Joliet že dolgo ni videl take manifestacije
Do 5000 Slovencev se udeležilo sijajne parade, kakoušne slovenski Joliet že dolgo ni videl — Zlati jubilej župnije sv. Jožefa je privedel na dan najodličnejše slovenske pij oni rje, duhovnike in lajike. — Chicaški nadškof in opat čeških benediktinov navzoča.
Joliet, 111. — (Izvirno) — Nedelja 31. avgusta je za joliet* ske Slovence gotovo eden najve-selejših in najpomembnejših dnevov v zgodovini njihove odlične in ugledne slovenske župnije sv. Jožefa. Bil je to zaključni dan proslavljanja zlatega jubileja ali petdesetletnice njihove ugledne pijonirske Župnije, njene ustanovitve in obstanka. Jubilejne slavnosti so se vršile že več nedelj t toda za zadnjo nedeljo 31. avgusta pa je bil prihranjen glavni zaključni dan. In na ta pomembni dan se je vrlo slovensko ljudstvo v Jolietu postavilo, k^kor se spodobi za take dneve. Še več se mora zapisati, jolietski Slovenci so se pokazali zadnjo nedeljo, da se sleherni izmed njiti zaveda velike važnosti zlatega jubileja svoje župnije, ki je bila zadnjih 50 let in je še matica vsega narodnega, verskega in kulturnega življenja v naselbini.
Ne samo, da je ob tem važnem pomenljivem zlatem jubilejnem farnem prazniku prišla na plan korporativno vsa naselbina, ampak je kot magnetična igla pritegnila v svojo sredino veliko Število zunanjih odličnih gostov. Najodličnejši slovenski gost je bil gotovo slovenski zlatomašnik, ki se približuje še zdrav in junaški svoji biserni zarji, dobropo-znani rodoljubni slovenski misijonar in duhovnik veleč. g. P. Ciril Zupan, OSB. iz daljnega za-pada. Kako svečano in z nebeškim veseljem in navdušenostjo je pel slovesno sv. mašo pred altar jem sv. Jožefa. Bolj zadovoljno ga je gledalo verno ljudstvo pred seboj pred altar jem, kakor so gledali Izraelci svojega Mojzesa ob takih slučajih.
In kako veličastno in slovesno je slovenska naselbina sv. Jožefa pričakovala svojega višjega nadpastirja prevzv. nadškofa g. Samuela Stritcha. Pet tisočera množica, ki je bila zbrana pod zastavami svojih raznoterih društev, organizacij in klubov, se je gibala, kakor morje v svoji slo-vesni pestrosti in navdušenju, pred in okrog svoje veličastne slovenske cerkve sv. Jožefa. Iz zvonika so vihrale papeževa, slovenska in ameriške zastave. O* zaljšano je bilo pročelje cerkve, ozaljšana so bila druga poslopja.
V	sijajni paradi ste sodelovali dve godbi. Številna godba joliet-ske High School, ki je priznana po vsej daljni okolici kot ena naboljših. Udeležena je bila tudi domaČa šolska godba sv. Jožefa.
V	povorki so bile krasne flotile. Naj prvo av. Jožef z mladino, potem druge flotile, vse pestre in lepe. Tudi na Slovenijo niso pozabili, posebna flotila je bila, kjer j t5 predstavljala Slovenijo skupina v narodnih nošah, kar je bilo' v teh časih, ko doma mati Slovenija pretaka krvave sol-
ze in umira na križu, nekaj naravnost ganljivega, nekaj posebnega. Lepo so se postavile kade-tinje Slov. Ženske Zveze. Lepo si> se postavili vsi, ki so bili v veličastni paradi. Tudi KSKJ. je imela svojo flotilo. -Vsa ta slavna pisana povorka, ki je bila dolga več blokov, se je ob glasnem zvoku sodelujočih godb razvila in razpostavila po North Chicago ulici in pričakovala v vsej svoji lepi pestrosti svojega višjega nadpastirja, chicaškega nadškofa, ki je dospel kmalu po 10:30 uri dopoldne.
