krakerja iz Ljubljane .dobim pismo, kdaj se mislim vrniti. Je zastopnik "Francoske linije. Poslal mi je vozni red, ki je beležil, da se vrne parnik Pariš 18. nov. Odhod iz Ljubljane 14. nov. V TOrakarjevem uradu mi je u-radnica pojasnjevala, da sem se pripeljal s parnikom France,
ali če grem nazaj s Parizom, moram doplačati dva dolarja ameriškega denarja in 15 jugoslovanskih dinarjev, ker je to večji parnik. Z agenti je pač križ, ker se človek ne more nikoli dovolj pripraviti na njihove trike.
Nazaj grede sem se ustavil v Inomostu na Tirolskem, kjer sem dobil3 Karla Varonika. Razkazal mi je vse mesto, v katerem je »mnogo zanimivosti. So vredne, da si jih človek o-gleda. Pokazal mi je tudi veliko stavbo, ki služi za stanovanje brezposelnim. Tudi iz Jugoslavije jih je nekaj v nji. Oženjeni dobe denamo podporo (zavarovalnino, ali "dolo", kakor se zaničljivo izražajo a-meriški kapitalistični politikami), samcem pa dajo v tem poslopju stanovanje, jesti trikrat na dan in vsak teden sveže perilo. Avstrija vzlic svoji revščini skrbi za brezposelne, ker so socialisti v zbornici močna stranka in večina avstrijskih mest je pod socialistično upravo.
Dne 18. nov. sem se ukrcal v Havru na parnik in se odpeljal. Bil sem V III. razredu edini Slovenec in mogoče na vsem parniku. Vožnja ni bila prijetna. Tri dni je bilo viharno. Strežaji so bili vljudni in snaga zadostna. Dva dni pred prihodom v New York so nas v III. razredu pregledovali, če ne potujejo z nami tudi uši . Z žarkometnimi svetilkami so nam brskali po laseh, svetili pod pazduho in sploh povsod, kjer se ponavadi naseljuje ta nadležna žival. Zdravnik, ki je to brskanje nadzoroval, je bil bolj zamazan nego potniki III. razreda.
BOMBE ZA ITAUJANE V U. S.
J^2*- n<>v- zMraj «no za- ¿ukove7,^na PengovVAngela gledali kip Svobode Ob obrežjulSiskovich, Louis Malič, Jacob
dežele najbolj dovršenega kapitalizma. Kar nas je bilo državljanov, smo se porazgubili 11a razne postaje, drugi so šld skozi cb*čajni proces na Elis Islandu. Sel sem na postajo železnice B. and O. in po 13-u^ni vožnji dospem v' West Newton. Se deset minut vožnje z avtom, pa sem na Yuko-nu, v svojem starem mestu.
Zdaj pa kaj? Treba je Čakati obljubljene Hooverjeve prosperitete, ki prinese poha-ne piške v ponev vsake družine. To se pravi, treba je počakati, da dobim delo. Rojak Anton Kosec je pravil n>oji ženi, da je boss že imel eno luknjo zame v rovu, pa se je skesal, češ, da sem prevelik socialist.	•
Tukajšnja Farmers & Merchants Bank of West Newton je tudi zamrznila. Bartkirji sc seveda pristaši demokratske in republikanske stranke. Z ljudskim denatjem So gospodarili tako neprevidno in nespretno, mogoče nepošteno, da so vlaga-
ta, ki se je udeležil pohoda brezposelnih pod vodstvom duhovnika Coxa v Washington. V tem pohodu so bili razen J. Bri-ca še Frank Podboy, Andrew Vidrich, L. Kveder in mogoče tudi kaj drugih Slovencev. •
O tej demonstraciji bo imel v prihodnji številki svoje mnenje tudi John Langerholc iz Johnstowna.
Anton Zomik bo razpravljal o sedežu bodočega zbora
O aktivnostih v Kansasu bo poročilo Antona Sularja, in o razmerah v Forest Cityju, Pa., je poslal poročilo Tony Zaitz. Louis Zgonik bo imel dopis o slavnosti Slov. del. doma v Col-linwoodu. Albina Kravanja je poslala zapisnik prošle vzhod-noohijske konferenc«» JSZ.
Dopisnik^ prosimo, da nam svoja poročila, namenjena za objavo v naslednji številki, pošljejo ako le mogoče dovolj začasno, da jih prejmemo najpozneje v soboto, kajti če do-spo šele v pondeljek, mora mar '	sikateri izostati in čakati dru-
¡Tekstar 30c; p0 25c: John Bi- ^daje. ček in Martin Habich, skupaj V teJ ^evilki na T. strani je $1.80 (poslal Martin Habich) <>b*iren odgovor Spartaka mil-Point Marion, Pa. Tony Zu- wauškemu "Obzoru". Milwau-pančič 50c; po 25c: Joseph No- ški člani 80 P0*1»11 posebno na-John Filvpic, Frank Ziberna. Vak in Jacob Kotar, skupaj $1 roii,o za več sto «vodov lista, John Matehew in V. Jurman; (poslal Tony Zupančič).	da razpečajo med rojake
po 50c: Joseph Siskovich in, Port Washington. Wi« Frank L* C » Newbur*h' 7~ 0d" Frank Mohorčič; po 25c: Louis Leskovshek $100	I govor A. Vičiču ni dobil pro-
Er,e, Pa. Josepk Knafelc $1. stoTr\v *ej *t*v- ßo v prihodnji Parkhill, Pa. Jacob Gabre-' J' L" J°hnstown- ~ Hvala
Ustnica uredništva
Prošli pondeljek smo dobili izredno mnogo dopisov, izmed katerih so eni priobčeni v tej j ¿tevilki, ostali pa pridejo v pri-| h od njo, ker je bil prostor v lr-I Stu, namenjen dopisom, do pon-deljka povečini že napolnjen. Med ostalimi, ki jih boste či-
cali v prihodnji številki, ome- sTideme k 1,71 p njamo dopis J. Brica iz Expor- 8Uaenje' k]lče
|ce naj si jo preskrbi gotovo Kedzie Ave. Clarence Se pred 30. januarjem, ker na ta bo govoril 0 agendi stra i dan bodo dražje; v pred pro-( konvencije, Ben Larks osoc aaji so sam0 po 35c, pri blagaj- stičnih aktivnostih v Illir.c m bodo po 50c.	[in Adolph Dreifus o načrti!
Zapomnite *i torej, 30. ja-(bodočo volilno kampanjo. V
.cr . e
•traku, ki »o ga povzročil« bomb*. Poslan« »o jim bil» po poiti kot boiUiu in novoletna «Urila. Poštni uradniki v Eafttonu, Pa., ao sumili, d« s «frum iavo/em »«kaj ni prav, in ko ao ga kotali vwti narazen, j« okaplodiral. Trijo počtni delavci ao bilg pri tam ubiti. Pioitna oblaat jm naglo naročila, da naj bodo rai poštni uradi opreant. Dognalo a« je, da ao bili taki pakafti poelani vadbinim prepagaftorjea» in prietaiem italijanakoga faiitma v New Yorku, Ckicagu in tudi di4ig>e. Na «lUu je detektiv A. Weideahofer • čikaike policija, ki je na vaimoaten način odprl/ pakaC. poelan O. Duranteju, Izdajatelju dnevnika L'ltalia v Ckicagu. V njemu je dobil bombo. Durante jo velik sagovornik Muaeolinija in falixma ker vpliven rapublikanalu "poJitiion". Radi tek bomb ter smrtnik «lučajev v Eaetonu je loongreenik Hamilton Fiah prddlagal, da naj poeabna kongneena komiaija preitč« delovanje fašistov m protifašiMov v tej daielL	,
nuarja, t. j. zadnjo sobolo v tem mesecu zvečer vsi v dvorano SNPJ., kjer boste gostje društva "Nada". — Na veselo
odbor
član naj ima s seboj v izka^iio člansko knjižnico.—P. O.
Listu v podporo
I. izkaz. Cleveland, O. Paul Košič $2.50; po $1: Mary Trebeč,
Glavnjačo. To je ječa «tare ¡telji ob prihranki Ljudje pa rške sorte, kjer je še vedno pravijo, da bi socialisti kradli!
Potemtakem so socialisti upro-pastili teh tri tisoč bank m oropali ljudstvo za stotine milijonov prihrankov, ikatere bi zdaj tako silno potrebovali!
Ko se človek ozre naokrog, vidi, da je sedanji sistem ne le krivičeh in slab, nego tudi tatinski na vse pretege, pa naj bo v Zed. državah, Franciji ali pa v Jugoslaviji.
- ,11 ■	.......■ ■
(Konec.)
Svigel, J. Tancek, Jack Svigel in Mary Cerkvenik; po 20c: Blaž Godec in Vincent Starman skupaj $10.90 (nabrala Mary Cerkvenik.) — Jacob Svigel $1.50; po $1: Kose Jurman, Felix Štrumbelj in Josephine Maslo; po 25c: Frank Krance-vich, Frank Mack, Jerry Ro-žanc, Frank Močnik, Joseph Maslo in Louis Zorko; Anton Kukovac 20c; skupaj $6.20 (nabral John Krebel). Stanley Pagon 50c; Ivan Babnik 35c; Ciril Kunstelj 30c; po 25c : Anton Anzlovar, «neimenovan in Anton Mlakar; B. F. Stanovnik 10c, skupaj $2, (nabrala Amelia Babnik). Bartol Bervar $1 skupaj $20.10.
Collinwood, O. Klub št. 49 JSZ $10; Jack Glažar $1; po
nja 88c.
Rock Spring«, Wyo. Frank G rum 50c.
• Helper, Utah. Joseph Skerl 50c.
Elizabeth, N. J. Andy Spro-gar 25c. Skupaj v tem izkazu $102.19. Opomba: V zadnjem izka-
za koledar.
Dr. Van Essen bo predaval v Johnstownu
C°nemaugh, Pa. — V soboto 23. januarja bo predaval v klubu št. 5 JSZ. v dvorani na Franklinu sodrugxlr. Van Essen
Zahvala za naklonjenost in sodelovanje
Cleveland, O — Vsem v Clevelandu in okolici, ki so mi na kaki čenkoli način izkazali naklonjenost pri agitaciji ali v gostoljubnosti ,izrekam iskreno zahvalo.
T)alje pozdravljam one,' ki so mi iz številnih naselbin poslali novoletna voščila. Tudi jaz upam, da pride enkrat novo leto, ki bu.res naše in novo. Prijatelji, v borbi proti zavajalcem in za ideale pravičnosti sem vedno z vami Za naklonjenost sem vam hvaležen in pričakujem, da mi jo ohraifite tudi v bodoče. '
Kad bi navedel vse številne rojake, ki so mi storili to ali ono | uslugo pri tem delu, kar pa mi ni mogoče. Zagotavljam pa vas, -da vašo pomoč globoko cenim.
Lepa hvala za dar sodrugu in sodružici Jurman v Clevelandu, družini Poljšak za gostoljubnost, Antonu Jankoviču, ki je bil na agitaciji veliko z menoj in mi bil na uslugo tudi v drugih ozirih in vsem drugim, ki so pomagali.«Uspehi, ki smo jih dosegli, so rezultat našega skupnega dela.
Želel sem- obiskati v Clevelandu šP mnogo rojakov in prijateljev, ali zaradi agitacijskih nalog mi čas ni dopuščal Pa ob drugi priliki.
Kje bo nas zbor?
West A Uit, Wi». — Za vprašanje, kje naj bo sedež bodočega zbora JSZV vlada vsestransko zanimanje. Zdaj je v teku glasovanje in po mojem mnenju odločijo za eno ali ilrugo mesto, ki so na glasovnici, klubi v Pennsylvaniji in lllmoisu.
Ako se člantsvo izreče za Milwaukee, bo šel posebno klub št. 37 JSZ "over the top", pa tudi klub v West Allisu postane živahnejši. Predpriprave za zbor bo milwauški klub vzorno izvršil, ako mu čjanstvo izroči to nalogo. Tudi drugače nas čaka mnogo dela, ker smo v kampanjskem letu
Joe Radelj.
Anton Vičič.
V soboto 16. januarja predstava na Moxhamu
Johnstown, Pa. — V prejšnji številki 'Proletarca' ste brali nekoliko opisa igre "Repoštev", katero vprizori v soboto 16. januarja ob 7 :30 zvečer v Slov. del. domu na Moxhamu Klub ameriških državljanov. P*eUi-tek je. namenjen rojakom, ki so vsled dolgotrajne brezposelnosti najbolj potrebni pomoči, ena tretjina pa Slov. del. domu, *kjer bo predstava. Po igri bomo imeli veselico. Vse občinstvo tu in v sosednih naselbinah je vabljeYio na to prireditev.
Antonia Krofina.
A. Vičič na poti v naselbine na antracitu
^ t
Anton Vičič, potovalni zastopnik "Proletarca" in JSZ«, je bil prošle dni na agitaciji v Girardu in okolici. Zatem je
zu iz Girard, O., pomotoma za- 0 uspehih socialistične admini- ^'f^1 "ek»j "Z^nJ^ beleženo. da ip .lohr» Tnn/»oif stracjj^ mesta Dunaj. Predava-	'
nje bo spremljano s slikami. Prične se ob 8. zvečer. Vstopnina je 25c. Po predavanju bo-
beleženo, da je John Tancek prispeval $1.26. Pravilno bi se imelo glasiti John Jesenko $1; John Tancek 26c.
Vabilo na Bon Air
Bon Air, Pa. — Ko pridem par dni po klubovi letni seji v neko pisarno v Conemaugh, povem ,da je bil poset na seji zelo dober. "Da," mi odvrne so-
\ndy ^i^K. in Mptj ^Jdtug, "posebno iz Bon Airja bukovec (poslal Louis Zgonik). ste se fin° odzvali." Videl sem, Po 50c: Andy Tomšič in Mich. da 8em jaz edini od tam na Felič; po 25c: Anton Janežič; ,seji-
"New Leader"
antUiki «•cialirtični lUnlk.
Izhaja ▼ New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol lote.
Najboljše urejevan angleški M-cialUtični list T Ameriki Mr« ro slorenakih delarcor fa Sta.
Naročite * *a tndi ri. Narošni-no «an.i «prejema "Proletarec"

NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE \	CHICAGO, ILL.	\
^ar<l>ACft tUk— v ilitHifcm, Hrvmikmm, Slovaško«, t For	kak
Uta«	Naša
Ur«*
U
•v
Polj*««,

Joseph Kozan in August Katoay (nabral John Mihelich), skupaj $13.75. %
Chicago, III. — Konferenca JSZ. severni 111. in Wis., $25; po $2: Anton Garden, Jacob Muha in Fred A. Vider; Sam Bojanovich $1; Anton Andres 25c, skupaj $32.25.
Bridgeport, O. Konferenca JSZ. vzhodni Ohio $5.00. .
A kron, O. Joseph Kuntz $5; Frank Kotar $2, skupaj $7.00 (poslal J. Jereb).
Pueblo, Colo. Frank Boltezar $2.85; Joseph Grabenc 50c; po 25c : Martin Miklich in Val. Macher skupaj $3.85 (poslal Frank Boltezar).
Nekdo iz lllinoisa $3.01.
Milwaukee, Wi». iPo $1 : Louis Zajec in John Novak; Andy Nebec 50c; p0 25c: V. Virtich in Frances Virtich, skupaj $3, (poslal Jacob Kožic).
Rockmgham, Pa. Po • 50c : Fred Ojsteršek, Vincenc Rust-ja, Alex Zabric, Martin Zalar in Andy Bratina, skupaj $2.50 (poslal Martin Zalar).
Star City, W. Va. Dr. št. 388 SNPJ $1; Joseph Železnik 50c; po 25c: Anton Maslo, John Gallon in Lawrence Selak; po lOc; Mary Trbežar in Joseph Ravnikar, skupaj $2.45 (poslal Lawrence Selak).
Kenilworth, Utah. Frank Kosmatin $1; po 50c: Jerry Benedict in Joseph Petrič; Martin Radish 25c; Ida Benedict 10c, skupaj $2.35 (poslal Frank Kosmatin).
