93 Prirodopisno-natoroznansko polje
Kako si ribe gnezda delajo.
Dolgo so ljudjč mislili, da si delajo samo ptice nmžtejjna gnezda, t katerih potlpj jajca ležejo ia čavajo mladiče pred napadi sovražnikovinu. A temu nij tako. Učeni prirodopisci prišli 90 po dolgem, Tečletnem preiskoranji do tega, da si tudi nekatere ribe v ravno ta namčn, kakor ptice, delajo gnezda in t« na prav umžten način. Razlik& med ptičjim in ribjim gnezdom je samo ta, da rite ne sedž na jajcih kakor ptice, nego one si narede gnezdo samo v ta namčn, da čurajo v njem mladiče, dokler ae popolnem ne razyij6.
nKaj tacega               ^^^^mi^^^     ¦                         ___________
nijsem še nikdar Jp»jb»±J3JBBBsmEs^ --;     ~''-'-z   \u-Ui/.^. slišal,"rekelbode  ^m^^;^^'        _   "^^.^g^f5"^^^^ f$lh mftr^iIffid    i7nnpil      ~               - -v    .                      —                   -                           ^^^ v\OJ    1t^*R^^^
S6 CGIO UC6H1 pri™    i        —-—-~ ___                                 w                     jm^^B^^Vj^'  1/     M   "^^\
njakih in prišli so
do tega, da si ribe delajo gue/;jd.    iWuuu .-¦ Jc »ian.i puruiiopisec Koate
T Parizu mnogo prizadeval, da bi razodel te riljje skrivnosti.
Denašnja alika vam kaže ribje gnezdo, kakorsno si delajo t uasih sladkih Todah, posebno t Savi liveie majhene ribe.  Te ribiee se iinenujejo mali zeti
84
ali gregorki (Stichling, G&9terosteus pnngitius) in so jedva po 4 eentimetre dolge. Na hrbtu imajo po 9 do 10, a od spodaj po tri jedn61ike b6dlje; z»-torcj se te ribiee prav lehko razpoznajo od drngih njini podobnih rib. Kadar se mali zeti drete, rndečkasti so na prsih in okoli škrg, po hrbtu so zelenkaste, & po trebuhu bolj srebmaste barve. Dalje je pdmneti, da so po vsem trupln posuti z majhenimi, sk8raj nevidnirai in tenmimi pegami. Kadar te ribe kdo razdrsži. mčnjajo evojo barvo. Da-si so mali zeti tako majaeni, ipak so zelA živahni, gibčui, grabežljki ui zeM svadljivi (zdražljivi), t'esto se grdo spo-padejo, a to največ zaradi kakega prostora, ki ga hote imeti. Napadajo tndi Tefjc ribe, Se cel6 ščiike, ki iraa dosti ostrih zob, se ne ljojž; jedini losos je, pred katerim se skrivajo, kajti on sam jiin je neraren. Ker 30 msli zeti zel6 grabežljm in požre3ni, zato jih Ijndje nemajo po ribojakih.
Vendar so te male nežne ribiee zel6 skrbne za svoje mladiSe. Gnezdo si narejajo iz različuih vodnih rastlin, bilek in korenin, ki je z gobčkom za-grabijo, na kak izbran kraj značajo ter potlej kakor v pletenico skladajo. Onezdo stoijo na dno vode ali pa, ako je mogoCe, 5e EajrajSo med Todne rastline, kakor vam to kaže denašiija slika.
Hitro ko nastopi f as drstenja. poišče si samec najpred primeraega mesta, kainor bo gnezdo zidal. Ko ga dobode, rajSe pogine v boji, nego da bi ga odstopil kakej dnigej ribi. Potlej zaSue nabirati različuo gradivo, ki je po-trebuje, ter ne neha poprej, dokler nij gnezdo popoluem izgotovljeno. Ako iuu voda lelike bilke odnaša, bitro gre in prinese v gobčku peska, da ga položi na bilke ter tako obložene zavaruje pred vodo. Gnezdo je večjidel podolgasto, od zgoraj navadno zaprto, na spodajej strani pa ima skožnjo za vhod in izhod, a to samo iz zaeetka, ker pozueje naredi samica tndi na nasprotnej sti-ani skožnjo za izhod. Ko je saiuec gnezdo napravii, poišJe samico, da uit vanje nekoliko jftjec iznese. Samica pvitle, iznese samo nekoliko jajea tiir potlej tak6j otide pri skožDJi na nasprotnej straui. Saraec si zdaj poišče drugo sa-mico, katera mu zopet nekoliko jajec iznese ter potlej otide, kakor prva.
Ko so jajeka v gnezdo položena in oplojeua, začae samec gnezdo od vseh strani zadelovati, da je popolnem zamaši. Samica se zdaj nifi TeC ne briga za gnezdo ter nema niti aajinanjSe skrbi za mlade; TeSkrat se cel6 primeri, da gnezdo napada, je pok<mčii in mladiče požre. Samee je zdaj jedini varuh gnezda in jajček, za katera mora cel mesec skrbeti, dokler se ne izležojo. Ves ta čas hodi samec, kakor stražar, okoli gnezda ter ostro pazi, da mu ne pride kak sovražnik preblizu. Ako se gnezdo kaj pokvari, precej je zopet popravi, da mu je vžeij. Mladičev n« pusti iz gnezda, dokler nijso popolnem razriti. Oe mn se pa veadar kateri skrivaj ukrade, hitro ga pograbi in nazaj nese v gnezdo; nepokorneža še ce]6 požrž. Kadar inladiči dorastejo, izpusti je iz gnezda in potlej se ne briga vei zanje.
Meso malih zetov nij posebao dobro, ali je vendar ljudjžv potrebi jed6. Po nekaterih krajih ž njim prašiče pitajo. Mali zeti se hranijo z razliCnimi vodnimi živalcauii, a vetlkrat napadajo tudi tako živali, ki so mnogo ve6je od Djih.