Leto 8. Štev. 10. PRILOGA ZA MLADINO. 1939. okt. 8.
JEZUŠEK, PROSIM TE NA NAJSVETEJŠO TVOJO I TVOJE MAMIKE MLADOST, POSVETI NAŠO
MLADINO.
Dragi dečko i draga dekla 1 Čiila sta, ka vajnoga najvekšega sovražnika, po-želivosti tela, premaga Jezušovo presveto Telo, če ta je pobožno i goreče k sebi jemala. O včinita to. A ne pozabita, da je to telo od sv. Diiha kak deyica po-prijela i rodila BI. Devica Marija. Vajna mati je ona. Liibita jo. Po njej vsikdar vredno prideta k Jezuši i ga k sebi vzemeta.Te mesec je posvečen njej na čast, ki je kralica sv. Rožnoga venca.
Mata čislo, rožnivenec? To je najmočnejše orožje sveta proti najmogočnejše-mi sovražniki našemi, proti peklenskim dtihom. V sv. čislo je spleteno Jezuša, odrešenika i njegove svete Matere živlenje. Zato ma
242
takšo moč. Kak je Jezuš s svojov materjov rešo nas večnoga pogiiblenja i premagao greh, pekeo i smrt, tak spomin na njidva živlenje znova ponovi to zmago pri tistih, ki se toga živlenja pobožno spnminajo, to je, ki sveto čislo goreče, pobožno molijo. Je molita? Molita je. To vama naj bode najdražja reč, dražja od najlepše obleke, dražja od najbolše plače, dražja od vsega veselja sveta.
Sveto čislo v rokaj dečka i dekle je znamenje dvoje velike zmage: 1. da vere ne zgübita i 2. da čistiva ostaneta.
PRIPRAVA
NA SV. PREČIŠČAVANJE I HVALODAVANJE ZA SV. PREČIŠČAVANJE NA ODIČENOM SV. ČISLI.
Obečali smo vam, dragi naročniki, da po razlagi prelepe molitve sv. Čisla vam damo kratek opis, kak se lejko priprav-late z sv. čislom za sv. prečiščavanje, i kak lejko ž njim date hvalo, ka je Jezuš k vam prišeo. Te pripomoček je vsikdar dober, posebno prav pride, gda je diiša siiha. Ki ne vejo ali ne vidijo čteti, najdejo v nižjih vrsticaj puno diihovnoga bogastva.
Premišlavamo lejko pred desetinov, pod desetino? gda jo molimo, ali po njej.
Ki je odičeno od mrtvih stano.
Za pripravo:
Pun veselja je stano, večno blaženi je. Prihaja zdaj k meni, da me pripravi za veselo stanenje. O Jezuš, le pridi i poteri v meni vse, ka se ti ne vidi. Obžaliijem vse moje grehe i raj vmer-jem kak več sam rad samo ednoga včinim.
Za hvalodavanje: Moj Jezuš, pri meni si. Tak si me obino, kak svojo drago Mamiko na veseli Viizem, gda si se njoj po goristanenji prvič prika-zao. Kak se je te ona puna viipanja naslonila na tvoje odičeno srce i ti je v nes-končnoj blaženosti šepetala: Moj Jezuš žive, več nikdar ne vmerje, tak včinim jaz tiidi. Naslonim se na tvoje Srce, ki v mojoj diiši bije zdaj i ti z trdnim vfipan-jom svedočim, da me ti ni-Jezuš, kigsi^odgmrtvih^stano, prebivaš zdaj kdar ne zapiistiš, ve si ti v tabernakli. Zdigni"se_ž njega i pridi pre- neskončna dobrota, vernost bivat v mojo diišo.	i vsegamogočnost.
Ki je v nebesa šo.
Za pripravo: Angelje so te pravili apoštolom, ka nazaj prideš. Čakam te, da prideš k meni. Če bi koga raj mela moja diiša kak tebe, bi tistoga bole želela, da pa tebe ma najraj, zato te najbole žele. Pridi k meni dober Jezuš.