Anfandge, Pa. Po 50c: L. Uhernik in John Čopič; Joseph
Gredoč domov sem študiral, kaj je vzrok našemu izostajanju, pa4sem ugotovil, da brž-konp le Hooverjeva prosperite-ta. Mnogo starejših misli, da ne sme prestopiti praga dvorane, če ni dolarja v žepu.
Ker imate drugod več koraj-že, ste vabljeni, da pridete v soboto 16. jan. na Bon Air, pa bomo skupno agitirali med tukajšnjimi rojaki. Imenovanega dne bo imelo veselico druš. št. 162 SSPZ. Lovrenc Kranc bo ves v belem in stregel ljudem neglede na strogo postavo. Tudi kuharice izvrše enako vestno svojo nalogo. Vabljeni vsi v tem okrožju.
Ignac Groznik.
1 m0 imeli plesno zabavo. Na predavanje je vabljeno članstvo kfuba št. 5, članstvo njegovega mladinskega odseka in vse drugo občinstvo. Izvedeli boste marsikaj, kako poštena uprava lahko ljudstvu koristi tudi v najtežji gospodarski krizi, če pridete na to predavanje.
Forest City in v druge naselbi-
Internacionala izdala protest proti Japonski
Delavska-socialisttena inter-nacionala je izdala proglas, v katerem protestira proti agresivnosti japonskega imperializma, oziroma njegovem oboroženem vpadu na kitajsko ozemlje (Mandžurijo).
ne na polju trdega premoga Pa. Naročnike in druge prijatelje lista prosimo, da z njim sodelujejo.
Afaškaradna veselica dru-
e	%
štva4 Nada" bo uspeh
Chicago, 111. — b---tako pravijo vse članice, in posebno pa to povdarja veselični odbor. Iz prejšnjih priredb društva "Nada" štev 102 SNPJ dobro ve vsakdo, kdor se jih je udeležil, da to niso samo prazne besede, ampak dejstvo. Radi tega tudi radi kupujejo vstopnice, katere prodajajo članice, drugi pa na tihem pripravljajo razne "kostume", ker hočejo na Vsak način odnesti nagrade, ki so pripravljene, in katerih bo v vrednosti nad $200, kar niso mačje sol4 ze v sedanjih časih.
Torej, kdor šP nima vstopni-
Konferenca Illinoiskih socialistov v Chicagu
Chicago,Člani soc. stranke bodo imeli v nedeljo 24. januarja konferenco, ki se prične ot^ 10. dopoLdne. Vabljeno je vse članstvo in upamo, da pridejo tudi člani in članice klubov JSZ. v velikem številu. Zborovanje bo v uradu državne in okrajne organizacije na 3036 W. Roosevelt Rd., kar je par blokov Vzhodno od
Dr. John J. Zarertnik
PHYSICIAN a»d SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Stra«t
Tel. Crawferd 2212. » l:8t — 3:30 — 6:30 — 3:30 Daily at Hlavaty't Drug Store 1853 WEST 22ND ST. 4:30— 6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only b) appointment«.	v
Aeettence Tel.: Crawford 3440
Demokratski kampanjski fond
I>emokratska stranka zbira poseben kampanjski for,! pol-drug milijon dolarjev, ki ga imenuje "victory fund". Z njim bo financirala predprip.a-ve za letošnjo volilno kai.ipa-njo. Denar ji bodo dali kapitalisti ,kot običajno.
Mati priporoča preakušeno ' želodčno zdrar.lo
"Chicago, Dec. 11.—Pred ¿asom ko sem bila bolna, sem rabila vsakovrstna zdravila, ampak nobmo ni pomagalo dokler nisem pričela rabiti
Trinerjevo grenko vino
in sedaj pravim' mojim ot okom,- da naj ga rabijo. Poiiljam vam mojo zahvalo in upam, da vsakdo drugi Stori to za vaie Grenko vino. Vaia Stella Kowalska, Division St." Trf-nerj^vo grenko vino je marvelozno zdravilo. Odpravi zabas&no*t pomaga prebavi z jačanjem sokov, cčisti ves odvajalni sistem in ga utrdi. Veliko zdravnikov ga pripoioča. V vseh lekarnah v malih in veNkih steklenicah. Ako se ne dobi v vaAi *o-aedMini .piiite na: Jos- Triner Co., 1333 S. Ashland Avenue, Chici-go, 111.
O'
sorodnikom v starem kraju
- - ■ boste zelo ustregli, ako jim naročite
"AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR'
Pc?ilj«tev izvriimo mi. Posamezen izvod slane za
stari kraj $1.12.
i
VZORNA GROCERIJSKA TRGOVINA IN MESNiCA
pri prijaznemu, znanemu trgovcu
3767 E. 93rd ST.f	CLEVELAND NEWBURGH;
* i
Se priporoča za obilen poset.
anton ponikva ft
to.,
potem ko
temeljito
prevdarite va« okolščine, bos e prišli do zaključka, da je vas denar res najbolj varno naložen v
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.

?moletarec
Liât m iatorM« Mafiàn» Ijmdetva.
IsKajâ vsak četrtek.
lad i» JugeeUvanska Delavska Tiskoraa Družb*. Cfe»c«o. III.
G mI» Jugoslovanske Socialistične Z««M
AROČNLNA aa Zedinjene dri»v« iti Kanado u ceU I*» St.OO; m pol leta $1.76; t« četrt leta $1.00. — «a oak> lato $S.§0; m» poi laU $2.00.
fa offlaai morajo biti v naiem uradu naj-4o pondeljka popoldne aa priobčite? ▼ IteviMu Ukočega tedna.	_
PROLETAREC
every Tfcuraóay by the Ju*aalav Workman'« Publishing: Co., Inc. Eatabtiahad 1906.
_________________________ Frank fcaita
Manager _______ Clprleg Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: < rift«d BUftaa and Canada, One Year $8.00; Six Month.
Il.tS; Tfciaa Montha $1.0«.—Foreign Countriaa, One Tear $3.(0; Six Months $2.00.
Addi
PROLETAREC
W. 26th St.. Chicago, III. i Rockwell 2164.

Banke in prdtekcija
Tisoče manjših bank je propadlo. Tisoče in tisoče malih vlagateljev j/& ob prihranke; V "varnost bank" več ne verujejo, neglede s kak >nimi črkami je zapisano, da so pod državno ali federalno '"kontrolo". Zdaj, ko so v teku razne preiskave, ljudstvo vidi, da je bilo stotine ui stotine bank nepošteno upravljanih, da so mnogi bankirji naravnost kradli na ta nač n, da so si nakazovali velika posojila in da so enako založili z denarjem (s "posojili" na nič) tudi svoje sinove, hčere, sorodnike in prijatelje. Zdaj, ko je čas vračati, so vsi "brok", brez centa. Eden takih upnikov je na sodišču v Chicagu izjavil, da ne more vrniti ničesar, ker komaj komaj izhaja. A pri-šlo je na dan, da ima vilo s 14 sobami, v kateri živi kakor milijonar. Ima dva avta najdražjih modelov, sijajno opremo v hiši, in vsa umilija živi prav po milijonarsko. Sodnik se je razhudil nanj in zahteval, da začne dolg banki vračati. Apeliral je nanj v imenu tistih vlagateljev, ki so res brez centa dohodkov ali \jedi. Edino, kar imajo, so "zmrznjeni" prihranki v propadli banki. A*peli in graje pa ue izdajo dosti, kajti postave so dane3 tako priiejene ,da čimvečji goljuf je kdo, toliko laglje se jim izmotava. Zakone so kovali bogataški sloji s svojimi advokati, zato se le malokrat primeri, da pride kdo izmed njih v zapor. Če bi bilo v tej deželi kaj pravice, bi izpustili iz ječ male kršilce in jih napolnili z bankirji, špekulanti in drugimi velikimi tatovi, ki so s svojimi skimi gospodarsko upro-pastili milijone ljudi in več milijonov pa vrgli v neznosno bedo.
Kdo npropašča svet?
"V Rusiji imamo krvavo tiranijo 'proleta-rijata'. ^Socialistične vlade so bankrotirale Avstnjo, Nemčijo, Novo Zelandijo in Avstralijo. Delavska vlada v Angliji je privedla to mogočno, bogato deželo na rob propada."
To je mnenje multimilijonarja Robeita R. McCormicka, ki je vodilni magnat čikaške "Tribune".
Socialisti so torej krivi poloma v Nemčiji, bankrota v Avstriji, izčrpanja Anglije in menda vseh drugih dežel.
Nihče rad ne prizna svoje krivde. Robert R. McCormick gospodari pri dnevniku, ki je ne le eden največjih nego tudi najbolj kapitalistično agresivnih listov v Zed. državah. Ako o. pritrdil, da je kapitalizem v polomu zaradi hib v svojem sistemu, bi udaril sebe in svoj razred. Zato meče krivdo na socialiste, dasi Oiii bas največ store, da ne zagazi svet v ekonomsko anarhijo- Robert jim kajpada ne bo ual priznanja.
Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev za sužnje.
čigava so bogastva
Listi so nedavno poročali ,da je izgubilo pet najbogatejših ameriških familij vsled znižanja vrednosti delnic železniških družb okrog sto milijonov dolarjev. Beračiti jim seveda ne bo treba raditega, ker ima vsaka teh pet družin še vedno več sto milijonov dolarjev imovine. Ker pa tega papirnatega tajanja vrednosti delnic ne vidijo radi, hočejo, da se ^eieznicam pomaga z vladno subvencijo, z vladnimi posojili ter z znižanjem plač železniških delavcev. In zgodilo se bo, kako* žele. Ce pa vprašajo delavci za subvencijo v obliki brezposelnostne podpore ali v kakršnikoli drugi, pravijo gospouje na vladi in v kongresu, da bi bilo to neameriško in poniževalno za delavce. "Dola" je po njihovih nazorih samotna, če bi jo dobival delavec, toda je uslo nekaj drugega, ako jo dobe multimili-jonarji.	1 j
"Proletarec" je socialističen list, in xa to ker je list načel, je ob sovražen 1 Ako. bi ' froletarca" hvalili ljudje, ki ga danes to-viažijo, bi mu bilo v ponižanje, in ne bi bil pravi delavski list
Imperializem duši kaotično Kitajsko in sesa kri iz n]enega bednega ljudstva
Viui ja bil med driavami običaj, d« kadar je »na napadla drugo, je napovedala vojno . Od kar pt »o skoro vse vlada sprejele takosvani Kal-log kov mirovni pakt (ki ga v karikaturi prikasuje kartoaiat FiUpatrick na S. strani v tej itewUki), a k a t« ram to s* seve-sale, da vojna na bo sredstvo njihova politike, je Japonska navalila na kitajsko Mandiuri-JO brem napoved» vojne, trde*, da le projektira svoje "intere-•e" in lovi kitajska "bandite". Ko je vlada Zad. dlriav protestirala, »o ia Takija namignil«, da »o ila ameriike ¿*te na M-no ekspedicijo v Nicaraguo, Haiti in v druga centralno m
juino-ameriika	^gn
narodov j« P«»»*	¿ap0n*
»k« vojna v Mandžuriji v nemalo sadrego. Bila je usta-" novljana v g^sto, da bo odpravila vojna med driavami in da bo v »a morebitne »pora mad njimi raiavala ona • pomočjo svojega mednarodnega rassodiica. Toda imperialisti nočejo takih utea na »vojih ambicijah. Japonska »• je sa okupiranje Mandžurija dobro pripravila in to tako tajno, da ja preselietirla calo drugače dobro poučona driavnika. "Mirovna" priradevan je Hige narodov in Zad. driav ja 4>retno zavlačevala, mod tam pa pridno "lovila" kitajsko "1>anditeH, dokler ni rasiirila svoje projekcije nad vso dežel». O» noro na Kitajska ja pa broa moči, ker so j« jo onemogočile imperialistične driave v teku dolgih let s svojimi oboroženimi vpadi in isaaljevanjem posebnih koncesij ter privilegijev. Namesto, da bi Kitajsko prepustili normalnemu razvoju, so jo obremenili se bolj s protežiranjem pustolovskih politikov ter militaristov na vla? di kitajskega ljudstva. Kitajski revoluciji, ki je pod vodstvom Sun jat Sena vrgla monarhije ip proglasil^ izvajanje dalekotežnega socialnega programa, zo zunanji imperialisti onemogočili uspehe s svojimi intervencijami in intrigami, k čemur jim je ne nam enotna pomagala tudi nerodna zunanja -
politika sovjetske Rusije^ ki jo j« raditega, ker računajo, da bo v sluča« imajo na Kitajskem svoje pred par leti vodila na Kitajskem. ju potrebe navalila »i sovjetsko Ru- inte



"poeebne ' in ene tudi kolonije ter dru-pre- ge privilegije, ki »o si jih hotelo vza
Z okupjran^etn Mandžurije je pri- I ssjo. Zdaj pa, ko Japonaka le prešla Japonska .s svojega otočja na očitno vodi svojo imperialistično eka- , jem no zavarovati., azijeki kontinent in s tem na mejo panzijo in grozi vzeti pod svoj mili- j Kitajcev je okrog
400,000,000.
sovjetske Sibirije. Radi velikih interesov, ki jih ima Rusija v Mandžuriji, je nevarnost vojne med Japonsko in Rusijo silno povečana.
Dne 10. januarja so v Mukdenu, Mandžurija, japonski vojaki pretepli ameriškega konzula Culver B. Cham-berlaina, kar je slabo vplivalo na ne preveč prijateljsko razpoloženje ameriške vlade do Japonaka. Zed. države ne žele premočne Japonaka, a ob ensm ee njenega ječaaja vesele za-
taristicni vpliv vso Kitajsko, so se Dasi so največje ljudetvo na rvegu ameriški in evropski imperialieti ^>et in imajo ogromno državo, so vsled
zganili ter so začeli s J a po nek o nova pogajanja v smislu svoje stare pogodbo, s katero medsebojno garantirajo eedotakljtoost kitajskega osem I j a. Do-tično pogodbo so še pred evetovno vojno, oziroma po rusko-japonski vojni popisale Zed. države. Velika Bri-tnnija, Francija, Italija, Belgija, ponska. Portugalska, Nizozemska in— Kitajska. Vse prvo imenovane dežele
političnega in ekonomskega kaosa, | ki vlada v njftiovi na prirodnih zakladih bogati deželi brez moči. Vzlic tem dejstvom pa ja Kitajaka v procesu prerojevanja in se mukama giblje iz svoje stare v novo civilizacijo^ v kateri ima načelo kolektivnosti najine» t o. Ovirajo ga v razmahu največ zunanji imperialistični «plivi. Radi teh jo v Kitajeki že več
let civilna vojna, in ob enem vojna med posameznimi kitajskimi vojnimi lordi, lu so glavarji v svojih p rov in-cah. Ako bi ae hotele tuje sile u-makniti iz Kitajsko, bi bH njen razvoj silno olajšan. Njen goepodarski sistem bi sličif ruskemu, ker je Sun Jat Sen zastopal socialistični program, in v teku nekaj let bi se umirila. Toda tuji kapitalisti /ne bodo prostovoljno zapustili svojih trgov in drugih virov bogastva na Kitajskem, zato je borba za osvoboditev toliko težja. Mednarodno delavstvo in sov. Rusija stori kolikor more, da osvobodi Kitajako kapitalističnega imperializma.
Zenstvo v preteklosti
in sedanjosti
• ---
Po raznih virih priredila Anna P« Krasna
(Nadaljevanje.)