Mogočni zvonovi v zvoniku sv. Jožefa so milo drobili svojo pesem, oznanjujoč domačim in drugim, da je tu dan, ki se ga mora veseliti vsako pošteno srce.
In v cerkvi so bučale svečano velike orgije, na katere je moj-stersko igral znani mojster g. Rozman, vrli pevci pa peli, kakor angelski kori. In hram božji se je začel polniti, dokler ni bil napolnjen do zadnjega kotička in mnogo jih je ostalo zunaj, ki niso mogli v cerkev. Zadnji je prikorakal v hram božji zbor -duhovnikov, pred njimi zbor mašnih strežnikov. V zboru duhovnikov je bilo več slovenskih bližnjih in daljnih čč. gg. duhovnikov. Med mnogimi je bilo opa-. (Dalje na 4. strani)
"Hitlerja ne bom prosil
drobtik", dejal Roosevelt
• i _________
Predsednik opozarjal ameriško delavstvo da mu grozi enako zatiranje, kftkorino je v Eropi, ako zmaga nazijstvo. — Nikakega pogajanja s Hitlerjem, je dejal.
- -j Hyde Park, N. Y. — Ameri-
p0 k at. svetuka mora prispevati sv°j dei'da
\finska od-klanja mir
Dobiti hoče velik ko« zemlje
od Rusije.
Helsinki, Finska.—-Koncem zadnjega tedna so razširite vesti, da namerava Finska zdaj, ko si je osvojila nazaj mesto Viborg, ki ga je morala po Ionski vojni prepustiti Rusiji,skleniti separaten mir s sovjcti. Kot v nekak kljubovalen odgovor na te vesti pa je finsko vrhovno poveljstvo v nedeljo pozvalo svoje sile k nadaljnjemu boju, češ, da njih naloga še ni končana. Kakor se iz uradnih krogov povdarja, bo Finska ostala v vojni, dokler si ne osvoji vsega ozemlja, ki ga je svoječasno lastovala, in, ki se razteza sto milj daleč proti vzhodu od njene sedanje meje, oziroma, dokler ne bo boljševizem uničen.
SMRTNA KOSA
j Chicago, 111. — Zadnjo soboto je preminul v bolnici rojak Frank Senica, star 22 let. Rojen je bit v Chicag? in zapušča tukaj starše ter pet bratov in štiri sestre. Pogreb se je vršil_ pod vodstvom Zefranove-ga zavoda ta torek zjutraj iz hiše žalosti, 2316 So. Seele.v ave^ s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana in od tam na pokopa lišče sv. Jožefa.
KADAR MAČKE NI DOMA . . .
Greenville, Tenn. — Neki Henry Duncan je precej začudeno pogledal, ko je^pfrišel te dni nekega večera z dela in videl, da je bilo odstranjeno iz hiše vse, kar je bilo iz železa ter se je dalo premakniti. Duncan je namreč vdovec in med njegovo odstotnostjo so njegovi štirje otroci, od katerih ima najstarejši 12 let, sami gospodarili doma. Tako so omenjenega dne prodali nekemu "si-niju" vse, kar je bilo železnega v hiši, celo kuhinjsko peč.
-o-
ČIMDALJE VEČJE POMANJKANJE V FRANCIJI Vichy, Francija. —Na francosko ljudstvo Čimdalje bolj pritiska pomanjkanje raznih življenjskih potrebščin. Tako je bilo zadnji teden ukrenjeno od vlade, da se bo v mesecu septembru smelo dati maščobe vsaki osebi le po po funta za celi mesec. Poleg tega ne bo dovoljeno, kupovati gumijastih obročev za dvokolesa brez posebnega dovoljenja. Ta od-odredba bo ljudi občutno zadela, kajti bicikelj je postal ta-korekoč edino prevozno sredstvo zaradi pomanjkanja olja in gasolina. Tudi tobak je postal prava redkost in kadilci si skrbno spravljajo "čike," da si iz njih lahko zvijejo novo cigareto.