Za hvalodavanje: Nebesa so se odprla zdaj tüdi. A ne kak pri vneboza-stoplenji tvojem, dober Jezuš. Te so se odprla, da si začeo v njih krälüvati, zdaj pa so se odprla, da prideš ž njih k meni. O le ostani pri meni i zakralüj v mojem srci. Jaz se popolnoma podvržem tvojemi kralüvanji i to posvedočim s svojov trdnov vdanostjov: Vu vsem, vsikdar i vsepovsedi naj se zgodi z me-nov tvoja sveta vola.
Ki nam je svetoga Düha z nebes poslao.
Za pripravo: Jezuš, tvoje Srce je prebivališče svetoga Düha, ki je sama lübezen, ki je sama istina. On vužiga v naših srcaj lübezen i v naših düSaj potrdjava vero. O pridi Jezuš i tvoj Düh razleje naj se z tvojega Srca v moje srce. Jaz verjem vse tisto, ka si ti včio i tvoja sv. Maticerkev vči. Posebno verjem, da si pod podobov krüha v is-tini nazoči. Napuni me s svojim svetim Diihom, ki je pravi Bog, da moja vera nikdar ne omaha, v najvekših skUšnjavaj tüdi ne. Napuni me s svojim svetim Dühom, da bom po njem tüdi sama lübezen, da živem, trpim i v mer jem z lübezni do Tebe.
Za hvalodavanje: Gda je sv. Düh prišo na vernike, je dober Jezuš, tvoja zlata Mamika, ki je tüdi moja po tvojoj neskončnoj dobroti, ž njimi bila zbrana v molitvi. Na njeno prošnjo je prišo sv. Düh i jeokre-po. Na njeno prošnjo naj tüdi mene okrepi v toj sreč-noj vüri, gda v mojo dfišo stopaš ti, Gospod nebe i zemle. Prosim moč sv. Düha, da stanoviten ostanem, da smrtnoga greha nikdar več ne včinim. Dober Jezuš, vüpam se, da me poslüh-neš i mi daš vse pripomočke za sveto stanovitnost i nje najslajši sad, srečno zadnjo vüro.
Jezuš, ki si v nebesa odišo, si prišo ž njih nazaj v mojo diišo.«pri",prečiščavanji. O ostani v njej. Ona ti naj bo na zemli neba!
Ki je tebe, Devica, v nebesa vzeo.
Za pripravo: Mamika moja, što bi mogeo razodeti tisto liibezen, z šte-rov si ti hrepenela po tvojem božem Sini, po Jezuši. Liibezen je pretrgala nit tvojega živlenja i te je zdrfižila z Bogom vu več-nom kraliivanji. Zdriiži tiidi mene ž njim zdaj pri svetom obhajili. Pelaj me ti k Jezuši. Ti njemi odpri moje srce i ti ga sprimi. Mamika moja, jaz te za B gom najraj mam, zato te prosim, podpiraj moje slabo želenje po njem i me zdriiži ž njim.
Za hvalodavanje :
Mamika mojal Oda si se naslonila na Jezušove rame, ki te z groba zdigno i v nebo pelao, si bila puna globoke zahval-nosti. Te je puna zdaj tüdi moja diiša, gda je po tvojoi dobroti v sébe zaprla dobroga Boga. O obdrži mi ga v srci. Vse raj zgübim, vse raj pretrpim, raj smrt sprejmem, kak bi püsto Jezuši z mojega srca. Mamika moja, čuvaj, o čuvaj Jezuša v mojem srci.
Ki je tebe, Devica, v nebesaj koronao.
Za pripravo: Kak lepo se glasi pesem od tvoje slave, sladka Mamika: Angeli v nebi hodijo, Rožo Marijo kronajo ... Tiidi jaz bi rad med njimi bio. Pa bom. Ve pa tak dobre Mamike, kak si ti, nišče nema. Ti si Boga dala za mene, ve je tvoj jedinorojeni sin pravi Bog. V tvojoj liibezni se vüpam, ka mi prineseš Jezuša, ki reši mojo dtišo. Jezuš, pridi, vüpam se popolnoma v tebe.
Za hvalodavanje: Mamika, Jezuš je prišo v mojo dflšo. O kak srečen sem jaz zdaj. Ti zdaj vzemi v svoje roke mojo diišo i pripravi v njej takši stan Jezuši tvojemi, kak se Njegovoga Božega Veličanstva dostaja. Oprosi ga, naj mi da globoko ponižnost, trdno vero, neomahlivo vüpanje, gorečo lübezen. Prosi ga, naj mi prinese veliko želo po popolnosti, ka bo moja dfiša rasla i dorasla za nebo. O sprosi mi moč, da trpim vdano i veselo, ka de moja dfiša vredna po smrti zraven k njemi priti, ki je žela vseh mojih žel.