Svet je res zmeden in še bo dokler se bo krpalo jadra starih tradicij, ki vodijo svet v zmede in krize. Toda ni pa res, da je svet oškodovan radi vstopa ženstva v družabne zadeve. V temnem srednjem veku, ko je bil glas ženske skrbno potlačen in nadziran in ga je bilo čuti le v molitvi, ni svet zbog te lepe prilike nič bolj napredoval, nasprotno, srednji vek je bil eden najtemnejših v zgodovini človeštva. In danes bi svet pravtako nazadoval ako bi naenkrat odvzeli ženstvu vse socialne in politične pravice u-dejstvovanja. Pomisliti je treba, da ženske igrajo veliko vlogo v današnji civilizaciji, saj je domala vse glavno ogrodje naše kulture in socialnega delovanja pod žensko kontrolo. Na prvi pogled se zdi to neresnično, ko pa pridemo na fak-te, ki v številkah dokazujejo napredek ženstva v tem oziru, tedaj bomo doznali, da ženstvo podpira tri vogle današnje civilizacije. Vzlic temu pa ne moremo nikakor misliti, da je rešeno žensko vprašanje in da lahko zdaj kar lepo kritiziramo ženski svet, ker ni še bolj deloven in uspešen kot je. Pomniti je treba, da ta nova žena, ki danes invazira svet v resnici ni nova. Ona je le nova forma zgodovinske žene. Bistvo njene miselnosti je bilo oblikovano za tistin^ sivim zidovjem tradicij in ozkomiselnosti in za-
to se zdi včasih naivna v svojih novih, takozvanih modernih stremljenjih. Izza sivega zidov-1 ja je prinesla s seboj v novij svet marsikaj, kar draži «a o-| sebno prostost in individualnost; že od nekdaj navajen moški svet. Od tod neštevilni predsodki napram modernemu ženstvu, tako od moškega kot od konservativnega ženskega sveta. Ali predsodki se bodo razblinili, ko bo pričela dvigati svojo glavo žena iz maše delavstva/ Ona se še ne zaveda: velike spremembe, ki ji jo je prinesel novi čas. Zidovje, strašeče sivo zidovje tradicij in Ozkomiselnosti še «vedno meče nanjo svojo temno senco, da ne more prodreti svetla, svobodna misel v bistvo njene tako dolgo usužnjene duše. Ko pa bo zaznala kako se širi njen novi svet, se ji bo zazdelo nesmiselno, d ¿«postaj A v hladni in strašeči senci in bo stopila iz nje. Iz dvojne sužnje, ki nam jo kaže postranska zgodovina človeka, se bo potem izcimila samostojno misleča žena, ki bo Sama pisala zgodovino svojega sodelovanja v napredku druž-tbe. — Na daljnem Vzhodu se pojavlja taka nova žena in me, 1)0 pravi, miselni emancipaciji ženstva stremeče proletarke jo toplo pozdravljamo!
III.
2enaka miselnoat.
Znanstveniki in drugi intelektualci radi argumentirajo,
da ženska ni zmožna razviti svoje miselne možnosti preko gotove, po naravi ji določene meje, ker ne poseduje po njih mnenju konstruktivnih klic plazme, katere omogočajo moškemu dosego velikih konstruktivnih odkritij. Po mnenju takih individujcev ženska prekaša moškega v zajetju celote — vso stvar hitro pojmi — nima pa moškemu enake možnosti abstraktnega mišljenja, ki je potrebno za zamišljenje načrtov velikih podvzetij. Zdi se, da je akstraktna miselnost | pri ženski skoro vedno združena z gotovo mehkočutnostjo, sprejemljivostjo in pomanjkanjem iniciative, v kratkem : ona je nagnjena sprejeti resnico kakršna je, dočim si hoče moški resnico ustvariti. Kadi tega se često trdi, da je težko, če sploh mogoče najti žensko, ki bi se borila z vsemi* mogočimi zaprekami za dosego intelektualnega uspeha ali cilja, ali, ki bi si vzlic dolgotrajnemu popolnemu prezretju in nezani-manju priborila priznanje na enem ali drugem polju, ki zahteva visoke intelektualne zmožnosti.
fcenstvu se dalje pripisuje prirojena konservativnost. Napredek bazira z mirom na radikalni miselnosti,»zato ženske po naziranju nekaterih učenjakov niso možne pridodati k napredku družbe. Ta trditev je dvomljiva in jo je mogoče temeljito pobiti, kes je, da se na videz drže tradicije v večji meri ženskega sveta kot moške-
ga, toda le na videz. Pomisliti treba namreč, da je bilo ženstvo vedno prisiljeno v popolno konservativnost misli. Ženska, ki se ni brigala za drugo kot svoj ozek domač krog, za molitev in podobne "ženske sfere" je bila vedno stavljena kot vzvišen vzgled ostalemu ženstvu — literatura spisana po moških, ki so jim v mnogih slučajih pomagale do uspeha na literarnem polju ženske je polna takih 'posnemanja' vrednih zgledov. Stari Grki so na svoj način čislali genijalne ženske a v splošnem so smatrali žensko za sužnjo in last moža. V vseh drugih starih civilizacijah ni bilo naziranje napram ženskemu svetu nič boljše, v mnogih primerih slabše. Kes, bile so tu in tam izjeme, včasih za gotovo dobo, za časa kftkega vladarja. V Egiptu so baje imele ženske nekoč pre-l cej prostosti, a brez dvoma je' bila ta prostost^)mejena na slo-j je bogatejših žensk. Zenstvo iz mase ni imelo nikoli privilegijev. S svojim moškim svetom vred je moralo v dveh dobah sužnjiti in tlačaniti. Poleg tega suženjstva pa je bilo še posebe usužnjeno in podrejeno svojemu lastnemu moškemu svetu, kajti žena je bila moževa last. Stari Rimljani so imeli dolgo v veljavi zakon, ki je dovoljeval možu popolmo gospodstvo nad ženo. On je bil njen lastnik, če je grešila, je bil on njen sodnik in če jo jP obsodil za prestopek na srrfrt, je bil ako je hotel tudi njen — rabelj. O-stanki te tradicije se še danes drže kulturne Italije, četudi je bil ostri zakon v poznejših dobah rimske republike znatno o-miljen, skoroda odpravljen.
(Dalje prihodnjič.)
Zanimiv del "Proletarca" so dopisi. Pristopita v krog naiih dopisnikov tar sotrudnikov tudi vi.
Zpäwiu delavskega
gibanji na Slovenskem
PRIREDIL ANTON KRISTAN
(Nadaljevanje.) # Po govorih zagovornikov je sodišče proglasilo obsodbo. Volibenk Hiža in Franc Srnec za krivila sta s spisi "Ein Mahnruf an d<e kroat. ischen" Arbeiter" in "Biača radnici!" zločin" veleizdaje, razžaljenja Veličanstva in razža Ijenja članov cesarske obitelji in obsodita v jsmislu § 58. in 59. kaz. zak. Voibenk Hiža na šest, Franc Srnec na pet let težke ječe na plačilo sodnijskih stroékov, terne po prestanei kazni iztirata iz ozemlja Hrvatske in Slavonije. Izidor Straub in Alojzij Montanelli bi-la sta nekriva spoznana. — Obsodba se opira na to, da je dokazano, da se je vsled prizade vanja Hiže in Srnca tukaj klub snoval d-» sta oba gojil« tak> ideje in težnje, ki so' ne" varne za javni mir in red, da je Hiža proglas na hrvatske delavce narekoval in vkup* s Srncem preskrbel prestavo oklica "Braca radnici!" z namenom, da s« ta proglas razširi med delavci. Proti obsodbi prijavil je Hiia ničnosti pritožbo, Srnec prosil je za pomislek Državni pravdni prijavil je tudi «rénoati pritožbo, ker sta se Montanelli in Straub neknva spoznala. Obsodba napravila je globok utis na naše občinstvo in vse miluje obsojenca ki ' sta morda zapeljana, ali v zmoti prišla na nepravi pot in oobta sedaj skozi lepo število let moraia se poKonti za svojo zmoto, za svojo sanjarijo. Kdor je mamreč pri obravnavi bil prisoten, uriniio se mu je preveijenje, da so ot>u>Zpnci vsi prošinjeni ideje, da delajo za vzvišeni smoter, opazovati se je mogla nekaka zrtvoijut>nost in nekak ponos na aocijalni demoKrauzem, nekako sanjarstvo in bas za» radi tega, mam obtoženci niso bili toli antipa-Učni, kaxor drugi zlodejci. Vsled te obsodbe uničen je pri nas anarhizem za več let, hrvatski delavci sploh niso pristopni tem idejam, katere nam prinašajo in usiljujejo zgolj tujci." —
V	Varaždinu so aretirali Fianca Kešeta, rodom Ljubljančana; našli so pri njem "zabav-ljice na novodobno državo". Poslali so ga po odgonu v domačo občino; branil se je proti temu ,češ, da gre rajši v Lepoglavo kot domov. (Agramer Zeitung 4. junija 1884.)
V	Ljubljani je p^ policija vneto zasledovala anarhiste. 8. junija 1884 so bili k preiskovalnemu sodniku, c. kr. pristavu |Ecklu povabljeni: Fran Sturm, krojač in najemnik gostilne "Pri metliškem vinu"; Dekval, krojaški pomočnik, Homgsmann in Bteskvai; čevljarska «pomočnika in Kriegi, knjigovez pri Kleinmayer & Bambérgu, Divši načelnik delavskega izobraževalnega društva. Na Bre-skvarjevo ženo je 1. 1883 prispela iz Benetk košara z grozdjejn; pod grozdjem pa so bili • skrite anarnistične proklamadje v slovenskem jeziku. Preiskovalni sodinik je povabljenim pre^ital zaporni Alka z, kajti obtoženi so zločina veleizdaje. Pridržani so bili v zaporih na Zabjaku ,kjer sta žft sedela njih tovariša Turna in Zeleznikar.
11. julija pa so aretirali žandarji v St. Vidu nad LJubljano mizarskega pomočnika Frana Eržena in ga pripeljali na Zabljak, ker so ga osumili, da je v zvezi z onimi sedmimi anarhisti, ki so že v preiskavi in pod ključem.
Proti zaprtim 'anarhistom", kakor so jih s početka imenovali v LJubljani (pozneje so jih začeli nazivati "krvavce"), je pripravljal obtožbo namestnik drž. pravdnika Pajk, mož, "trd, neizprosen, jeklen" — ki je poznal samo najstrožje pojmovanje § in ki ni razumel blagih .nagnjenj v človeku. Zanj je veljala le najbolj krvava interpretacija zakona. Ob-tožemce je sukal -z vso spretnostjo dvorskega jurista.1 Med ljudmi seveda ni bil priljubljen.
20. avgusta 1884 popoldne so ga ob 3. un, idočega v sodnijo v novem porotnem poslopju napadli neki neznanci in ga obmetavali s kamenjem in kosi opek. Prvi kamen ga je zadel na zgornjo ustnico tako, da jo je prebil. En kos ojteke je priletel na njegov klobuk itd. Osumljeni so bili za to dejanje seveda prijatelji zaprtih anarhistov.	j
V	graškem procesu oproščenega Karla Hubmajerja so na zahtevo ljubljanske sodni-je 25. avgusta aretirali v Lincu in ga prepeljali v ljubljanske zapore, češ, da je i on v
. zvezi z Želeanikarjem in drugimi, ali že 15. septembra so ga izpustili, ž njim pa še Bresk-varja, Hönigsmanna, Dekvala in Eržena. Za-prli pa so na novo čevljarskega pomočnika1 Dhii-ja, rodom iz Ogrske.
Pajk je obtožbo izvršil in na splošno začudenje se je določila c. kr. deželna sodnija v Celovcu, da sodi v tem procesu, »proti čemer so vložili obtoženci prizw, ki pa ni imel uspeha in obravnava v Celovcu je bila določena za decembersko porotno zasedanje.
"Krvavce" so v dobi med 20.—26. novembrom pripeljali v Celovec, uklenjene, vsakega z drugim vlakom.. Prvega so odvedli Ze-leznikarja. Za njegov odhod niso v Ljubljani niti zvedeli; ko se pa razneslo, da vozijo "krvavce", pa je bilo na kolodvoru pri vsakem odhodu polno ljudi, ki so pozdravljal^ vsem dobro znane delavce ali pa zijala pro«a1 jali. Državnim oblastem je bilo neprijetno in so zato poslednjega odpeljali iz kolodvor« Rudolfóve državne železnice. — "Slovenski Narod" je takoj hitel zatrjevati, da "krvav-cev" ne bodeta zagovarjala niti dr. Valentinj Zarnik niti dr. Ivan Tavčar.
(Dalje prihodnjič.)
IV. VUKi
skozi okno vlaka
(Mimobežna vtisi in epizod* s mojega potovanja.)
(Nadaljevanje.) . "Oprostite, gospod kapitan, ali bi nam hoteli povedati nekaj zgodovinskega o Trogir
ju
? Slcrvenci smo od tam, neko smer,
popa
ka-že z roko v nas zanima."
"Slovenci ? Po zdravljeni i. Kolikor znam, rad."
Gospa Marija, Matevž in France so sprva gledali v ne-mali zadregi, a potem so se
razveselili.
"Grški kolonisti, tako pripovedujejo zgodovinopisci, so se nastanili na otoku in ustanovili TraugurBon. To bi po našem bilo nekak kozji trg, kozja vas. Plinij sam imenuje to mesto Trati, znano po svojem mor-
Zdravko pa se je obrnil k nam vsem z zelo resnim obrazom in vprašal:
2eli gospoda še kaj, da ji ustrežem?"
Gospa Marija, kakor da je pričakovala tako vprašanje, je rekla:
"S^lit je tu. Kedaj sedemo na parnik, da se odpeljemo v Sibenik?"
"Zgodi se," je odgovoril Zdravko.
14. lz
"Danes
Splita v Sibenik.
ob devetih zvečer, sedemo na parnik/' poroča Zdravko, "in jutri zjutraj smo v Sibeniku. Eno uro imamo časa, da si ogledamo ulico in
. narju. Bizantinci so ga imeli v popijemo kavo, če že «nečemo
oblasti. Ker ga pa niso mo gli dovolj ščititi, se je leta 827. proglasilo kot neodvisno in Hrvatom plačevalo majhen davek. Leta 997. pa je prišel beneški dož Pietro Orseolo II. z brodovjem in stopil tu s Kre-šimirom, bratom hrvaškega kra-. lja Držislava, v zvezo. Ta zveza je dala pozneje to, da so se rimska mesta pomešala s slovanskimi prebivalci. Dokaz temu je dejstvo, da je že leta 1177., ko se je papež Aleksander HI preganjan od Friderika Rudečebradca, izkrcal v Za-dru, in pel v zadarski katedrah Tedeum v staroslovenskem jeziku.
' Trogir je bil, kakor vsa mesta severne in srednje Dalmacije, sedaj pod bizantinsko, sedaj pod hrvaško, ogrsko, bene-čansko oblastjo, nikdar pa pod turškim gospodstvom. — Napadi Mongolov v Dalmacijo so prisilili Trogirčane, da so se 1322. predali v zaščito Benečanom. Vendar se je leta 1357. predalo ogrskemu kralju Ludoviku Velikemu, ki mu je sicer inaložil nove davke, dovolil mu pa tudi 2000 goldinarjev, da sezida trogirefiko trdnjavo, ki je oklepala mesto od leta 1413.
• Vendar ta trdnjava, niti zapor hike z železnimi verigami ni mogla zabraniti leta 1420. beneški mornarici, ki se je pojavila pred Trogirjem in prisilila mesto k predaji.
Evo, to je vse, kar znam."
"Hvala, gospod kapitan," je rekla gospa Marija. "Vi ste zgodovinar; kakor profesor ste nam obrazložili."
Kapitan se je poklonil in nasmehnil,
"Moj rojstni kraj je Split. Pa fni je znana okolica in nje zgodovina. In čudovito^ kaj ne, ffospa?! Trojgrir je bil že znamenito mesto, vsem pozrta-no, ko še o Splitu ni bilo nobene sence. In danes? Trogir je takorelcoč vasica, a Split, veliko, lepo mesto, trgovsko kri* žišče..
"Cas," je odgovorila gospa Marija.
Kapitan je pokimal, .se poklonil in odšel, ker «o ga klicali.
' dalmatinca in potem naprej v Bakar in Sušak... V redu?"t
"V redu," odgovori gospa Marija...
In zgodilo se je. Vrvi in verige so' popustile. Voda se je zapenila in v svitu obrežnih svetilk in polhe lune je ¡bila videti srebrnobela. Parnik "Kosovo" se je odmaknil od obale.
"Ali boste tudi noooj, kakor v Dubrovniku, takoj poiskali posteljo?"
"Na krovu obsedim nekoliko, da se magledam idile," sem rekel. . _
"Ako je kaj idile brez dekleta."
. "O, saj jih ne manjka na parniku."