AMERIŠKO OROŽJE POMAGA FINCEM
Washington, D. C. — Med tem, ko si Amerika prizadeva, da v sedanji vojni pošlje Rusiji na pomoč vojnega materija-la, kolikor največ more, se je iz finskih krogov razodelo, da se ameriško orožje istočasno uporablja tudi proti Rusom. To je te dni povedal tukajšnji finski vojaški ataše Zilliacus, rekoč, da aeroplani in topovi, ki ji je dobila v lanski vojni z Rusijo od Amerike, Finski zdaj prav dobro služijo.
NOV VRHOVNI URAD NAD PRODUKCIJO
^Washington, D. C. — Da bo industrijska produkcija, zlasti v obrambni panogi, bolj uspešno poslovala, je predsednik Roosevelt imenoval zadnji teden nov vrhovni urad, ki bo stal nad vsemi drugimi uradi, Ta urad, kateremu stoji na čelu podpredsednik Wallace, bo imel med drugim pravico, razdeljevati materij al in kurivo ter odločati, kdo bo imel prednost pri nabavi surovin, katerih pomanjkanje se čuti. o
DVORANE NI DOBIL — GOVORIL V PARKU
Oklahoma City, Okla. Zadnji petek se je vršil v tukajšnjem mestu protivojni shod organizacije America First. Na njem je bil Lindbergh glavni govornik. 2e pa pa se je mislilo, da se shod ne bo mogel vršiti, kajti mesto ni hotelo dati Lindberghu na razpolago mestnega avditorija Ker druge, dovolj velike dvorane ni bilo, se je shod vrSil kar na prostem v nekem parku.
—	New York,	— Več ja nevarnost kakor od petoko-loncev, fašizma in komunizma, grozi Ameriki od nezdravega družinskega živijanja. Tako je povdaril Rev>H. Beller na neki konvenciji. Nad 60 odstotkov družin, je dejal, nima ali nič otrok, ali pa le enega ali dva, in med vsakimi šestimi porokami se po ena konča z razporoko.
—	Vatikan. — F. B. Duca, papeški nuncij za Italijo, je pred kratkim podelil 40. Kitajcem, ki so internirani v nekem koncentracijskem taborišču v Italiji, istočasno krst, birmo in prvo obhajilo.
Predsednik Camacho se je pred kratkim izrazil, da se bo
zagotovila "svoboda vesti in obzir do družinske vere" v novih amendmentih mehikanske ustave, ki so zdaj v osnutku. Tudi šolski problem se bo kmalu rešil, je dejal.
—	Duluth, Minn. — Tukajšnji škof Welsh je naprosil vse župnike v svoji škofiji, naj po-skrbe za to, da bo novi balti-morski katekizem, ki je bil nedavno predelan, dostavljen vsaki katoliški družini v njih področju.
o
OGROMEN JEZ, PONOS SOVJETOV, POGNAN V ZRAK
Moskva, Rusija. — Nekak višek velikanskih žrtev, ki jih je doslej zahtevala vojna od Rusije, je bil dosežen z raz-strelitvijo velikanskega jeza preko reke Dnjepra. ki je bil, kakor se je tukaj objavilo, pognan zadnji teden v zrak, da se s tem prepreči, da ne pride nazijem v oblast. Ta jez je bil zgrajen kakih 50 milj južno od mesta Dnepropetrovsk, ki je bil zadnja sovjetska utrdba ob zapadnem obrežju doljnje-ga Dnjepra, ki so jo morali Ruti prepustiti Nemcem. Postavljen je bil jez s stroški 110 milijonov dolarjev v letu 1932, v četrtem letu prve sovjetske petletke; bil je eden največjih na celem svetu ter kot tak ponos vse Rusije. Dolg je bil pol milje in velike turbine, ki. so bile postavljene ob njem, so proizvajale Itako količino električne sile, da so zalagale z njo 16 milijonov ljudi v okrožju 70,000 kvadratnih milj. Graditev tega jeza se je vršila pod vodstvom ameriškega inženirja H. Cooperja, ki je za ta svoj uspeh bil prvi tujezemec v Ri-siji, kateri je bil odlikovani redom Rdeče zvezde. Da so se sovjeti odločili, uničiti to velikansko napravo, jasno kaže njih obupno odločnost, da pri umiku ne puste Nemcem abso-
se zle sile, 'katere je Hitler sprostil na to zemljo, porazijo, češ, da drugače utegnejo oglodati tudi to deželo samo. V takem tonu se je glasil govor, ki ga je imel predsednik Roosevelt ta ponedeljek.