O^RKVEHI - ni
J.KONYLM
LUbezni puno govorenje i pisanje od misijonskih pokrajin. Junija 9. t. i. je sv. Cerkev po kongregaciji za širjenje vere dala navodila, naj se od misijonskih krajov i teh poganskih narodov piše i govori vsikdar z liibeznostjov i nikdar žalivo. Če bi se žalivo gučalo i pisalo, to bi škodilo misijon-skomi deli pa tiidi se ne sme pozabiti, da vnogi poganski narodi so davnoga plemenitoga živlenja i močno izobraženi. Pri pisanji i guči naj se vsaki drži opomina sv. Pavla apoštola: „Nikoga ne žalite, da se ne graja naša sliižba, nego vu vsem se pokažimo za bože sluge." (2 Kor. 6, 3.)
Popolni odpfistki po radiji. Junija 15. t. 1. je sv. Oča dao razglasiti, da se po papovom blagoslovi, podeljenom po radiji, tiidi dobi popolen odpiistek pod navädnimi pogoji. Glavni pogoj je stan posvečiijoče milosti bože, to je stan brez smrtno-ga greha.
Betežniki naše škofije se smejo prečistiti, če pred prešiščavanjom zavžijejo vrastvo ali kakšo pijačo. To do-volenje so sprosili naš prezvišeni g. knezoškof od sv. Oče. To dovolenje je dano za tri leta i se dokonča 1. 1942. Kelkokrat se sme betetežnik tak prečistiti, določi spovednik.
Novi svetek v Kuzmi. Višja cerkvena oblast je določila za novi svetek, ali den klečanja v Kuzmi za 28. september.
Novi svetek pri Gradi. Višja cerkvena oblast je določila molbo Najsvetejšega pri Gradi za 21. oktober.
Štere reči se lejko blagoslovijo na apoštolske od-püstke. 11. marca 1939. leta je sv. stolica določila, da se z apoštolskimi odpiistki smejo blagosloviti: 1) korone, čisla, križi, razpetja, male podobe i svetinjice ali cecva, či neso iz pleha, svinca, z glažovine ali spodobne snovi, štera se hitro potere ali vniči. Podobe svetnikov se samo te smejo blagosloviti, če so tej pravilno kanonizirani ali se njihova imena nahajajo v odobrenih mastrilogijah. Apoštolske odpiistke samo tak dobijo reči, če je blagoslovijo sv. Oča ali dühovnik za to pooblaščen i če se te reči doma dostojno čuvajo. S temi odpüstki neso zbrisani od sv. Oče že prie dani odpüstki za molitve, pobožne vaje ali opravila.
OdpQstki za pobožne reči. Sv. Oča Pij!XII. so 11. marča tekočoga|leta podelili sledeče odpüstke: Po spovedi i prečišča-vanji dobi ;krščenik popolne odpiistke na Božič, Trikralovo, Vüzem, Risale, sv. Trojstva nedelo, na Telovo, Srce Jezušovo, na Svečnico, Marijino oznanenje, na Velko mešo, na Malo mešo, 8. decembra, na Ivanje 24. jun., na Jožefovo, v sredo na 3. nedelo po viizmi, na god varstva sv. Jožefa, na god vseh apoš-tolov i vseh svetnikov. Ki ne more spovedi opraviti i obhajila , sprejeti, dobi, če grehe obžaliije, 7 letne odpiistke iste dneve. Dobi vsaki 3 letne nepopolne odpüstke poleg gornjih, če op-ravla sledeča dobra dela: 1) na tjeden enkrat sv. čislo ali bar en del sv. čisla, mali offcij blažene device Marije, ali večernice i jiitranjice z laudes za pokojne, zmoli spokorne ali gradualne psalme, opravi na tjeden enkrat kakša dela smilenosti ali pos-liiša sv. mešo. 2) Duhovniki, ki po navadi vsaki den sliižijo sv. mešo, če jih ne zadrži zakoniti vzrok, gornje dni dobijo popolne odpustke po zvršrnoj spovedi, če molijo v namen sv. Oče. Kel-kokrat pa Najsvetejše obiščejo, zadobijo 5 letne nepopolne odpustke. 