"Res, vendar pod varstvom so. Nad njimi čuvajo oči mamic, nad ženami oči moža, nad ljubicami oči ljubimca. In poslednje so, mislim, najbolj
čuječe;"
"Govorite iz izkušnje," vpra-ša gospa Marija.
Zdravko pa ni odgovoril, nego sunil Franceta pod rebra:
"Slišiš, tvoje oči čuvajo nad tvojo ženo»
je moški več kakor ženska. Zato se jih bom zopet otresla, ko stopim ma Pohorsko zemljo."
"A vaše ženske navade?"
"So duševnih potenc — majajte z glavo, kakor vam drago, res je, da ne počivajo na temelju poželenja in niso njegov začetek, in konec. Ženske navade so iskanje sorodstva duš, poželjenja, da rabim vaš termin, po nežnosti in lepoti."
«"lzborno," je rekel Zdravko. "A do vaše Pohorske zemlje obdržite moš^e navade. To je, nd. kar opozarjam. Zakaj na Pohorju boste sami z možem in je pravilno, da se otresete moških navad. Tu pa nas je več in velja obdržati naše."
Gospa Marija ga je za tre-
, GORKUEVA DRAMA "NA DNU" V CLEVELANDU
Cleveland, O. — Klub št. 27 JSZ vprizori v nede-l ljo 31. januarja ob 3. popoldne slovito Gorkijevo| dramsko delo v 4. dejanjih "Na dnu". Ta igra je bila vprizorjena že na neštetih odrih v Evropi, Ameriki in v drugih krajih sveta. Predvajali so jo ne le di-letantje nego tudi profesionalci v svetovno slovitih gledališčih. V Clevelandu jo je 1. 1926 prvič vprizo-ril imenovani klub z dobrim uspehom. Ker so take
Priior is Gorkijova dram« "Na dnu"
globoko zamišljene socialne azilu ali "rooming-hovzu", kjer paj mu začne presedati drame koristne in res potreb- se zbirajo in ginevajo v svojem skrajnosti. Posluša pevce, izgi
ne. Kmalu za tem prihiti med vali, boste videli na predstavi.
ne k negovanju kulture, poseb; bednem življenju. Med njimi no proletarske kulture, se je s0 misleci, toda zavrženi vsled klub odločil, da jo 31. januarja tega, ker jih je beda pognala-ponovi. Njen avtor Maksim "na dno". -Danes je tudi v a-Gorkij je po svojih delih zrn&n meriških mestih na stotine in ti-tudi Slovencem.- Drama "Na soče takih azilov in stotisoče
dnu" je izšla v slovenskem prevodu v starem kraju že dva-
delavcev je pahnjenih v nižine, iz katerih za mnoge ne bo ni-
nutek gledala.. Nato pa je, vi- jjrvič v Trstu pred vojno,'kdar več povratka na solnce!
deč da je zašla v protislovje, zardela. Dvignila je ogorčeno prst in rekla:
"Viii..."
Smejali smo se in molčali. Lenoba se nas je lotevala. Voda šumela enakomerno in parobrod je oral morsko gladino ...
V drami "Na dnu'i se niiinci pričkajo o velikih in malih vprašanjih, imajo ljubavne spletke, policijske vpade, pobege in—petje. In ko mala če-
in objavil jo je tudi Ameriški družinski koledar letnik 1921.
Zaradi brezposelnosti, ki tare mnoge naše rojake, je določil klub ceno vstopnicam le
50c, kar daje skoro vsakemu j tica "preostalih" poje, jim po-priliko, da pride na predstavo, kvari pesem akter, igralec, ki je . Drama "Na dnu" portretira nekdaj bil nekaj, a je zdaj "na življenje proletarcev, katere dnu". Nikoli več ne pride višje vrže brezposelnost, policijsko'; nego na zapeček v azilu. Filo-Bilo je ob štirih zjutraj, ko, preganjanje in beda v nižine zofirti, ponavlja stavke iz vlog,
i—j življenja. Videli jjih boste v ki jih je nekoč igral, a vse sku-
je debeli glas parobroda naznanjal, da plovemo v šibeni-Ško luko.
Kar skočil sem v hlače in za trenutek - nato sem bil že na krovu. Pravkar smo pluli mimo trdnjave sv. Nikole iz XVI. stoletja, ki je sezidana na podvodnem otoku. Branila je vhod Turkom v Sibenik. Na trdnjavi stoji zmagoslavno beneški kriljati lev. Sedaj je na trdnjavi radio-sta^nica.
Brega se zožujeta in sta tik pred vhodom v luko tako ozka, da lahko osemletni otrok vrže z enega brega na drugega kamen.
teri ,da je punca fletkano dekle in mu je zelo v&eČ, Marjan-ca pa pripoveduje županovi Fa-ni, kakšen vtis je naredil nanjo.
V sobo pride učitelj in ker Marjanca ve, da s0 zaljubljeni najrajše sami, odide. Prišel je sicer uradno, a s Fani se je ta-. koj zapletel v prisrčen pome-nek. Povedala fhu je,' da je bil. tu pravkar njen ženin, a učitelj jo utidi v misli, da ne. bo hu-_ do, kar njega naj se drži. Pride župan in se jako razhudi. Ko njegova razljutenost narašča, vscopi novi župnik, nato še Simec in Bavdek, vsi čla-do ni za čednost in moralo, ki so prišli na sejo. Kako so zboro-
nižince propadli baron, ki so ga župan, Porenta, Simec in Bav-okolščine vrgle "na dno",v in dek so trije vaški svetniki, ste-prestrašeno naznani pojočim: kri društva za čednost in mo-"Ej, vi, sem!" Hitro! Tam, nabralo, učitelj je njihov tajnik in
dvorišču visi akter.
"Nd dnu" je živa drama. U-metinik je razgalil v njt ^gnilobo današnje družbe, v kateri poginjajo- stotisočir ki so bili voljni delati za kruh in živeti pošteno in dostojno, pa jim je
župnik njihov duhovni pokrovitelj in vodnik.
Kaj spravi te tri velike može v zagate in strah? Pojasnjeno bo na kratko v prihodnji števil k L—Andrew Miško.
SODRUCOM IN
SIMPAT1ČARJEM
27
sistem prekrižal račune.	, . . .. . _
,	I Saje kluba it. 27 JSZ, m -vrla
¿slovensko m drugo jugoslo- n«k prvi patak v masacu ob 7:30 vansko publiko V Clevelandu	¿onskaga odaaka prvi torak
opozarjamo na to" predstavo.»1 ••pt*mb,"u in	drugače pa
Pomnite, da se vrši v nedeljo 31. januarja ob.3..pop, v Slov. nar. domu rna St. Clair Ave. O-pozorite na to redk0 4 priliko svoje prijatelje.—J. Kreb^l.
Križi in težave žu-
t
pana Porente
ali "trije vaški svetniki".
Cmcago, lil. — V prejšnji številki ste čitali naznanilo o burki "Trije vaški svetniki", katero vprizori dramski odsek kluba št. 1 JSZ. v nedeljo 7. februarja pop. v dvorani CSPS. izvedela, denar zanj pa je po- njenim, in pa da j£ fesk punca,
Kakor vam razjasni že na-^iljal Liziki prejšnji župnik. Od račka na vodi. • ln čudno, Fa-
je mislil, da se gre radi župa- janca, da fanta sprejme in si tiovega zdravja, ali ta mu po- ga ogleda. Fani zagotavlja, da jasni, da ga teži veliko bolj za- ga sploh noče videti,'kaj šele motana reč. Pred 20. leti je bil vzeti. Ko Jakec vstopi, si mi-zaljubljen v dekle, ki so ji rekli sli, da ima pred seboj županovo črna Lizika. Ljubezen je imela hči. Zaupa ji, da mu jte všeč. posledice in Lizika je zahteva-! "Račka na vpeli, nekaj bi vam la, da ji plačuje vsak mesec rad povedal." Nato Marjan<;i
•kup«j i klubom v avgustu,, oktobru in «Uoatnbiii. Ura ista. Mladinaki anglaški odsek vsak patak isvan prva-ga ob S. svačar, vsa v klubovib prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodra-giaja, agitirajta in pridobivajte novih članov in članic klubu tar novih naročnikov našemu glasilu Proletar-cu. V organizaciji in izobrazbi ja naša. moč.
toliko delal
in toliko. To je župan naznanja, da ji prinaša od svo-leta, ne da bi žena je mame lepe pozdiaveJn vsem'
vsa
slov, se dejanja oaigrav/ijo na kar je umrl, rabi nekoga dru- nini prijateljici pos^aOa ta fant deželi. V tej in naslednji ¿te- Igega, da bi vršil ta posel da-( všeč in tako se zapfete novo . vilki vam.predstavim nekaj ka- lje in tako varoval župana pred ljubavno poglavje, l u čez so potegnili vrv i, i rakterjev. Zupan Porenta ži- hudimi jeziki in pa njegov dom • Vsi tu opisani prizori so po-
kar je bila druga varnostna odredba profti sovražniku. Na de-
"Kakor se vzame, je odgovo- snem bregu te ožine je v ska-
ril. "Ali pa njene nad mano."
'Bodi ponosen, če je tako," reče gospa Marija.
France se pokloni in reče:
"Ponosen sem, gospa sopro-
Mimo sta šli dve dami. Ena je govorila nemško. Visoka je bila, priprosto, a s šikom oblečena, vzbočenih, lepih grudi. Videl sem, da so vsi pogledovali na tiste vzbočene grudi, še tudi oči gospe Marije so se u-. stavile tam. Nato je rekla:
"Zapisano je: Vsak, kdor s »poželjenjem pogleda na že? no drugega, greši z njo..."
"So ljudje, ki svojih grehov ne morejo skrivati," je rekel
Zdravko.
Gospa Marija pa je to izzivanje energično izdržala in rekla :
"Blagor očitnim grešnikom, zakaj večjega zanimanja so vredni, kakor skriti."
Za trenutek je obmflflknila, nato pa rekla :
"Navzela sem se v vaši družbi moških navad. In vidim, da so samo produkt domišljije, da
lo vsekana jama, v kateri je kapelica. Z daljnogledom se vidi skozi vrata oltar in starinske sohe svetnikov .
(Dalje prihodnjič.)
vi na dotoku s svojo ženo Uršo pred škandalom. V sobo pride dani le v obflfc^', kajti na pred-~ 18 let staro hčerko v naj- med tem Urša in se zelo pre- stavi sami bodo povzročili smeha nič koliko. Jakec odide telegrafirat ma-
TRIJE
_ i, —~ ..■>. -
VAŠKI SVETNIKI
i n z_____________ -.	. .	__
boljšem zadovoljstvu. Kakor je siraši, ko najde zdravnika pri navada med mladimi ljudmi, se možu. Ponudi se tudi ona za je zaljubila tudi njuua J*čerka zdravnika. Bo skuhala kartte-—toda na skrivaj v uč\J/elje va- lice in sploh skrbela, da možu ške šole, in on ji ljubezen vi a- odžene bolečine. Mož jo pomiri ča. Njeni starši o tem še nič ne jn navede zdravnikova navodi-vedo, ker je oče na učitelja ne- ia> v Jeziti se ne sme, pravi, znansko hud zaradi nasprotu- zdaj pa je žena v zadregi. Ra-joče si "politike" pri varovanju aa mu izdala, kakšen pogo-grajščinskih gozdov in takih v()r je imela Fani z učiteljem, stvari. K0 se nekega lepega "Rada biti nekaj povedala, pa dne oče odpravi na Kamniške bi se jezjit torej bom tiho." S košenine in mati Uraa pa v tem vzbudi v možu radovednost prodajalno, se hči Fani poslu- jn ji zagotavlja, da naj le po-ži redke prilike in pokliče po Ve, ker raditega ga še ne bo telefonu svojega ljubimca. Rav- konec. Žena pove, mož se razno ko padajo v telefon njeni jezi, Fani pa čuje cele litanije. vroči poljubčki, se vrne mati. Prijateljica Simčeva Marjanca Zelo je radovedna, s kom je hči tolaži. Pride županova de-v tako živem pomenku. "S ^ jn jima p0ve> da je zunaj kom pa govoriš?"	mlad fant in čaka. "Kdo pa
"S ko-o-m pa »aJJ govorim," je?" vpraša Fani. "Lahajnar-jeca Fani v zadregi, "eh, s kom jev Jakec mu je ime," pojasni naj govorim, s-s- s* Simčevo dekla. "Ogledal bi si rad dom
VWWVWWWSA/VWW^MMAM
.
, Milwaukee Leader
* Največji ameriiki aocialiati-•¿ni dnevnik.—Naročnina! $6.00 na leto, $3.00 za pol lata, $1.10 sa tri mesece.
<Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS.
fr
Phone Lawndale 4872
Dr• Otis M. Walter
ZDRAVNWC IN KIRURG.
4002 W. 26th Street Chicago
Uradne ure od%l. do 6 pop. izvzemši nedelje.
KNJIGE
CANKARJEVE DRUŽBE
ZA LETO 1932
SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA.
1.)	Koledar Cankarjeve dražbe
za. I. 1932.
2.)	Zver se ]e prebudila.
Povest. Spisal Liam 0'FI«Herty.
3.)	Po solnčni Španiji. ,
Spisal Martin Anderaon Nexo.
4.)	Orači.
Povtst. Spisal Angelo Cerkvenik.
1 VSE ŠTIRI KNJIGE ZA 1.12-
Naročila ^poHJlte "Proletarcn".
V NEDELJO
7. FEBRUARJA
v dvorani ČSPS,
CHICAGO
Marjanco." Mati pa ne verjame prav za gotovo, zato ji vzame slušalo, čes, da ima za Mar-
in dekle, ki mu je namenjena." Fani se prestraši: "Ti, ta je tisti; ki so ga mi namenili in ga

4 Priatopajta k
SLOVENSKI NARODNI . PODPORNI JEDNOT1.
Naročita «i dnavnik
MPROSVETAM
Stana ma calo lato $1.00, pol lata $3.00.
Ustanavljajte nova droitva.
Deset članov (ic) je tiaba u novo druitvo. Naslov sa lbt te sa tajniitvo 1«:
2087 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. ILL.
janco naročilo. Učitelj na drugi moram.vzeti." Fani moče se-
strani pa seveda ni vedel ne slišal, kaj se odigrava na tej strani, pa je ravno bil v najbolj živahnem zagotavljanju svoje ljubezni in vračal poljube., Mati vsa presenečena posluša in nato vzkipi.
Isti dan pride v hišo potov-ka. Mati ji potoži, da ne ve, kaj bo s Fani. Treba jo bo orno-žiti, toda s kom. In potovka, dobra mešetarica, je povedala, da ima zanjo v Črešnjevicah finega bogatega ženina. Bo fin par, ali za svoj trud mora dobiti nekaj cvenka, drugače ne bo kruha iz te moke. Dogovorita se za ceno in potovka pa uredi ostalo.
Tudi župan se vrne domov z gospodom zdravnikom, katerega je povabil s seboj. Doktor
stanka, toda v sobi ostane Mar-
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSICA . PEKARNA. -1
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan No. Chic««». IU. Tel. 6524. Gospodinje, sahtevajte v trfavi-nafc kruh k naAe pekama.
- ijjij gijlf if ff---—
m
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
—* #- ......
vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, -
ker oglašajo v Proletarcn
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th 3t.f CHICAGO, ILL.
<V Uliiai urada SNPJ la Prolatarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastaik.
VINKO ARBANAS
1320 W. IStK St., Ckkaca, IU. Talefon Canal 4840. SLOVENSKOHRVATSKA TRGOVINA CVETLIC
Svaia c v at lica sa pla*a, svaA«, po g raba Iti

FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Tal. Crawford 13S2.
Pristna in okusna dounajfa jadlla. Cana šmarna. Postraika
( VWWWWAAAMWAMWIAW,

Sto Izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto isvodo^ 4 T rolet are a" sa dva dolarja. Nabite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako dru jo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravo* časno!


SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI.