Govor, ki ga nekateri označujejo kot direkten poziv pod orožje, je predsednik naslovil predvsem na ameriško delavstvo na njega Delavski praznik. V njem je orisal veliko razliko med stanjem delavstva, ki vlada v tukajšnji svobodni deželi, ter v Nemčiji in v podjarmljeni Evropi. V deželah diktatorstva je dejal, je bil eden prvih činov ta, da so se pogazile vse pravice, ki so potrebne za delavstvo v svrho njega samoohranitve m predka. Te pravice in stališče, do katerega se je v Ameriki povzpelo delavstvo potom njih,* niso bile dosežene kar slučajno. One so, je povdaril tioosevelt, produkt "razvojnega procesa zdrave demokracijo na delu."
Ako se Hitlerju posreči njegov načrt, da si podjarmi svet, bo enakemu zatiranju, kakor-šno vlada v Evropi, podvržena tudi Amerika, je dejal predsednik, in zato je ravno delavstvo med vsemi skupinami najbolj interesirano v tem, da se zlomijo sile, ki ogrožajo njega svobodo.
Delo, da se porazi nazijstvo, pa utegne biti dolgo in trdo, je dejal govornik, toda "mi bomo storili vse. kar je v naši moči, da stremo Hitlerja in njegove nazijske sile." Edino z bojem se bo to doseglo. Nekateri apelirajo nanj, je dejal predsednik, naj se pogaja s Hitlerjem — "naj prosim za drobtine z njegove zmagoslavne mize." Toda "to pot sem prej odklanjal — odklanjam jo zdaj ponovno," je povdaril.
BRITANCI SI OGLEDAJO
OBRAMBNE TOVARNE
London, Anglija. — Iz urada min. predsednika Churchilla se je zadnji teden objavilo, da bo na povabilo ameriškega urada vodstva za produkcijo odšla v septembru od tukaj posebna komisija, da si bo ogledala v Zed. državah tovarne, ki izdelujejo vojno blago. Obenem se je iz poučenih krogov tudi povdarjalo, da se bo morala angleška in ameriška produkcija znatno pospešiti, ako se bodo hotele izpolniti vse zahteve po pomoči, ki prihajajo zlasti iz Rusije in Kitajske, a istočasno pa tudi iz drugih dežel, ki vidijo, da 50 ogrožene od vojne.
Iz stare domovine
Upliv vseslovanskega kongresa se je močno čutil tudi v Jugoslaviji. — Narodna zavednost med Hrvati prihaja na dan. — Druge razne vesti iz stare domovine.
Odmevi Moskovskega vseslovanskega kongresa v podjarmljeni Jugoslaviji
Dne IV). avgusta t. 1. je bil otvorjen v Moskvi, USSR, veliki Vseslovanski kongres, ki je trajal pet dni, in v čigar delu so se zelo vidno udejstvova-li mnogi odlični Jugoslovani Tu so bili položeni temelji bratskemu vseslovanskemu sodelovanju na podlagi dejanski potreb, a ne čustev. Enakost in enakopravnost vsakega slovanskega naroda, ne pa nekakšna podvrženost ali vodstvo enega nad drugimi. Skupna nevarnost in borba do pogina hitlerizma pa organiziranje bodočega življenja in zaščita interesov vsakega poedi-nega slovanskega naroda in države — to je jedro programa. Moskovska radijska postaja je v vseh slovanskih jezikih raznesla proglas in poziv na skupni odpor. Rezultati iii-so izostali.