3) Ki so dužni brevir moliti i ga opravlajo, dobijo gornje dni popolne odpüstke, če se spovejo i prečistijo. Ki pa gornje opravi brez spovedi s potrtim srcom, dobi 5 letne nepopolne odpüstke. 4) Ki zmoli zajtra, podne i zvečer Angeo Gospo-podov ali v vüzemskom vremeni mesto toga Kralica nebe i zemle, ali če tevi molitvi ne ve, 5 Zdravih Marij, dobi 50 dnevne odpüstke. Ravnotak dobi 50 dnevne odpüstke, ki zajtra zmoli psalm Iz globočine ali mesto njega Oča naš, Zdrava Marija z zdihlajom: Večni mir jim daj Gospod. 5) 50 dnevne odpüstke dobi vsaki petek, ki en čas premišlava Gospodovo trplenje i zmoli pobožno Oča naš i Zdravo Marijo. 6) Ki si düSno vest pregledne, svoje grehe obžalfije z močnov volov, da nešče več grešiti i zmoli Oča naš, Zdravo Marijo i Dika bodi Bogi, na čast presv. Trojstvi ali 5 krat Dika bodi Bogi na čast peterim ranam Jezušovim, dobi 300 dnevne odpüstke. 7) Ki za vmirajoče zmoli Oča naš i Zdrava Marija, dobi 100 dnevne odpiistke. 8) Mirajoči, či svojo düSo pobožno zroči Bogi, se dobro spove i prečisti, ali konči obžaliije svoje grehe i spregovori Jezušovo ime, če more, ali na nje bar ponižno misli v srci svojem i svojo smrt sprejme z božih rok potrplivo, kak plačilo za greh, dobi popolne odpüstke.
Popolni odpiistki na dUšni den se lejko dobijo pri-šestno nedelo. Januara 2. tekočega leta je dovolo sv. Oča, da tisti, ki na düSni den neso mogoči odpüstkov za verne dfiše dobiti, da je ti lejko dobijo prišestno nedelo po dflšnom dnevi. Ti odpüstki se telikokrat dobijo, kelikokrat što cerkev obišče i po nameni sv. Oče moli 6 krat Oča naš, Zdrava Marija i Dika bodi Bogi. K odpustkom je potrebna tiidi spoved i prečiščavanje. Ki se na tjeden 5 krat prečiščavajo po tjedenskoj spovedi, za tiste posebna spoved ne potrebna!
DUHOVNIK ODGOVARJA .....
^BS SVOJI MATERI.	(R. j.)
6. Kdo je bil egiptovski Jožej? Očak Jakob je imel dva-najset sinov. Enajstemu je bilo ime Jožef. Ko je imel 16 let, je pasel čredo s svojimi brati. Tedaj je videl, da so bratje storili veliko pregreho in povedal je očetu, kaj se je zgodilo. Jakob pa je Jožefa bolj ljubil, ko vse druge sinove in mu je dal narediti lepo, pisano suknjo. Ko so bratje videli, da ga oče bolj tjubi ko vse druge sinove, so ga črtili in mu niso mogli dati lepe besede.
Nekoč je Jožef imel sanje in jih povedal svojim bratom. „Poslušajte", je rekel, „kaj sem videl v sanjah. Zdelo se mi je, da vežemo snope na njivi. Kar se moj snop vzdigne in stoji pokonci, vaši snopi pa se postavijo naokrog in se priklanjajo mojemu snopu." Bratje so odgovorili: „Boš mar ti naš kralj in nam gospodoval?"
Ko so Jožefovi bratje nekoč zopet pasli črede pri Sihemu, mu je oče rekel. „Pojdi in poglej, kako je tvojim bratom in živini." Jožef je šel za njimi in jih je našel.
Zagledali so ga oddaleč in so govorili med seboj : „Glejte, sanjavec gre! „Ubijmo ga in vrzimo v star vodnjak in potem porečemo: ,Divja zver ga je požrla*. Potlej se bo pokazalo, kaj mu koristijo njegove sanje." Brat Ruben pà je rekel : „Nikar mu ne jemljite življenja in ne prelivajte krvi, ampak ga vrzite v tale vodnjak tu na pustinji, in svoje roke ohranite čiste!" To je rekel, ker ga je hotel oteti in ga pozneje poslati k očetu.