Saja klufca It. 232 JSZ. sa vrla vsako drufo nadaljo v «nasacu ob 10. dopoldna v dvorani druitva "Doma-vina" na 14. oaatl. Sodna«!, prihaja j!a radno na sa>o in pridobivajte klubu novih člsnov, da na ta na21n ustvarimo noino postojanko J. S. 2 Somilljanika vabimo, da sa nam pH-druiija. Socialistična stranka ja' v taj daiali adina dalavska stranka s konstruktivnim programom, s kate-im si delavstvo lakko pribor» boljfc» bodočnost in končno oavoboditev la masdna «uirvo-ti
tiskovine
' SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA i
ATLANTIC PRTGs & PUB. tO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III,
▼al. Lawndala 2012
A. H SVuhte, preds. — J. P. Korecky taj. *
V nali tiskarul sa tiska "PralataMc".
»W<Mt»»MMMMMMI»M
► E. ZOLA:
I RIM
Poslovenil Etbin Kristan.
44 4 ............I">..........
»	(Nadaljevanje.)
Ernesta je dobila svojo hčerko precej pozno, ko ji je bilo že triintrideset let. Začetkoma ji je bilo dete v razvedrilo. Potem je prišla zopet pod mlinski kamen pravilnega življenja : malo je morala dati v Sacre-Coeur S. S. Trinita de Monti, k francoskim nunam, kt so bile poučevale tudi njo. %Odtod se je Be-nedeta vrnjfci z devetnajstimi leti; znala je francosko in pravopisje, malo «računstva, katekizem in nekaj zmedene zgodovine. In nadaljevalci se je življenje obeh žena v ženskih izbah, ki so že dišale po orientu; nikdar jih ni vodil soprog in oče na prosto; ves dan sta bili zaprti v osamljenem stanovanju in edino razvedrilo je bilo večno se ponavljajoča obli-gatorična voinja po korzu in čez Monte Pin-cio. V hiši je veljala brezpogojna poslušnost; pbiteljske vezi so, bile tako močne, tako silne, .da sta se obe' uklanjali grofovi volji, ne da bi bilo le pomisliti na upor. Pridružila se | je še volja donne Serafine in kardinala, ki sta bila stroga branitelja statrih šeg. Odfcar ni papež več zapustil Rima, je dajala služba višjega konjušnika grofu mnogo prostega časa; zakaj hlevi so se tako skrčili, da je bilo opaziti; vendar pa je opravljal svojo službo v Vatikanu, ki je bila postala zgolj formalna stvar, z vaa*o marljivostjo, kaxor da trajno ugovarja uzurpatorski monarhiji; ki se je bila zasedla v Kvirinalu. Benedeti je bilo ravnih dvajset let, ko je prišel oče nekega večera kašljajoč in mrzličen od ne»ke ceremonije pri Sv. Petru domov.
Osem dni pozneje je umrl; vzela ga je pljučnica. Obema ženama je bilo to kljub žalosti nepriznano odrešenje; zdaj sta se čutili svobodni.
C
Od tega trenotka je imela Ernesta le še eno misel: Rešiti svojo hčer tega groznega zazidanega in zakopanega življenja. Sama se je bila preveč dolgočasila, zanjo je bilo prepozno, da bi še oživela; ali Benedeta naj bi ne imela takega protmaravnega življenja v prostovoljnem grobu. Sicer se je karalo, da so se tudi druge patricijske ob<|telji naveličale, Kazal se je podoben upor in ko jih je minilo prvo kujanje, so se jen približevati Kvirinalu. Zakaj naj bi se delavnosti, svobode in dostojanstva željni otroci veeno pridruževali sporom svojih očetov? In ne da bi se mogla ¡zvesti kakšna sprava med črno in belo družbo, so jele manse vendar bledeti in prihajalo je do nepričalkpvanih porok. Za politično vprašanje se Ernesta ni brigala; o njem sploh ni vedela ničesar. Le to je želela, da bi moglo njeno pleme naposled zapustiti to obso-vraženo grobnico, to črno, nemo palačo Boc-canera, v kateri so polagoma otrpnile vse radosti njenega življenja v počasnem umiranju. Preveč je njeno srce trpelo, ko je bila mlado dekle, nevesta, žena; zdaj jo je premagal srd zaradi zgrešen«, vsled tako abotne resig-nacije izgubljene usode. Nov izpovednik, ki si ga je tisti čas izbrala, je še bolj vplival na njeno željo; zakaj ostala je zelo, pobožna, strogo je izpolnjevala verske dolžnosti in se je vdajala vsakemu svetu svojega duhovnega svetovalca. Da bi se čimbolj osvobodila, je zapustila očeta jezuita, kaiterega ji je bil njen mož sam izbral, pa je poiskala abbe Pisonrja, župnika bližnje male cerkve Sv. Brigite na trgu Farnese. Pisoni je bil petdesetleten ja-ko blag in dober mož, poln v rimskih deželah redke ljubezni do bližnjega. Arheologija in* ljubezen do starih kamnov sta napravili iz njega ognjevitega patriota. Pravili so, da je kljub svojemu skromnemu uradu že večkrat v kočljivih zadevah služil za posredovalca med V a/tik a no m m Kvirinalom. Ker je postal tudi Benedetin spovednik, je rad zabaval mater in hčer, slaveč veličino združene Italije in njeno triumfalno gospodstvo, ki Be prične tisti dan, ko se spravita papež in kralj. Benedeta in Dario sta se ljubila kakor prej, brez prenagljenja, z močno, mimo nežnostjo dveh duš, ki se zavedate svoje skupnosti. Tedaj pa se je zgodilo, da je stopila Ernesta vmes in se trdovratno uprla njuni poroki. Ne, ne Darija, biairanca, zadnjega svojega imena, ki zapre svojo ženo tudi v črni grob palače Boccanera! Ah, da bi bila še nadalje živa zakopana! To bi bilo še poslabšano propadanje, enaka ošabna beda, enako večno, slabeče in uspavajoče kujanje. Dobro je poznala mladega moža; vedela je, da je egoist in slabotnež, nesposoben ,da bi mislil in ravnal ; smehljaje bi zakopal svoj rod in gledal, kako se rušijo zadnja kamna hiše nad njegovo glavo ,pa ne bi niti z mislijo poizkusil ustanoviti novo obitelj. #Ona pa je hotela dirugo srečo za svojega otroka; hotela je videti hčerko bogato in nanoyo vzcvetajočo v življenju zmagovalcev in mogotcev bodočnosti. Od tega trenotka je bil utrjen materin namen, da osreči hčer proti njeni volji; pripovedovala ji je svoje trpljenje in jo rotila, naj ne začenja te tužne zgodovine iznova.
Vendar bi se bilo vse razbilo ob mirni volji mladega dekleta, ki se je bilo vdalo za večnost, če je ne bi bile posebne okolščii e z vedle
* i j
t
i zetom njenih ¿anj. Prav v vili Montefiori, kjer sta se bila zaročila Benedeta m Dario, se je seznanila z grofom Prada, sinom Orlanda Prada, junaka italijanske enote, bil je osemnajst let star takoj izza okupacije prišel s svojim očetom iz Milana v Rim in je vstopil najprej za enostavnega uradnika v finančno ministrstvo, v tem ko je livel stari junak» zdaj imenovan za senatorja, skromno z malo rento, zadnjim ostankom v službi domovine zapravljenega premoženja. Ali bojevitost nekdanjega Garibaldijevega tovariša se je pri mladem možu izpremenila v besno željo za plenom; postal je resničen osvojevalec Rima kakor roparski ptiči, ki so razkosali in pogoltnili mebto. Silovito je špekuliral z zemljišči in „ -avili so, da je bil že bogat, ko je stopil v zvezo s knezom Onofrijem; tega je napravil povsem blaznega, ko mu je vdihnil misel, da bi prodal veliki park vile Montefiori, kjer naj bi se zgradil nov del mesta. Drugi trdi-. jo, da je bil ljubimec kneginje, lepe Flavije, ki je bila devet let starejša od njega a vedno krasna žena. Zares je bila v njem pože-Ijivost, tako hrepenenje po plenu, da ga ni oplašilo ,naj je šlo za tuje imetje ali pa za tujo ženo. Od prvega trenotka je hotel posedovati Benedeto. Nje ni mogel imeti, da bi mu bila ljubica; treba jo je bilo vzeti za ženo. In niti trenotek se ni premišljal, nagloma in popolnoma je končal s Flavijo; zakaj bliskoma je vzplamtel v poželjenju po tem čistem devištvu, po tej* stari patricijski krvi, ki se je pretakala po tako oboževanja vrednem mladem telesu. Ko je razumel, da je Ernesta, mati, zadovoljna, je prosil v zavesti zmage za roko hč£ri. Bilo je veliko presenečenje, zakaj bil je petnajst let starejši od nje; ali bil je grof z imenom, ki je že postalo zgodovinsko, kopičil je milione, v Kvirinalu so ga radi videli in imel je najlepše nade. Ves Rim je bil razburjen.
Benedeta si ni mogla kasneje nikdar razložiti, kako da je mogla nazadnje privoliti. Pol leta prej ali pol leta pozneje se ne bi bila mogla ta poroka na noben način izvršiti zaradi silnega škandala, ki bi bil vsled tega nastal v črni družbi. Da bi Boccanera, zadnja tega starega papeževega rodu, poročila Pra-do, cerkvenega roparja! Ta blazni načrt je moral najti posebno, ubežno uro, prav tisti trenotek ,ko se je poizkušalo med Vatikanom in Kvirinalom zadnje zbližanje. Sirila se je-govorica, da je sporazum takorekoč dosežen, da je kralj pripravljen priznati papežu suverenost nad Levovim mestom in nad ozko, d<* morja segajočo progo zemlje. Ali ne bi bila poroka Benedete s Pradom tedaj simbol. žVeze, narodne sprave? Al^ne bi bilo to lepo dete, ta čista lilija črne družbe bogoljubna žrtev, dovoljena beli družbi? Štirinajst dni niso ljudje govorili o ničemer drugem; vse je bilo ginjeno m polno upov. Mlado dekle se ni brigalo za te povode; poslušala je le na svoje srce, s katerim ni mogla več svobodno r razpolagati, ker ga je že drugemu dala. Ali od jutra do večera jo je mati nadlegovala s prošnjami in jo rotila, naj ne zavrne sreče in življenja, ki se ji ponuja. Zlasti jo je otode-laval izpovednik, dobri abbe Pisoni, z dobrimi sveti. Njegova patriotična vnetost se je pri tej priliki popolnoma razplamtela. Z \so težo svoje vere v krščanski namen Italije je pritiskal nanjo;'hvalil je blagohotno previdnost božjo, da je izbrala dete njegove župnije, ho-teča pospešiti zedinjenje, ki ima zagotoviti božjo zmago na vsem svetu. Gotovo je bil vpliv njenega izpovednika med odločilnimi razlogi, ki so jo končno napotili, da se je vdala; zakaj bila je zelo pobožna in posebno vdana madoni, katere podobo v mali cerkvi na tr%\\ Farnese je častila vsako nedeljo. Tako je napravilo nanjo globok vtisk, ko ji je abbe Pisoni pripovedoval, da postaja plamen pred sliko goreče svetilke ves bel, kadarkoli poklekne sam pred njim, proseč devico, naj nasvetuje njegovemu duhovnemu otroku odrešilni zakon. Talko so torej sodelovale vfSje moči in končno se je poslušno vdala materi.
Kardinal in donna Serafina sta nasprotova-a, potem, ko »e je pridružilo versko vprašanje, sta pa popustila.
Zrastla je v popolni čistosti, v brezpogojnem neznanju; ničesar ni vedela in svet ji je bil tako tuj, da ji je bila poroka z drugim namesto z Darijem enostavno prelom dolge obljube skupnega življenja, ne pa fizična ločitev čutov in srca. Mnogo se je jokala in nekega brez pogum nega dne, ko ni imela dovolj moči, da bi se uprla svojcem in vsemu svetu, je poročila Prado ter izvršila zvezo, katere je ves Rim postal si/kriv.
(Dalje prihodnjič.))
JETNIKI GRADE NASIPE PROTI POVODNJI
. Drage preiskave
Sodniki, posebne komisije in državni pravd" niki v raznih mestih se poglabljajo z (ffifgrimi preiskavami v stanje propadlih bank. „»Kršitev državnih in federalnih zakonov z ozirom na banke je bilo nič koliko Pa tudi tatvin, ki so "tehnično" zavarovane skoro v vseh slučajih z "legalnostjo", je bilo nešteto v bankah.
Mnogo bank je šlo na kant radi krukov v vodstvih. Marsikatera je zaprla vrata vsled nesposobne v prave. Toda preiskave zdaj ne bodo povrrfile stotine milijonov dolarjev ljudskih prihrankov^ kajti pričele so se prepozno. Državna in federalna oblast bi mora)*. biti nad bankami budna že davno ne pa se spomniti nanje šele ko se mnoge potapljajo ali pa so že na dnu. .
— ---rrrrrr »ju
Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij
^■ff***************crrrffrrff^^ij! '
^ V Parchman, Mi»»., oo poslali jetnike i s državne in okra^ kaznilnice, da z utrjevanjem nasipov ob r*ki MUtisftippi obvarujejo kraj pred povod ni jo. Reka je vsled deževja ter tople zime jako narasla.
,44
PREHRANA IN VITAMINI
t*
Pod zgorajšnjim naslovom je pravite pomarančni sok ga mo-natisnjen članek v štev. J268 j rate takoj zavžiti, ker če stotega lista..Namen istega je ¿o- ji dalj kot eno uro zgubi vso ber^ snov pa je zmešana in po- vrednost.
Vitamin D ni najnovejši ampak njega vrednost je znana
kakega dru/.ega sadja te vrste, 1 do 2 jajca, ene vrste surovo zelenjavo, n. pr. polovico glave solate ali porcijo zeljnate solate, 1 pint mleka, eno ali dve
CHICAGO, ILL, — S bod IduU fc.
1 • »od«lov«nj»m ¿«¿kih »ocialistov * ¿•trt.k 28. jan. v «Korani SNPJ. Glavni tovornik Jamo» H. Maurtr.
DETROIT, MICH. — V n«<Wlj0 31. jan. oparatna pracUtav* "Svobodo" v HrvnUkam domu na Kirby.
CLEVELAND. O. — Dramski od-••k kluba it. 27 JSZ. vprisari v nadalje 31. jan. Gorkijavo dramo "Na dnu".	. ,
FEBRUAR.
BRIDGEPORT. O. — Prirodba kluba it. 11 JSZ na puitno aobolo 6. februarja.
WEST ALLIS, WIS. — Domača aa-bava kluba it. ISO JSZ. v Kraljovi dvorani v aobdlo 20. fobruarja.
CHICAGO, 1LI--Dramska prestava kluba it. 1 v n «dalja t. fobruarja v dvorani ČSPS.
MAREC.
DETROIT. MICH. — Angiaiko poslujoči odsek kluba JSZ ima prirodbo dna S. marca v Slov. dal. domu.
CANONSBURG, PA. — Kovanca JSZ. sa sapadno Panno v nadalje
kuhani zelenjavi, en četrt do.27- «»'ca v dvorani drui. Poatojn-
manjkljiva. Ni moj . namen kritizirati pisca, on mi je popolnoma neznan. Naj mi oprosti moje vmešavanje ter se ne čuti užaljenega. Hočem dodati samo nekoliko popravkov,
pol funta mesa ali jeter itd., 2—3 koščke črnega kruha, eno močnato jed, ter za prigrizek surovo sadje ali suh0 kuhano najdalj. Mi tudi ni proti jalovi sadje, pa je njegova hrana po-vosti kakor f>ravi pisec. Vita-)Pokna. Seveda jajca in mleko min D je protirahitičen vita- se lahko porabijo za priprav-
min, ter je zelo potreben otro-
ker sicer tak članek, ki je bil kom, ker prepreči "rickets" ali spisan z namenom koristiti či- bolje razumljivo zmehčanje feo-
tateljem, samo škoduje.