r\
"Hrvat, kmečka stranka" poziva narod na odprt odpor in podpiranje četniskega gibanja
Bern, Švica; 23. avg.—(JK) — Po prisilnem razpustu strank v odvisni Hrvaški so se sestali glavni zastopniki vseh takšnih strank, ki so še pri življenju in na svobodi, t a vsako stranko v drugem kraju. Sestanki so kajpak bili tajni. Tajni sestanek "Hrvaške kmečke stranke" se je pač moral vršiti v Banji luki sami, ki je glavno upravno mesto odvisne Hrvaške, ker se je hkrati dobil strankin proglas po vseh krajih Hrvaške z datumom iz Banje luke. V njem se poziva cel hrvaški narod, naj nasil-stvom nemške soldateske in vstaških žandarjev odgovarja s silo. Od naroda se tudi zahteva, naj se popolnoma vzdrži vsakršnega sodelovanja s sedanjimi izdajalskimi oblastmi ter nudi vso možno pomoč čet-niikemu gibanju, pa naj se je to pojavilo kjerkoli že.
—o-
Bivši predsednik senata Dr. Željko Mažuranič izvršil samomor v Zagrebu
Dopisništvo Central, tisk. urada pri Kr. poslaništvu v Washingtonu doznava iz Londona sledečo novico:
Kraljeva vlada v Londonu je obveščena, da je g. dr. 2eli-mir Mažuranič, bivši minister za trgovino in industrijo pa predsednik senata, izvršil dne 7. julija samomor v Zagrebu.
Ob velikem številu hrvaških političnih in ijrtelektualnih oseb, ki so pozaprte v Zagrebu in tudi po celi Hrvaški, je jasno, da je bil dr. Želimir Mažuranič prisil jen-izvršiti samomor. Lahko je pa tudi to, da je bil ubit.
Dr. Zelimir Mažuranič je bil poslednji neposredni potomec slavnega hrvaškega rodu in
družine bana in pesnika Ivana Mažuraniča, ki je spisal slavni epos "Smrt Smail A^e Cengiča", vnuk največjega hrvaškega pesnika in sin akademika drja. Vladimira Mažuraniča. Dr. Zelimir Mažuranič je bil zaveden- Jugoslovan in je igral veliko vlogo v javnem življenju Hrvaške in Jugoslavije. V Zagrebu in zagrebški družbi je zavzemal odlično mesto ter slovel kot izvrsten advokat in odličen gospod. Govoril je sedem jezikov ter bil znan kot velik ljubitelj glasbe. Mažuraničevi so hrvaška duševna aristokracija, pa je umevno, da vsi Hrvatje in Jugoslovani obžalujejo smrt drja. Zelimira Mažuraniča.^
-0-
G. Jovaa Dučič biva v Ameriki Washington, D. C.; 18. avg. 1941. — (Jugoslovanski tir
nik
is veliki narodni delavec,
naš pni poslanik v Bukarešti in poslanik v Madridu g. Jo-van Dučič je dospel iz Madrida v New York. Ko se je malo časa pomucfil v .New Yorku, je" portem bival v Washingtonu pri svojem prijatelju in kolegi g. K. Fotiču, nato pa šel v Gary, Ind., da tam prebije poletje pri svojih sorodnikih.
Jugoslovansko izseljeništvo mora biti ponosno na to, da je v njegovi sredi največji sedaj živeči jugoslovanski pesnik in eden izmed najznamenitejših jugoslovanskih intelektualcev. Jovan Dučič je živa priča naše velike narodne kulturne vrednosti. On spada v vrsto velikih duševnih lastnin, ki jih Je dal naš narod skozi stoletja. On je sin ponosne Hercegovine, ki nudi danes kakor tudi vedno v naših legendarnih epohah največji odpor tujcu ■ in samosilniku, ter predstavlja najboljše in največje, kar je še dal naš narodni _ženij.
--o-
Zagreb je vstal ozaljšan z apelom Vseslovanskega Kon-
■	gresa! J
(JK) — Takoj potem, ko je bil objavljen apel Vseslovanskega kongresa v Moskvi, je Zagreb vstal ves ozaljšan z dobro izdelanimi lepaki, na katerih je bilo popolno besedilo tistega poziva. Čela periferija j in vse glavnejše ulice v središču so jih imele nalepljene po vseh vogalih zgradb. Vstaško redarstvo je besno trgalo tiste lepake ter prijeip jiad 300 ljudi pod sumnjo, da so jih ti dali izdelati ali pa jih nalepili. — Potrdilo o tem dogodku je po ovinkih dospelo v Moskvo že 23. avgusta, kakor je to javila ruska agencija TASS po moskovskem radiu.'