In ugledali so popotno družbo trgovcev, ki so šlivEgipet. Tem trgovcom so bratje prodali Jožtfa za 20 srebrnikov. Trgovci so privedli Jožtfa v Egipet in kupil ga je Putifar, dvornik egiptovskega kralja Faraona in poveljnik telesne straže.
Gospod pa je bil z Jožefom in Jožefu je šlo vse po sreči. Našel je milost pri svojem gospodarju in ta ga je postavil za oskrbnika čez svojo hišo in mu zaupal vse. In Bog je zaradi Jožefa oblagodaril Egipčanovo hišo in pomnožil njegovo premoženje.
Ta torej ni bil tisti Jožef, kateremu je Bog dal v varstvo Jezusa in Marijo.
Ali je bil David prej pastir? Savel je bil prvi izraelski kralj. Čez nekaj let ga je pa Bog zavrgel, ker se ni držal božjega povelja. Tedaj je Bog rekel Samuelu: „Napolni rog z oljem in pojdi k Izaju v Betlehem; zakaj enega njegovih sinov sem si izvolil za kralja. Mazilil boš tistega, ki ti ga bom pokazal."
(Dalje.)
Proslava 50 letnice ka je mučenec Nikolaj TavlHč dobo kak blaženi čast oltara.
Sibenik i šibeniška ptišpekija slavi od 14. nov. 1938. do 15. nov, 1939 — 50 letni jubilej, ka je papa Leon XIII. dovolo z odlokom z dne 6, junija 1889, da se šibeniški rojak, jeruzalemski mantrnik, Nikolaj Tavelič, ki je mo-rjen za vero 14. novembra 1391, časti, kak blaženi.
Od I. 1937, kda je sv. rimska kongregacija za obrede določila, da se god sv. Nikolaja Taviliča obhaja s sv. mešov i z oficijom v vsej ptišpekijaj kraljevine Jugoslavije na den mantrniške smrti v Jeruzalem) t. j. dne 14 novembra, se je začnolo širiti češčenje bi. Nikolaja tüdi med Slovenci. (Ogl. 1937, X., št. 79.) Ne je pa šče češčenje hrvatskoga mantrnifca za sv. vero, bi. Nikolaja Taviliča, vdomačeno med verniki lavantinske püäpekije i apostolske administracije.
Po objavi „Dijecezanskoga lista za šibeniško piišpekijo 1939, 3. str. 20," ma proslava 50 letnice beatifikacije bi. Nikolaja dvojni namen: 1. pridobi naj kem širše kroge katoličanov v kraljevini Jugoslaviji z* češčenje bi. Nikolaja Taviliča, 2. vzpodbüdi naj katoličanske vernike v Jugoslaviji k sküpnoj molitvi za uspeh prošnje za svetniško čast bi. Nikolaja Taveliča, ki se bo v jubilejnom leti predložila sv. Oči.
Škofijski Ordinariat v Šibeniki vabi z dopisom z dne 29. aprila 1939, št. 3113, naj se pridrOžl jubilejnoj proslavi beatifikacije šibeniškoga rojaka bi. Nikolaja tüdi lavantinska ptišpekija, .da se prema našem narodnom Bla-ženiku proširi v našem narodu i tako i uspije sveta akcija za kanonizaciju bi. Nikole..."
Da se te zveličavni namen jubilejne proslave bi. Nikolaja, mantrnika, tem popunejše dosegne, naj se 23. nedela po risalaj, dne 5. novembra t. 1. pösveti spomini bi. Nikolaja Taviliča. V vsej farnij i samostanskij cerkvaj naj bo to nedelo primerna predga od bi. Nikolaja: po predgi n^j se sküpno z verniki moli Oča naš, Zdrava Marija i Dika bodi, za poveličanje bi. mantrnika Nikolaja; večernice naj se dariijejo v isti namen.
Vse za vekšo čast božo i za zveličanje nemrtelnij diiš ! (Oglasnik lavantinske škofije št. 1484.)
Ustanovna listina samostojne r. k. ekspoziture sv. Kozme in Damijana v Kuzmi.