Sklepam, sicer nisem gotova, da je pisec posnel snov iz sta-rokrajskih listov, ker ti imajo razprave o vitaminih navadno napačno tolmačene. Vzrok temu je pač ta, da v Jugoslaviji nimajo dovolj sredstev za znanstvene poizkuse ter prestavljajo svoje spise najbrž iz tujih listov in revij, največ nemških in angleških, ker pa prestava ni vselej popolna, zaidejo s tira. Svetujem torej piscu, kadar bo v bodoče zopet
sti, kar pa je napačen izraz. Potreben je tudi odraslim Iju-
ljanje različnih jedi. Istotako je tudi s sirovim maslom. Otroci potrebujejo ¿pint do quart mleka in v zimskem času jim je ribje olje neobhodno potrefo-
dem,^posebno onim, ki so pod-¡no. Ostala otroška hrana se vrženi gnitju zob. Nahaja se pač spreminja po starosti. Po
ga največ v ribjem olju in direktni šolnini luči. Manj ga je v ribi salmon in ostrigah, v jajčjem rumenjaku in maslu se nahaja samo poleti. Ne nahaja se pa v zelenjavi.
Vitamin E je proti jalovosti Nahaja se največ v solati, vodni kreši, celi pšenici, to je ne v beli, moki ampak v "whole
wheat" moki. Manj ga je v pisal b vitaminih, naj posname jesprenju, fižolu, koruzi, ovsu,'zau snov iz kakih zanesljivih ame- rižu in mesu.	i sokom,
riških revij. Ameriški ekspp-
zgorajšnjih navodilih se človek lahko preživi prav poceni in ima vso potrebno hrano.
Pripetilo se mi je že večkrat, ko sem ljudem priporočala vži-vati pomarančni sok, da so me zavrnili: "O, jaz rajše spijem i kozarec vina." Nimam nič pro-iti vinu, privoščim ga vsakemu ! komur ne škoduje. Ne sme se pa zamenjevati s pomarančnim Prof. M. T. Hanke se
ska Jama SNPJ.
CHICAGO, ILL. — V nadaljo 27.
marca priredi t av kluba it. 1 v dvorani SNPJ. Varijatni spored isvajn an g laski odaek kluba.
APRIL
•CHICAGO, ILL. — V nadaljo 24. aprHa koncert "Savo", v dvorani SNPJ.
CLEVELAND, O. — V nedeljo 10. aprila koncart "Zarje". * MAJ.
MILWAUKEE, WIS — Prvomajska proslava kluba it. 37 JSZ. v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani:
CLEVELAND, O. — Dna 1. maja prvomajska elavnoet v Slov. nar. doma.
(Tajnika klubov preeime, da nam sporoča dat «me svejib ikb uvrstimo v ta issssa.)
rimenti so na tem polju najzanesljivejši, ker tukaj imajo u-službeng najboljše znanstvenike ter je izdanih v ta namen milijone in milijone dolarjev. To je ena dobra stran za kapitalistično državo, seveda z njenimi milijoni bi jih lahko imela več.
Vitamin A, ki je največje važnosti za rast otrok se nahaja v posebno velikih množinah v jajčjem rumenjaku, smetani in maslu pravi pisec, kar je pravilno, dodam samo, da vitamin A prepreča razna zastrupljenja (infekcije) posebno na očeh in glavi, pospešuje zdravje in energijo. Velike koristi je tudi odraslim ljudem, posebno onim, ki so podvrženi prehladom. Nahaja se poleg zgoraj omenjene hrane v velikih množinah še v ribjem olju, korenju, solati, spinači in paradižniku, manj ga je v ostalih zelenjavah.
Vitamina B je v paiadižni-ku prav malo, pač pa ga je največ v jajčnem rumenjaku, v vseh vrstah žita (cereals) in grahu, manj pa v sadju in zelenjavi. Poleg učvrščavanja frivcev, pospešuje prebavo, daje slast do jedi, povzroča rast.
Vitamin C odganja škrobut (to je, krvavenje dlesen v u-stih, v sklepih in mozgu), poleg je potreben za pravilen razvoj kosti in zob pri otrocih, ter ohranitev istih pri otrocih in odraslih. Nahaja se največ v lemonah, oranžah, gra-pefruitu, rdečih jagodah in rdečih malinah. Veliko toda manj ga je v paradižniku, svežem zelju, solati, čebuli in špinači, prav malo ga je v ostalem sadju in zelenjavi. Sadje in zelenjava, vsebujoča vitamin C, se ne sme kuhati in če si na-
Najnovejši vitamin je G. Ne-Ije v enem 8Vojih Predavani »
kateri raziskovalci vitaminov ga imenujejo B No. 2. Ta vitamin prepreča bolezen z imenom pellagra, katera povzroča nepravilno piebavo, kožne bolezni, razna vnetja v ustih in na jeziku, grižo, nervoznost in duševen nered;- Nahaja se največ v kvasu (yeast), jetrih, ledvicah, *vranci, nemastnemu
razil, da človek lahko zavžije celo košaro grozdja ali jabolk, pa ne bo dobil vitaminske vrednosti dveh pomaranč. Vino je v tem oziru še slabše ker mora iti skozi gotov proces.
Zgornji podatki so izvleček iz "VITAMIN CHART" pripravljena po William Weston-u M. D. P. H. D. Sc. Columbia S. C. za znanstveno razstavo A-
organiza-
mesu, pesnem listju, vodni kreši, krompirju, spinači, jajcu, meriške zdravniške mlekuitftflefrvi, žitnemu zrnu in salmon. I ciJe v Minneapolisu, Minn., Manj ga je v bananasu, pesi, June 11—15, 1928. Poprav-zeljt», korenju, solati, čebuli, U«1» in izboljšana s sporazu-paradižniku in repi.	mom avtorja po H. Levine, Ph.
To so vsi dosedaj znani vita- South karolinške razisko-mini. Ljudje se pač čudijo ko vafcne komisije za hrano v Char-čitajo o vitaminih, ter nazad- lestonu, S. C. June 1931. Ter nje ne vedo, kaj bi bilo naj- iz PredavanJ Prof- M- T- Hanke, boljše uživati. Jaz se največ Ph* D'*na čikaški univerzi, ki ravnam po sledečem redu:	doseKel zel° velike praktič-
Ako človek vsak dan uživa ne usPehe P" raziskovanju vi-od pol do en pint pomarančne-'tamina c-ga soka, ali zadostno množino I	Pii« zainteresirana.
Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga '
KLETARSTVO"
SPISAL
Bohuslav Skalicky.
(S 85. slikami.)
Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. *
Cena $1.75
Naroča se v
KNJIGARNI PROLETARCA
3639 W. 26th STREET, CH1CAGO, ILL.
FELIPE
it »ft 'ft
Vt 'ft 'ft M « M t Mf / if ',Vt >M Mt xf A." f / >vt m 17ft 'ft Mt .'»Vt/^t
Povest o Mehikancu, kateremu je stara tiranja ubila
( j
očeta in ugonobila mater, njega pa je vrtinec življenja vrgel med vagabunde. Maščeval se je za umor nad očetom in to edino mu je bilo v zadoščenje. To povest je spisal Joiko Oven.
John Metelko, 0. D.
PreiUem« oèi in določimo'»¿»là 6417 St. Clair Ava., CLEVELAND, O.
IllMmiMttltjMJH^
Anton Zornik
HERMINIE. PA.
Tff»»lM « mtianlai kltf
Poéi in pmlni «troji poNbnoil. _T«l. HrrmlnJ. mi
ŠESTNAJST drugih povesti, OSEM opisov in člankov, DVANAJST pesmi,- OSEMNAJST informativnih spisov in statističnih podatkov, PETINPETDESET slik, portretov, ilustracij in mnogo drugih raznoterosti vsebuje sedemnajsti
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
letnik 1432.
o
VSI, KI SO CA CITALI, SE O NJEMU POHVALNO IZRAŽAJO. _____

STANE $1. KOLEDAR JE VEZAN V PLATNO.
+ "t»
Za večja naročila POPUST. — Pišite na naslov: "PROLETAREC", j6jq W. 26th Street, Chicago, 111.
NA KRIVIH POTIH
Odgovor na članek "Četrto leto" v Obzoru
Urednik milwauškega tedni- kateiu mu ne pove resnice in I ka "Obzor" je priobčil v izda- ga noče vgpotobljaii, da bi spor ji z dne 31. dec. članek z na- znalo svoje interese in pot v iz-alovom 41V četrto leto", v ka- ¡boljSanje razmer v katerih ži-terem opravičuje svojo politi-¡vi.
ko, oziroma taktiko, ter opisu- j "Vsak ima .svoje ideje in ideale, je svojo 44trnjevo pot" onim, |svojo vero in .svoje misli o tem» kako ki hočejo verjeti, da ima ^ra-l**	bi|© *>oljie bodisi danes ali
EX VLADARJI SE MN02E
vico do obstanka, podpore in sočustvovanja.
Za šiišo slovensko javnost ima članek pomen le v toliko, v kolikor je potrebno dokazati, kakih zavijanj se poslužujejo oni, ki ribarijo v kalnih vodah slovensko-ameriške narodnja-ško krščanske ''nestrankarske" politike. Večje važnoSii pa je za milwauško in druge slovenske naselbine v Wisconsinu.
Oglejmo gi posamezne odlomke tega naravnost famoznega članka, famoanega vslod njegovega časnikarskega dima za
jutri"
Ce ima svoje ideje in ideale in stoji na ljudski pozornici kot urednik časopisa, se mora zavedati, katerim interesom je ta" časopis namenjen in komu služi: delavstvu ali buržo^ziji. A ko iina ideale, mora storiti 10, kar je Koristno za človeško družbo in pobijati vsa zla, ki to družbo mučijo in razjedajo.
"Tudi mi si mislimo, kako bi morda lahko bilo bolj*v? za človeštvo, če bi bilo tako in tako."
Misliti si, ni dovolj.. Treba je vedeti. Ce pa uiednik ča-
zavarovanje vseh lahkovernih sopisa, ki prihaja izključno in tistih, katerih bo nekoč ne- med delavce in bi moral za-
beško kraljestvo". "Obzor" med drugim pravi:
"Mnogi ne vedo koliko truda, koliko dela, koliko samozatajevanja in koliko ideaJizma je potrebno v to, da dobe redno vsak teden v hišo štiri natisnjene strani papirja . . ."
Idealizma — kakega, prosim? O idealizmu je upravičen govoriti samo tisti, ki se za nekaj idealnega žrtvuje, ki se bori za plemenit cilj in katerega glavno svojstvo ni sebičnost, ampak nesebičnost. Dalje v istem Člarnku:	♦
Naše beseda je že podpr-ta z dokazi naše moči, mr. S.-Danes izvrši delavec povprečno desetkrat toliko dela, kakor ga }e izvršil pred petnajstimi leti in to, upoštevajoč cene potrebščin, za nižjo plačo. Ko bi delavstvo poslušalo "krive prero-
Reports and Comments
Plans and Activities of Milwaukee Comrades
"It'i about time that
Lecture. — Urging Unified
f o operation
you write I On Saturday January 28, comrade
ke", kateri SO ga skušali dvig- «««thing for the English Page of I>r. Van Easen will give * lectin* niti iz brezbrižnosti in politič- : ro,t'tart!c". were the remarks ma le Socialist Vit-nna, at Franklin H
on Hall.
nega detinstva, bi bila sedaj
m ^ 80fmetime	After mWny Movie*, Rowing the housing system
nieirova beseda Dodnrt-i z doJ^wU^^^tfor which and other beautiful places of Vienna
in i I will repoit of our local new«. At present we are ori
Ith«
ment will accompany the talk. The
politične moči ter bi bila dovolj	present We Hre preparing for lecture will begin at" 8 P M with a
močna, da ty preprečila seda-: ion« f^'eUy""/n"?«!^	-f"^1! chalXt5 of 25c for *<*">"«><"•
nje neznosne razmere. Seveda, urednik "Obzora" bo takoj uporabil svoj0 zgovornost in rekel: "Govoril sem o našem narodu," ne bo pa priznal, da tudi naš narod tvori del delavske armade in da so tu Ji zanj merodanja samo ta vprašanja, ker so ta vprašanja eksistenci in kruha.
-	. Ward parties Children accompanied with their
C evT^S^ u ar*\b"inK	parents will be admitted free. Fol-
ito	aVt' t0 httVe money	comrade Even's talk a danc*
| to cover campaign exnen^s. A- and BocittI w||| ,M fIveB< u w|„ be
interesting to hear comrade Van Essen and to see the pictures. Therefore, -reserve your date for this night and invite your friends. The next
ampa iff n expenses. As we have no millionaire paity members or big business men that would contribute huge sums of money a* they do for the Republican and Democrat
oartifü ia/t* wi.Luk ... -L	* TL----- ttMU "lv,ie your inenai. ine next
m«»' , T* work.thru d',f,r" day. Sunday January ¿4, h* » «he.
Êwlïh Slov«? r	Ml ;<,ul"d- 10 »","k •« ,he »">« »ubjwt
P0,Wh Und diapliiy hi, films at the Stind
"lahrko pa stori (Obzor) mnogo "za stvar" v danem momentu, kar je ie dokazal in bo še lahko dokazal."
Tudi v vladanknn poklicu je mnogo "brtipote^ih", npr. vsi cUni hnhenzolerntke in kabibuiik* dinaatijo, katerim aa j« poglednj» caie pridružila tudi španska. Na »liki »prodaj na daani jo bivii odstavljeni portugaKKi kralj Manuat v pomentcu s bivao, tudi odstavijono grško kraljico EHkabato
Bila «ta slikana v Londonu ob priliki, ko sta s« v italijanski katoliški cerkvi J "«občil je nekaj dopLiOV, ki SO udeležila ma'e saduinico ca pokojnim italijanskim knosom D'Aosta.
i Kaj pa je storil "za stvar"?
^bfrrhSoÄnd ** T T lTh""ter at 517	that
ri rbe r r ÎÎ with, r r
ever	We should not be JT SatUnlay n,Kht' Äh0Uld DOt fal1 10 be
ever teen, tied with only a Socialist mayor, supervisor, sheriff and few alderman, but elect into the city administration the entire Socialist ticket
stopati delavske interese.tega ne ve, se pa mora naučiti. V ta namen si mora pridobiti potrebnega znanja in sposobriOii^ zdravega presojanja obstoječih razmer ter okolščin, v katerih živijo delavci. Ako je res odkritosrčen in idealist bo svoje Čitatelje navajal k razredni zavednosti in zdravemu političnemu razumevanju.
"Menda ne bo nihče oporekal, da imajo tudi uredniki listov lahko svoje osebno politično prepričanje, ki bi ga mogli VSILJEVATI drugim potom svojega lista . .
"Mnogi so ¿e, ki se ¿e danes ne morejo sprijazniti z dejstvom, da za politični list. ki bi propagiral in zastopal samo interese ene str&nke, v miiwauški slovenski naselbini ni sred> ste v in ne obstanka. To je pokazala preteklost. Razmere pri nas no, žal — kako bi rekli? — prepestre za igračkanje s političnimi frazami in političnim hokus-pokusom. Da bi si smeli dovoliti ta ¿pas, v to nam pri-¡*anJfe» da JO z»nj najbolje, Če
mankuje glavnega--pripravljenosti se združi z elementi, ki mu
v finančne žrtve onih, ki si žele tega bodo lahkoverno kimali in O-laz ved rila."	.	dobravah vsak žurnalistični
To pomeni, da mora časopis gnoj, samo da doseže svoj jxri-
L>a, lahko imajo svoje prepričanje; to je «jih stvar, toda kako vpliva izražanje tega prepričanja na interese ljudstva, to je, delovnega .ljudstva, je pa drugo vprašanje. Ako ima urednik tako prepri-
v naši naselbini zastopati vse stranke, da mora biti nekaka Meadchen fuer alles, da mora služiti bogu in belcebubu obenem. Prosim — ali je časopis tukaj zato, da caplja na vse strani za političnimi klovni, ali pa da je vodnik naroda in hodi napiej po poti reanice in pravice? "Preteklost je kazala" — kaj je pokazala? Da je časopis v milwauški naselbini, ki je hodil po poti napredka in ni maral biti sluga političnih otrok, imel veliko več naročnikov, kakor jih ima "Obzor", ki "noče" služiti samo eni stranki. Da, pot je bila tr-njeva, toda kateremu slovenskemu listu v Ameriki je postlano z rožicami? Trud in težKoče jim plača edino zavest, da so izvršili svojo dolžnost do
vami cilj, tedaj je tako prepričanje ljudstvu le v kvar. -
Ako pa je urednik razredno zaveden, ako so mu interesi delovnega ljudstva pri srcu, uči resnico in kaže pri vsaki priliki na hibe in napake današnjega sistema. Citateljem dopoveduje, da se morajo or-po- j ganizirati in politično združiti, ako hočejo kaj doseči. Dokazuje jim, da je inevednost najhujši sovražnik ljudstva, ter kaj je nevednost in odkod izvira.