■	■ o--
Predstavite valim prijaft*. I jem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj naroča! •
lutno ničesar, glo služiti.
kar bi tem m o-
PERIODICAL DIV.
fSOj AMERIKANSKI SLjjliNEcfe
-- - rayi slovenski let e	_	| "SJT I
[ Sh^^ GEASffiOSLOV. ^^Jf^TVS Yj SMEREH IN URADNO GtZSSO) DRUŽBE SV. DRUŽNE V JOLIETU; P. a DRUZbE SV. MOHORJI B P
j	CHICAGIj ZAPADNESLOV. ZVEZE X DENVER, COLO, IN SWVBNglQC ^SKE ZVEZE V ZEDm JENffl DRŽAVAH.	| ameriIkih. N
__{Ofjidai Organ of four Slovmian Organizations]	ffessg^ŠgŠgžtiJ
STEV. (NO.) 1C9.	CHICAGO, ILL., SREDA, 3. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 3, 1941	LETNIK (VOL.) L.

g*,, f	___AMEWKANSKJ SLOVENEC
Sreda, 3. septembra 194t
Amerikanski Slovenec
Prvi iti najstarejši eloverpki -	Htt v Ameriki
j* t Ustanovljen Ista MOL Isd^iatoTtiskti
edinost: pubushimg po.
Naalor uisdaliUa In apcaval
|84ft w. Cmk RdL, Chicago ■ ^ iilsfoa: gah4£t &h4
Za celo leto	---fs.00
Za pol leta-2.50
Za četrt lcf__ __U0
Za celo leto	'-#6.00
Za pol let*-100
Za fetrt leta_175
. Jc
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
wad daily, except Sunday, Moo-day and th# day aftef holiday«
Published by?
edinost publishing co.
Address oI publication office: 1849 W. Cermnk Rd., Chicago Chpna: CANAL
inbacdpdoal
For one year-1->5.00
For hall a year-2.50
For three months	■ 1.50
Chicago, Canada and Swops? For one year	<6.00
For half a year ___ 3.00
For three month*_J.75
Šinete copy	..	3c
iterflka
DafU tilnut .......... na hitro objavo morajo biti poslani na nreduiitvo
vmTj dan in pol pred dasvom, ho ixids Bat — Za sadnjo številko ▼ tedna Je £as do Četrtka dopoldne, — Ha dopise tea? ysdpisa as ns oaira* m» Eokopisov ured
_;-—
Entered aa second class matter. November 10, I9fg al the poet office at Chicago, gžaois. under the Act of March 3, 1879._

P. Bernard Ambrožič OFM.: .
Jeremija na razvalinah
11. OD IZOBILJA.
Ne davno temu je pisal neki kanadski Člankar v to-rontskem dnevniku o potrebi raznih omejitev v vojne namene. Napovedoval je čase, ko bo tudi v Kanadi in celo v Ameriki primanjkovalo raznih reči, ki jih sedaj smatramo za svoje vsakdanje potrebščine, Čeprav v resnici niso potrebščine, ampak vse bolj naše razvade. Poudaril je pa, da utegne pliti do tega, da v resnici tudi pravih potrebščin ne bo več dobiti.
Pri tem je zapisal besedo, ki jo je vredno premisliti. Dejal je namreč:
"Z rečmi, ki gredo v Kanadi in Ameriki v "pomije" (v pail) v naših kuhinjah, bi se z lahkoto zajezila vsa lakota, ki jo že sedaj povzroča v Evropi vojska in jo še bo."|
Seveda so izjeme, morebiti jih ni malo. So družine, ki morda iz potrebe, morda tudi res iz boljšega spoznanja drugače ravnajo. To se pravi, ne zmečejo vseh "ostankov" "takoj v pomije, ampak jih spravijo, in použijejo pozneje. Sami ste pa gotovo imeli že priliko videti, koliko še popolnoma dobrega kruha, čeprav je morda nekoliko suh, gre v pomije. Koliko opečenega krompirja, koliko še popolnoma dobrega mesa, V tem brez dvoma dere naš slovenski narod slepo v — amerikanizem zelo slabe vrste.