Katoliškim vernikom krajevnih občin Kuzma, Dolič, Matjaševci in Trd-kova v župniji sv. Marije v Gornji Lendavi je vsled oddaljenosti in slabih potov otežkočeno redno izpolnjevanje verskih dolžnosti v župnijski cerkvi v Gornji Lendavi. Da odpomorem temu stanju in ugodim upravičenim prošnjam vernikov prizadetih krajev, ustanavljam kot apostolski administrator s pristankom ministrstva za vere z dne 13. februarja 1925, št. V. K. br. 41 in s pristankom župnijskega urada v Gornji Lendavi samostojno rimskokatoliško ekspozituro sv. Kozme in Damijana v Kuzmi z župnijskimi pravicami, posebej še s pravico krščevanja, poročanja in pokapanja ter s pravico vodstva matičnih knjig.
Sedež ekspoziture je v kraju Kuzma. Obsega kraje Kuzma, Dolič, Matjaševci in Trdkova. Meje nove ekspoziture so sledeče : Državna meja, iz te preide meja na koncu kraja Trdkova na banoyinsko cesto Hodoš— Petrovci, pri km 11 preide iz banovinske ceste na poljsko pot med krajema
Vidonci in Doličem, odtod proti jugu preko Irtaša in Popelščaka na novo Občinsko cesto, ki veže Gornjo Lendavo s Kuzmo. Odtod zavije po občinski poljski poti, Dumica imenovani, ki zavije na drugo občinsko pot med Gornjimi Slaveči in Kuzmo ter gre proti državni meji.
Novp ekspozituro oskrbuje od apostolskega administratorja imenovani kaplan-ekspozit.
Pravno se uveljavi nova ekspozitura dne 1. junija 1939. S tem datumom začne kaplan ekspozit s samostojnim vodstvom matičnih knjig, ter samostojnim dušnim pastirstvom v smislu naročil lav. kn,-šk. ordinariata.
Ta ustanovna listina se spiàe v treh istopisih, katerih eden se s pripadajočimi originalnimi listinami hrani v registraturi ekspoziture v Kuzmi, drugi v arhivu kn.-šk. ordinariata, tretji se predloži kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Dano v mariborskem škofijskem dvorcu, dne 20. aprila 1939.
Dr. IVAN J. TOMAŽIČ škof in apost. administr.
NOVE VGANKE.
Mesec november je posvečen vernim diišam v očiščilišči. Vgonite
1)	Štere duše pridejo v očiščillšče;
2)	Kbk dugo trpijo tam, i
3)	Jeli pokojni hodijo nazaj.
Ki najlepše vgoni, dobi sv. čislo, blagoslovleno na velike odpüstke.
REŠITEV VGANK.
Vganka od meseca septembra se je glasila: 1) Štere so bile njene najlepše jakosti? 2) Ka je včinila za dfihovnike?
Rešitev: 1) Liibezen do Boga i devištvo. 2) Živela, trpela i vmrla je za diihovnike.
Lepo sta rešile Bogdan Terezija i Sarjaš Roza, obe z Trnja.
Marijin List je naraseo meseca septembra za komadov 1 v Safar-skom, v Ljubljani, v V, Polani, Nemčiji i v Beltincih, skiipno za 5 komadov. Odpadnola sta 2 komada v Franciji. Čisti narastek 3 komade. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim diihom slovenski narod, njegove liste i je razširita. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
NAROČNIKOM.
Do 15. oktobra naj se vsaki javi, ki šče biti k leti, l. 1940. naročnik Marij ino ga Lista. Ki more, naj taki tudi plača polovico naročnine, to je 8 Din. Driigo polovico, 8 Din, plača k leti do konca junija. To jejiato potrebno, da moremo zračunati, keliko kalendarov smemo dati štampati, Kalendar dobi vsaki naročnik za l. 1940 že letos do konca toga leta brezplačno. Plačati pa mora do 15. oktobra 8 Din., ali najkesnej te, gda se njemi kalendarje izročijo. Na porgo se nikomi nikaj ne more dati, ar tiskarna mora vse proti v gotovini plačati. Širitelje, javite do 15. oktobra število naročnikov Marijinoga Lista za l. 1940.
Uredništvo i uprava Marijinoga Lista.