" .. . . da je tudi v urednikih lahko toliko politične strpnosti in spoštovanja do prepričanja drugih, da svojega mogočnega orožja nočejo izrabljati v zadostitev svojemu notranjemu prepričanju."
"Spoštovanje do prepričanja drugin". S tem ni rečeno, da
je odklonil pogodbo z J. P. Z.
Ameriko kot kramarji, meše- pomembnejše. Ce priredimo tarji ali špekulanti, bi bile na- letno sto iger kot so "Kralj, še potrebe seveda drugačne, Herod" ali "Miklova Zala", ne
ker bi bila glavna naša lastnost bo naša revna kultura zato S., ker je u pogodba vsebova-aebičiiost, stremljenje po izko- prav nič bogatejša. Uredniku la določbo, da mora list pisati v riščevanju drugih. Toda mi "Obzora" priporočam, da se smislu načelne izjave in spreje-smo se naselili kot delavci in vsaj nekoliko pouči o vpraša-¡tih resolucij, resolucij torej, v smo ostali .delavci, zato so bile nju proletarske kulture. V ta katerih se priznava tocialUtič-naše potrebe delavskega zna- namen naj si ' nabavi nekaj čaja v gospodarskem in politič-(knjig o delovanju evropske so-nem oziru. Kaj pa je delavska cialdflfcokracije ali pa ruskih
itfto\
Let'a le-
..	..	. elect our mayor and other candidate
morda dišali po socializmu HI of the Socialist l>aity for the munt
fiekaj volilne agitacije, in to je cipal departments. Comrades, agitate
bilo vse. Iz lastnega nagiba pa amuni? your friends and fellow work-
}e storil*'za stvai" samo to, da *rs for.the Svialist candidates. I
um iw.uit Mf,. <	:4' .... .it i .
sovjeiov, potem pa bo lahko pisal o kulturi — o delavski kulturi namreč, ker evropske
samoobramba, prosim? Mar ne njegove politične in strokovne organizacije? Kaj pa so njegove gospodarske potrebe T Mar Spiesbuerger "kulture" smo bi-ne priboritev politične moči kot li že davno siti. razreda, edine moči, s katero si more izboljšati položaj. Ali ni tako? "Gospodarska moč."
na načela.
am potu ti ve that if we all do our
pi^sent Sunday.
*
.We are trying very hard to increase the membership of our
Ion of branch No. 5 JSF. It would encouragc tho*e who work fpr the English Division to work harder if all of our members would attend meetings and co-operate with the committees. Let's get into action Comrades!
~ . . .	January 14 at the S. S. Turn Hall.
Odklonil je tO po-j Membere of the English Division godbo ponovno ill vsiljuje svoj 'should attend without fail. After tha list še sedaj ČlanstJVU^te orga-1 meeting refreshments wilf be served nizacije
-hare i;i this campaign, we will not be Let's attend our meetings regularly, disappointed with the election returns, participate in discussions, work with 1 t	*	' ,our committees and we are bound
All Slovenes, young 'anil old are 'ncrease membership and be-invtted to attend the meeting of come a more active branch. So-braneh 37 JSF Thursday evening sialism is the only solution for the
present day, crises!
John Gabr*nja, Johnstown, Pa.
d asi ga je tudi naiand a	*lv*nL Th* mefctin#
®	starts at 8 o'clock sharp.
splošnem-glasovanju ovrglo s tenv da sP je v večini vzdržalo glasovanja. Odklonil je tako pogodbo zaradi omenjene točke tudi kasneje, ko mu jo je potrpežljivi glavni odbor ponovno predložil v sprejem, samo da bo toleranten in da doseže mir v naselbini in pri JS-PZ.
Storil je "za stvar" toliko, da
"Nt moremo se pa strinjati z nazorom, da so za nas izseljence taka politična vpiažanja važnej&a od vse-Kaj misli S tem? Kaj delavstvu ga drugega, in da smemo na ljubo V splošnem koristi, ako ima V tem »anemarjati sami sebe; da naj naselbini veliko svojih trgovin? "aJj"ho Um osu»iamo v niiini in Trgovec, najsibo domačin ali kn*mo navz*or' da srm>to in to "
tujec, mora delati za svoj do- Politična vprašanja niso važ- je širil razdor zahtevajoč od bicek, drugače .ne more obsta- na, važno pa je, da nam kdo glavnega odbora, da predloži ti. Sicer pa je govorjenje o pred nosom vihti narodne za- tako pogodbo, -kakršno mu dik-"gospodarskih potrebah" otro- stave, mu vpijemo hura in plo- tira on sam in ne tako, kakor-čje Za delavstvo je edina go- skamo. Ali bodo "narodna šno je «ahtevalo cia«utv0 pot<>m spodarska potreba vprašanje, vprašanja" odprla tovarne in konvencije dela in zaslužka, vprašanje skrajšala delovni čas? Ali nam * kruha. Ali bi ne 'bilo lepo in bodo fraze o naši "gospodarski koristno, ako bi imelo ameri- moči" dala boljše postave in ško delavstvo tehtno besedo v več pravic ? Delavec naj to-VVashingtonu baš v teh časih rej ostane političen otrok in še strašne depresije? Zakaj je.nadalje premleva fraze o "|ju-nyna? Čemu se potrati vse bem narodu", katere so ga predelovanje v zvezni postavoda- gnale gladnega in obupanega ji samo z vprašanji, kako reši- iz domovine! ti kapitalizem pogina, meatem
ko se ne posveča delavskim	* l^e^pŽu^*
vprašanjam nikake resnosti? te, da pnuerJ^or" n/vam tam po-Ali hoče urednik Obzora ve- [vemo kaj smo . deti zakaj? Baš zato, ker so
Kam gor?
. . .. .	, . . mora urednik tako spoštovanje
naroda, do tistega naroda ki preziraU. nlkdo ne zahteva 0Jd
ga tvori delovno ljudstvo. "Obzor" še ne spada med take liste.
"Razmere so prepesire". Da, prepestre, ker so tako pestre napravili oni, kateri imajo korist od politične zbeganosti ljudstva in iz njegovega nerazumevanja svojih interesov.
"Igračkanje s političnimi frazami". Med politične fraze prištevajo razurjni ljudje karkoli ljudstvo slepi in odvrača od spoznanja resnice.
"Da bi si smeli dovoliti tak špas, v to nam primanjkuje glavnega—" Tukaj bi moral "Obzor" dodati še, "—prepri-¿¿rrtf* in dobre volje." Govori-[ čenje o "narodnih" in gospodarskih interesih »ne bo nikdar izboljšalo položaja našega naroda, ki je del armade proleta-riata. Edina pomoč je v trdni politični organizaciji, ki se bori za spremenitev obstoječega družabnega reda.
"Razumemo. Svet je od nekdaj bil in iivel pobi političnih prepričanj in političnih intrig. ~ To je človeku prirojeno."
"Človeštvu "politična prepričanja" niso prirojena in tudi ne politične intrige, temveč so v njemu vzgojene, vzgojene s slabe strani potom /napačne, samo vladajočemu razredu služe-
njega, da naj bo v tem pogledu diktator. Zahteva pa se lahko, da jft dober vzgojeva-telj in da uci to, kar je prav. Ako ima tudi večina njegovih čitateljev tako prepričanje, ki jim škotduje kot delavcem, mora urednik razumeti, da mislijo tako ker so v zmoti, ne sme pa jih v tem napačnem prepričanju utrjevati ali pa jih prepuščati nadaljnim zmotam.
"Inozemci v Ameriki imamo sVoje liste, ki prvotno niso bili poklicani v življenje iz kaicih političnih, temveč iz zgolj gospodarskih in samoobrambnih potreb in je ¿ele pozneje zašla vanje tudi takozvana politika, ki pa na politiko, • kakor jo razum'emo v svetovnem pomenu besede, nima ni-kakega učinka."
Ali smo imeli in imamo ameriški Slovenci samo eno vrsto časopisov? Nekateri res "niso bili poklicani v življenje" iz kakih političnih, temveč Iz zgolj gospodarskih in samoobrambnih potreb, toda to so bile gospodarske potrebe raznih šifkartašev, bankirjev mi duhovščine, ki so nam sledili kot pfijavke iz starega kraja. Imamo in smo imeli tudi časopise, katerih namen in cilj je bil vzgojevanje ljudstva k razredni zavednosti in mu kazati pot resnice.
Kaj so gospodarske in samo-če iole, potom lažnjivega "ne-j obrambne potrebe tega ali one-atrankar»kega", krščanske gaj ga naroda, "Obzor"-ne razja-ali narodnjaškega «časopisja,! sni. Ako bi se mi ifaseljevali v
takile rešitelji -naroda, kakor . je on, slepili ljudstvo, da se ni	narodnimi zastavami na-
brigalo za svoje interese, da ¡va,imo v postavodaje m se bori-je ostalo povečini politično ne- Jmo za sl<>venske napise na jav-zavedno in je v zaslepljenosti nih straniščih, kakor v stari vedno glasovalo proti samemu Avstriji? Kaj smo? Delavci ¿ebi.	'	smo	taki imamo važno
Se le pozneje so slovenski časopisi zašli y "takozvano politiko'.', pravi "Obzor", "ki pa na politiko.kakor jo razumemo v svetovnem pomenu / besede nima nikakega učinka* pravijo "nestrankarski" uredniki tudi Poljakom, Lahom, Nemcem in drugim. In vsi tisti delavci vseh teh narodnosti so na ta način odvrnjeni od spoznanja in razumevanja nujnosti delavske razredne politike. Ali je potem čudno, da lahko par denarnih kraljev tako neomejeno vlada to deželo?
"Revni smo na gospodarskem polju, revni na- kulturnih Prireditvah."
Tako smo torej priromali s to "nestrankarsko" politiko v naši naselbini tako daleč,* da premlevamo tiste fraze, kakor smo jih prem leva li pred petindvajsetimi leti. Tudi takrat so se razni "narodnjaki" jokali nad usodo naroda, narod pa je kupoval narodne zastave in se navduševal pri polnih čašah. Tudi takrat so "čikaški" socialisti svarili in učili, da je za delavstvo vseh narodov potrebno Mar naj z vihra , predvsem to, da se izobrazi v smislu razrednega boja, da pozabi na uarodnjaške litanije in deluje skupno z mednarodnim proletariatom za -boljšo bodočnost svojega razreda..
7 starih številkah "Proletar-•halogo boriti se za ljudske ko-'ca" lahko čitamo dopise iz ti-rist^, '	stih časov, dopise, v katerih se
"Dozoreti moramo najprej sami, da J*	naselbino opozarjalo,
bomo sploh vedeli razločevati pravo .da Če že rrtora govoriti o na-od nepravega, pristno od nepristne rodnih interesih, naj govori O
Tako *a ' '	šoli in naj denar, vržen /ia ce-
Kdo pa nas bo naučil razlo- sto za zastave in slično uporabi čevati? Mar "Obzor" s svojim čtivom? Dozoreti moramo, da, toda če bomo sledili voditeljem, kakor je "Obzorov" urednik, bomo dozoreli do duševnih ničel. Kaj pa je pristno? Vse kar temelji na resnici, kaj ne?
Resnico pa bomo spoznali samo ako se bomo izurili in izobrazili v smislu razrednega boja- -	I
'za v zgorevanje samega sebe ir svojih otrok.
Da levni *mo, < toda če se ne bomo kot delavci politično prebudili bo-
"... da bo na$a beseda, podprta z dokazi nafte gospodarske moči /in kulturne stopnje tudi kaj zalogia, ne
mo še revnejši in še bolj Zati- ¡)a' da bom^	pritrjevati in
. .	,	/ , kimati z glavo, kadar nam bo zgo-
rani. Ako se ne bomo izobra-, vorni prerok nH vrhu fovoril ,epc be. žili in dvignili iz nazadnjifštva, Mede o nas« nI odrešenju, ki nas ča-bodo naše takozvane kultunne k*, če bomo volili njega prireditve še revnejše in brez-
PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV
APRIL.
WAUKEGAN, ILI__Pradstava
dram. odaaka SND. t nedeljo 10. aprila v Slov. nar, domu.
Opomba! Cona objavam v »aj rubriki jo $1.00 «a o.I ¿as, to jo do datuma pri rod bo. Vabimo o odo orna in druga druilTO, da oglata jo svojo pri* rodHo v toj koloni, Latora bo priob-2 on a t listu vaok todon.
Kakor danes, tako je tudi takrat prevladala laž zavajal-cev, danes pa uživamo sadove tetra »zavoženega delovanja. ~ S~ tem zaključujem ta članek, kateri zavzema mogoče preveč prostora v našem časopisu, toda bo gotovo razjasnil vsaj deloma napačno pojmovanje današnjih perečih vprašanj, s katerimi imajo računati skoro vse slovenske naselbine v Ameriki in je vsledtega splošnega pomena, dasi se bavi samo z našimi domačimi razmerami.	Spartak.
The next gathering of the English Division of branch No. 37 JSF will be held Sunday January 17 at the home of comrade John Oblock. The meeting will start promptly at 9:30 A. M. Every member should be present as preparations for our 1932 activities, and other important business will be discussed. We will al¿o have to decide on a suitable date for our monthly* meetings as many of our comrades attending night school are unable to be present when our meetings were held in the evenings,, Comrades, let's nlake 1932 a most active for our circle! Let's increase our membership and attend
meetings reçularly!
o
The high light % Milwaukee last week was the triangular debate on a new order of society |>etween comrade Norman Thomas, Scot Nearing and Don Lescohier. Several hundred people were standing and 1300. seats iilled when the speakers made their appearance. Noiman Thomas*^ defended Socialism, Don Lescohier, the present order of society and Scot Nearing defended Communism. "If this was a bopting match", says The Milwaukee Leader, "the spoit writers to-day would say that Nearing knocked out Lescoshier and Thomas won the decision from Nearing." I will write more about this debate next wéelL tîtittl then, Athoa.
A. J. Kamnikor Jr., Milwaukee, Wis.
The simple truth is, there has been no overproduction of anything except people too poor to buy.
No Ducks Wanted
The editor of a poultry journal received a letter from a woman reader. It read: "How long should a hen remain on the eggs?"
The editor replied: "Three weeks for chickens and four weeks for ductal.-----------------, T
Three weeks passed and the editor again received a letter from the reader: "Thank you very much for your kind advice," it read. "The hen remained on the eggs for three weeks and there were no chickens hatched and as I did not care for ducks, I took her off the nest and sold the eggs."
A Sad Blow .
Nip: "What makes Scotty Campbell look so meJancholy since returning from his vacation?"
Tuck: "Well, it seems that he half-starved himself in order to reduce expenses and then found out that the meals were included in the price of his room at the hotel."
To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read
The New Leader
OFFICIAL ORGAN, S. P.
7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y.
One year $2, lialf year $1, three months 75c.
Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action
v.
The

If you want to read unbiased, truthful-»news and editorials that have the welfare of the public . as the first consideration. SUBSCRIBE TO
THE MILWAUKEE LEADER
The only English Socialist Dailv in America 540 W.Juneau Ave. Milwaukee, Wis.
SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six month* $3.00—Three Month. 1.50
LITTLE LIBRARY el SOCIALISM
ONLY S1.00!