Pa kaj boš! Saj ti pek skoraj neprenehoma stoji na vratih in ponuja sveže štruce. "Za majhen denar", pravijo ljudje, "dobimo vse sveže, čemu bi jedli zastarele reči, ko nam ni treba ..."
Tu v Kanadi glede vsakdanjega kruha ni še nobenih drugih omejitev ko to, da kruh ne prihaja več "slajsan", narezan v "šnite", ampak v celih štrucah in ga je treba za uporabo šele razrezati. Prav za prav ne vem, čemu je ta omejitev, saj žita je v deželi rajši preveč ko premalo.
Oni dan sem imel priliko opazovati zanimiv prizor. Ženska, ki je hotela postreči z zajterkom, je segla po zavoju ravno prišlega kruha in je hotela potegniti ven nekaj ^nit". Tedaj je opazila, da je štruca cela in je bilo treba poiskati nož. V tistem hipu je ženska izgubila potrpežljivost in se je^ares razjezila. Zabavljala je kar na debelo, koliko sitnosti prinaša vojska in koliko je treba korakov, preden dandanes more človek "kaj v roko vzeti."
Seveda sem molčal, zraven sem si pa mislil in si klical v spomin, kaj nam je nekdaj v našem MATERNEM jeziku pomenil kruh. Kolikokrat smo slišali, ko smo vprašali za kruh, odgovor: "Kruhek spi.. ."
In kadar se je "kruhek zbudil", so mati segli po nožu in so napravili na spodnji skorji velik križ, preden so odrezali "krajec". In ko rezali šnite, smo trepetali v strahu, da se bo "skoznje videlo".
In če nam je košček kruha padel na tla, smo ga pobrali in "kušnili", preden smo ga nesli v usta.
Samo Če je kaj drobtinic padlo na travo, nam ni bilo treba skrbeti, ker smo bili poučeni, da jih bodo pojedli mravljinci. In mravljinci so imeli to pravico, ker so nam bili zgled pridnosti in delavnosti.
Tako in podobno se je vrašČalo v nas spoštovanje do 'Vsakdanjega kruha" in smo toliko laglje razumevali, zakaj je Gospod učil moliti: Daj nam danes naš vsakdanji kruh...	-
Kljub temu smo zbirali za misijone v daljnih, neznanih deželah in smo prinašali katehetu krajcerje za "odkup pogančkov". Zelo naravno in samo po sebi umevno se nam je zdekvda mora iti kolikor mogoče veliko krajcer-jev na Kitajsko in v Afriko, čeprav bi si bili lahko mislili: Čemu pošiljati tja daleč nam popolnoma neznanim ljudem, ko je kruhek med nami tako drag .
Pozneje sem bil sam katehet v Mariboru in sem tudi jaz navduševal otroke za zbiranje v svrho misijonov. Same -viničarske otroke sem imel v svojih razredih in nekaj befftmčev z Goriškega. Prinašali so, seveda po malem. Ne-kol se je brezverski učitelj pritožil nad tem. zbiranjem. Otroci so sami čudno siromašni, je dejal, pustite vendar že fenkrat to misijonsko navlako.
Jaz se nisem strinjal z njim, čeprav sem vedel, da so
otroci zares revni. Poklican je bil nadučitelj in on naj bi odločil. Bil je pa že v drugih rečeh zelo neodločen mož, kako naj "odloči" med nama v taki zadevi, ki ni samo vprašanje današnjega dne.
Tako je šla zadeva naprej in nadzornik je bil pozvan, da naj svoje pove. In nadzornik je povedal:
- "Dam prav katehetu, naj le še dalje pobira za pogan-čke, seveda v primernih mejah. Gospodu učitelju, ki se je pritožil, se zdi to nabiranje verska prenapetost. Jaz se ne bom spuščal v versko vprašanje pri tej zadevi. Toliko pa rečem, da se z zbiranjem za misijone v otroških dušah budi človečansko čustvovanje. Smisel za zapostavljanje samega sebe in čut za bližnjega. Tudi reven otrok ne sme misliti, da je oproščen vsega sočustvovanja z bližnjim. Naj se mu vceplja zavest, da so še bolj siromašni na svetu nego je on."