Socialism and the Farmo-i* Problem.................... ALGERNON LEE
Socialism and Culttire ........-........................... UPTON SINCLAIR
Why I Am A Socialist - ................................ HEYWOOD BROUN
Socialism and the City ............................ Mayor DANIEL W. HOAN
Will Socialism End The F^il of War? .................... DEVERE ALLEN
Pioneers of Socialism.................................... McALISTER COLEMAN
Incentives Under Socialism .................................... G. D. H. COLE
Socialism and the Trade AJniorts ............................ JAMES ONEAL
Current Objections to Socialism Answered ........ JOHN M. WORK
The Socialist Goal .......................................... FRED HENDERSON
The Betrayal of the Workless .................... McALISTER COLEMAN
Can Socialism Prevail in America? ........................ JAMES ONEAL
Forces Working for Socialism ........................ PAUL BLANSHARD
Organising Um-Woihl fnr Snrialifim------------ CL^^NC^ SENIOR
Socialism and Individual .................................... NORMAN THOMAS
Socialism -and Wom*n ........................................ MARION PHILLIPS
The Practical Accomplishments of Socialism .... MORRIS HILLQUIT
and NATHAN FINE ,
The Practical Program of Socialism..............HARRY W. LAIDLER
The Political Philosophy of Socialism.................... MORRIS HILQUIT..-
This Mt can be purcha»*d only from th* Socialist Party.» Just writ*
t	' 9	'
your name and addneas on tha margin bolbw of tltii add, cut off and mail with ramittanco to
SOCIALIST PARTY OF AMERICA
549 W. RANDOLPH St. ' ' CHICAGO, ILL.
...............................
A JufOOlaV Waakly Devoted to «Ko Intwrwat ol the Worker».
OUR A!M: I I EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
VOL. XXVII.

Content hammering Haa finally brought some results to the cause of Moonev and Billing», the two labor leaders convicted on perjured testimony. " Pardon boards, governors and commissions have studied, reviewed • and considered the imprisonment ^of these two men and none had the backbone to relate the truth. Finally, the famoug Wickersham subcommittee was brave enough to go into detail and bring the truth to the people. But even that was indirect for the report in its original was suppressed by President Hoover. It was not until
The Only Cure
A field worker for the American Friends Service Committee (Quakers) reports a ter-rible condition in the coal fields of West Virginia and Kentucky.
At least 25,000 children are in need of food and warm clothing, to say nothing of their parents and other adults. ^Thousands of children are unable to attend school for lack of clothing. Some of the children are barefoot in midwinter. Many families live in tents. Of course, sickness takes a heavy
toH.	' •	. .
The administration and the congress look at this tragedy and do nothing. They not only do nothing to prevent the immediate suffering, but they do nothing to solve the coal problem for the future. Coal mining is a sick industry.
Its ailment is private ownership.
The private ownership of mines has ruined the industry. It needs a genuine cure—and there is no cure except public ownership.
Press Soft Pedaling on
Fascism
Dispatches from Rome state that the deficit of the Vasc^t government of Italy is much greater in 1931 than the year previous Many industries are working at only 50 per cent capacity, unemployment is increaaing, 878,000 workers were idle Nov: SO, and.240*-000 of these are drawing the "dole".
Remember that all dispatches from Italy are censored, and that the chief job of any cenaor is to suppress unpleasant truth. When such «news came from Britain * short time ago while that country had » I**>°r government, it waa plastered on the front page of every capitalist daily, and made the text for a hundred editorials lamenting the "excises
of Socialism."
But coming from Italy, it goes to an in-aide P««e, where only careful readers will
¿e it. It to	A text for editorial
sermons on the collapse of Fascism; on the contrary, the reactionary press loses no opportunity to picture the tyrant Mussolini as a auperman.
It makes a deal of difference whose ox is gored. The money barons of this country hate and fear anything suggestive of liberalism, while many of them are ignorant and shortsighted enough to believe that they would be helped by Fascism—whicfr is a dictatorship * like Communism with the financiers and industrialists running the show, but with
certain disaster ahead.
» _	—The Milwaukee Leader.
. > M. !
[> FINE PROGRESS
The statement of audit of th* Los Angeles bureau of power and light, made by Price, Waterhouae and Co. for the year ending June 30, 1930, has just come to our hands. 1ft shows, as every previous audit has shown, the gratifying financial progreas and sound conditio« of these great public projects.
The net irftome of these plants, according to this audit, for the year ending June 30 1930, "before interest and depreciation", is $7,533,631.77.
Deducting-4he interest *aid and a «aired, and allowing provision for depreciation of the plant and equipment the "net ineoine" of these great projects for the year is $4,224,-
498.82.	. •	■
Can anyone read year after year such Stirring and almost amazing statements of this kind and yet have the slightest doubt as to the soundness or practicability, the efficiency and economy, of public ownership?
Read these figures again—"net income" for one year, $4,224,498.82.
—Public Ownership.
Why This Delay?
"There is not an existing institution in the world of civilised humanity which cannot be profoundly modified of altered or abolished in a generation. There is no form or order of government or of the dominion of force which cannot be removed out of the world within a generation. There is no ideal in comformity with the principles of civilisation dreamed of by any dreamer or idealist which cannot be realised within the lifetime of those around ' hfm."—Benjamin Kiddi
STATISTICS ON SAFETY
Commissioned army officers are rated by the insurance companies on the same plan as ministers, business men and professional people. But army nurses are on a par with firemen, and plain soldiers are twice the risk of hook and ladder men.
WftTZe
lilil IU 111

.....v"
ARCH LICHT LOTRICH ,
JllH........111!
quick to victimise our big city aad applaud Milwaukee, stressing that Milwaukee had just enough Socialists in public office to keep it clean (financially). "Well", chimed in our friend, "how about Chanute, Kansas, and a couple of other cities that even beat Milwaukee and they don't have a single Socialist in office. They have no taxes." Knowing that Chanute owns its own power, gas and water plants, we quickly retorted. "Chanute ,may not have Social irts by name but the fact that the town owns, manufactures, distributes and
Our Doings Here and There
By JOHN RAK
Tonight, Thursday Jan. 14, younger generation's attitude, the English Division of branch we must face the future. K is No. 1 JSF will hold its regular meeting in the lower SNPJ hall. All members are urgently requested to be present and to invite their friends. A talk on Socialism by comrade Ko-pach will be the general topic for discussion. A committee is to be elected to take charge
up to us to become active in the Socialist movement and improve our living standards. All members of English Divisions should attend meetings, cooperate with its committees and help bring the message of Socialism before the young people.
Uu senate called for it that same was sells it» own «as, power, light and presented with hesitation- And what uid it uncover? Exactly the gtory that we and all other labor organisations and publication« had printed. There is no question about the gross conspiracy and frameup, the report is clear in that.
There is not a single doubt now, just a* there has never been in the eyes of real justice, that Mooney and Billing« are innocent And lha»pro-socutow knew K Sa well. H*y feared the day when the truth would be Snfurled btffore She whole world that Mooney and Billings were unjustly kept in jail for sixteen yean. D.ut the day has come and the people now know more assuredly than ever, that it was another dirty frameup with the public officials at the instigation of the power barons a« the
water makes it a Socialist town. That's Socialism, they are practicing. The only poliUial party demanding public ownership of power utilities is the Socialist Party. Both the Democrats and Republicans are strong opponents of such a platform." • e •
Regardless of where the next convention of our Federation will be held it is very important that our comrades work and plan to make it the
of English programs and plays	, t
and balloting will take place! There will ibe a laugh for for our .next convention city, r erybodjf, said comrade Misko, These important items make it in charge of the three act necessary for every member to comedy for the dramatic sect-be present and take an active I ion of branch No. 1 JSF. This part in our future activities, comedy will be held on Sunday
Senior comrades of branch No. 1 JSF are also welcome. ' e
Comrade James H. Maurer will be in Chicago Thursday January 28 and speak at the SNPJ Hall. Branch No. 1 JSF
rades work and plan to make it the'gtfpj Hall. Branch No. 1 JSF
T oTHS*^:^	'the Bohemian comrade.
If only have arranged
good
do this is to send delegates.
for this mass
a few attend, po matter how enthu- meeting. We hope that an siastic it may be, the spirit damp-1 overflowing crowd will come
en*. With a large representation ^	^ ifollw>„
the atmosphere is radiant with work
February 7, at CSPS Hall. To enjoy and forget hard times for one afternoon attend this program, then enjoy yourself at the dance which will follow with Johnny Kochevar's merry makers playing. Admission tickets can be purchased in advance for BOc.
"The Lower Depth", a four act drama by Maksim Gorki
and effort and a good deal more can be accomplished. It is very important tbat each club of the Federation
rades. Work in your respective club so that you will be enabled to send a deleirate.
chief offenders. Does the governor »«nd« » representative to help fomi-of California «till want to ponder I "»«te plans to enroll many new com-about the case? Does he «till need further enlightenment and advice? If so, who is going to give him the needed advice? Those dirty low down politicians who dare frame innocent men to the electric «hair? Or, perhaps, it*» going to be the robbing in-dasArial habeas, the capUing industry, who disliked the organising ability of Mooney and Billings? • • s
out' and listen to Maurer de- w\\\ ^ staged Sunday January scribe the reasons for depres- 31 at the Slovene Nationa aions, causes for them and what Home by the dramatic division remedy workers could use to 0f branch No. 27 JSF in Cleve-abolish conditions that makes land. The drama portrays con-life miserable. Comrade Mau-1 ditions of the unemployed pro-rer is a very able speaker and fetarian class hounded by police
California now has a clear issue. This year they are to show their wares again. Are the people of California goin^ to let the political scoundrels of the republican and democratic parties, who conspired to convict these men, run the State of California? Or ,are they going to join with «he rest of the organised labor and Socialist forces to oust the real criminals? If ever an issue was open ,this one is. the labor leaders are on the short end and the crooked grafting politicians on the long end. What has happened, to Mooney and
Billings can happen to any worker —^	we.	have plenty of
seexrng bread and butter.	iaujrhter on Sunday Feb. 7,
workers organise and unite em political party, *"h»ch will have for its main object the emamnpaUon of the workers from the present day
slavery, drudgery and corruption. • • •
m the course of a recent coaven^ ation with intimate fne^who hav
not seen reason to
we came upon a discussion »»
¿TLrMe conditions in Chicago; we ttke terrHHe con« „xiating thruout .poke oi coiidiUon.^«^ the country. Naturally,
We are at a loss to understand hew and why the Appelate court of Kentucky upheld a certain judge who had barred newspaper reporter« from his. courtroom. We have s*id that Kentucky was cfc>sed . to free speech. How true we wexe. Had the reporter made • any untrue account« of the trial which caused his disbarment we could
justification
in the ruling*bpt seeing that only the truth was reported and at that it was nothing grave nor serious we must profess our profound bewilderment at the ruling. We certainly hope that the Supreme Court will overrule the decision and give Kentucky reporters freedom of criticiam again.	r
m • •
•
To get away from all this serious and hard work let us convey a message of fun to you. Let us - say
1932 at the CSPS Hall when our dramatists reproduce "The Three Saints." It is a comedy, we are told pnd one that will cause no end of laughter, so prepare to be with us that day. The admission price of pre-war days will prevail.
served for one term a* a Socialist alderman in the city government of Reading. Slovenes of Chicago are asked to reserve this date and invite their friends to attend this meeting. Admission will be free.
e
"We are trying to increaae the membership of our English Division," writes contrade John Gabrenja from Johnstown in this week's issue. It is not a light matter to interest the young people about problems which concern the workers today and the unemployment question with which youth itself is affected. The young people are more amused * in comic strips, sport pages, good times and parties than with economic issues or ideas of how
and starvation. »The play*is very fitting for the present conditions. We hope that a large audience will be in attendance. Admission is only 50c.
e
In Bridgeport, Ohio our comrades of branch No. 11 JSF will sponsor a program on Saturday February 6. A good time is assured, therefore, all members and sympathizers should keep this date in mind and make merry with the rest of the crowd.
The Moratorium, Debts Reparations
Par Value
"1 have spent nearly 120,000 on
that girl*« education," complained the aggrieved father, "and here she goes and marries a young feller with aif income of only $1,000 a year." "Well," said the friead of the
economic .»ue or .um ui	^^	f.ye per cent on your
to better their living conditions investmfent. What more can you for the future. But in spite the ' except in these timesV
OVER THREE YEARS OLD
What Will Become of lawyers Under Socialism
An anxiou. Uwyer fnend-indj
Hit, count «««1 .t	- £
fri.TMte—want» to know »h»t will be
^ when Socialism becomes the established order. There is one thing certain, with the abolition of private ownership of industry, the occupation of the lawyer as we know it today will be gone. Under the present regime, the profe«non of the law produces nothing but expensive lawsuit«, heart-aches, sorrow, poverty, suicide and starvation. Soaahsm will abolish that sort of productivity. It looks as though the lawyer, in the new order, will have just about £ much of a job as the stage driver has today. Still, the average lawyer ie a pretty inteUigent chap, and h* physical and mfental powers might be usefully employed if given an opportunity.—Fred Warren.
Not Educated
More accidents result from the highway lo«/tr than from the highway speeder.—P. P.
Thinking his sight was failing, a man dropped into an optican's shop to geV advice **>ut it
"Can voa read that?" asked the optician, pointing to a card placed on the wall.
"No," replied the old ma«. The optician accordingly gave him stronger glasses. "Well," he in-quired, "can you read it now
The old fellow shook his head. "No, not a word." he said. ' After repeating thie performance several time«, the optician wa« about to give him up in despair, when the old man quietly explained. "You see, air, I aover learned to road."
By Norman Thomas
1
It is good that Congress finally passed the bill for legalizing the moratorium, a bill t which the majority of its members were a ready pledged. It is bad that it accompanied this act with a lot of oratory unnecessarily offensive to foreign ears and with a declaration against any further reduction or cancellation of debts. Some excuse may be found x or Congress in the mistakes both of President Hoover and the great bankers. Mr. Hoover never properly educated the public on the significance of debts and reparations and he proposed a moratorium without calling Congress in session to discuss the matter. The banks ran wild in floating all sorts of fontign loans which Wall Street promptly unloaded on Main Street after having made a more than generous commiaaion. Today some New York toarana which hold comparatively little in long term loans have advanced so much to Germany on short term credit for commercial transactions that complete German default on these credits mignt imperii some strong uanks and Si**t a general banking, run in America ef incalculable consequence, in these circumstances the big bankers do not look like disinterested preachers of forgiveness of thoit debts owed to the American government wnich ultimately will have to be paid by American taxpayers.
nevertheless the main sufferers in the present world situation are not bankers but fanners and workers, European and American. Blind insistence that Germany must pay reparations has put every possible difficult in the way of social democracy in Germany. It has played into the hands of the Hitlerites. It has terribly reduced German wages- and-has been * a factor not4 only in Gertnah un- ' employment but in wortd depression. England, France and Italy are not likely to for give Germa»n reparations it they have to pay uebca incurred by all the allies in a war in which we were foolish enough to tike part. For the most part none of these debts arising out of the war can be paid except \h goods which all nations prove that they dont want by putting up tariff wall's. Partly justly and partly unjustly but wholly natyraily, all these uebtor nations look on their debts with a degree of psychological irritation greater even than the actual economic hurt that they impose. We Americans fool ourselves if we think that the present schedule of reparations and debts ever will be paid or that the Allies will pay us and forgive any laige share * of those German reparations now under discussion. It is very significant that the neutral nations through their representatives at the Basle Conference on Germany's capacity to pay have all declared for wiping out reparations, or at least that part of them which is now conditional under the Young Plan. They sre in a position to see things fairly. We might as well make h virtue oat of forgiving what-we can't collect anyhow.
To American forgiveness of interallied debts there should be three conditions: (1) As s matter of course German reparations should be<*viped out; (2) Not one cent shouljd go to; support Euro extravagent armaments wnich must be reduced; and (3) What the United States loses or seems- to lose should be covered by a surtax on the incomes of that class which profited, if anybody did, out of the war and out of those private foreign securities which though they have shrun*k in value will not be forgiven and, indeed, cannot be forgiven short of general collapse of the whole economic structure. That general collapse would not be a bad thing if we had ready another system to put in its place. A chaotic collapse arising out of s refusal gr inability of Europe to pay anything on any of the money it has borrowed since the war for peaceful purposes is another matter. Morover it should be observed that these private debts do not involve that hate or danger of war involved in the public debt, and finally that many of them may automatically shrink—or have shrunk—as fixed public debts cannot.
Fail To Get Down To Brass Tacks
The daily welfare and security of every man, woman and child must be the first object of government What have politicians done in this crisis of overproducttoa* and no distribution? They can only suggest curtailment and destruction la a hungry world, never gettisf at fundamentals.—Kate Crane-Oarta.
If floorer's moratorium1 to Germany doesn't wo A w»f better than the spontaneous moratoriums w Americans work off oa each other, tho Germans aro in for sure.—A. 0.