To je torej nekaj spominov iz let* ki so bila. Ali se vam ne zdi, da je v takih okoliščinah SRCE dobivalo lepšo in boljšo vzgojo nego jo more pričakovati v naših današnjih razmerah, ko kruh brez putra komaj "kaj pomeni, ko je treba še na potico mazati puter — čemur se je, če se spominjate, posebno čudil škof Rožman, ko je bil med nami — in smo kljub vsem tem dobrotam tako do grla siti — kolekt...
Koliko procentov slovenskih hiš v Ameriki je takih, ki v njih — "kruhek spi"? Posebno dandanes, ko je dela in zaslužka vsepovsod? Kolikor pa je takih hiš in družin, v katerih "kruhek spi" — so ali same krive, ali so pa krivi ostali Slovenci, ki nimajo toliko SRCA, da bi šli z odprtimi rokami k sosedovim in pripomogli do tega, da bi se "kruhek zbudil" tudi tam ...
Veliko je pa takih hiš, kjer kruhek nikoli ne sj>i, pač pa dostikrat joka v pomijah pod "sinkom" ali pa stoka in ječi po "breadbaksah", zapuščen in zanemarjen, ker je v "refrigeratorju" toliko drugih reči, boljših od kruha, h katerim se zatekajo družinski želodci. "
Kolektanje za "stari kraj" je pa mnogim — narodna prenapetost.	(Dalje prih.)
•videla tudi sedaj v rakvi, smrt jim ni prestrašila oboraza bili so tako nedeljski praznični,obdani z glorijo daljnih, daljnih zvonenj —. Vedno preprosti v svojem življenju, pa — če so si pripasali kak nov predpasnik. so me v norčavosti vprašali: no — ali sem kej fest, ko imam nov firtoh! — Tako sem nekako nemo stala ob rakvi in skoro pričakovala, da se bodo ozrli in me vprašali: Al nejam fejst dons? Toda, v žalosti le domišlije delujejo, Barletova mati so. spali spanje mirnega počitka, njim ni bilo več mar lepota ali strahota tega sveta, nič več niso mislili na nas, na otroke; ko so jim še enkrat zarisali in pokazali pravo pot: Boga, Marijo ne pozabite, ljubite se med seboj in zame molite, so odstopili in rekli: Jaz
zdaj grem---. Ko sem
prišla 38. leta iz domovine in gem jim o nji pripovedovala, so globoko zdihnili: oh, ko bi jaz le na Brezje še mogla priti.
ga dosledno tiče kot pogrebni-ka temveč je sporedno vodil številna društva in Udeležence pogreba, da se je, dasi veliko število teh, vršil ves pogreb v spoštljivem redu K pogrebni maši so prišli tudi č. g. Pater A. Urankar iz Lemonta, po grebno mašo so darovali domači g. župnik č. g. Hiti, ob asistenci č. g. Patra Urankar-ja in še nekega, meni nezna-
nega gospod duhovnika. i f
Tako se je življenje žene, spojeno s trplenjem in tti in tam z veseljem, bodisi v domovini ali tujini sedaj končalo
—	dasi v tujini, vendar uepo končalo. Tujina — res — pft med svojimi otroki, med svojim narodom, v svoji cerkvi, in sedaj — še na onem svetu
—	pri svojih — počivajte v miru Božjem. —
konvenčnl dogodki
Konvencija je končala v četrtek večer. — Novi odbor. — Prihodnja konvencija se vrši v Clevelandu.
OB SMRTI PIJONIRKE I M. Blai
Nič se še začelo ni, tudi ne končalo.
Da — plačano s trpljenjem > ne bi bilo; <
Saj — trpljenje drugih nas je svetu dalo.
Trpljenje naše lastno nam bo grob skopalo.
Na letošnji Veliki Šmaren so mi misli še posebno begale v rojstno domovino, k stari-šem, tako ostareli, pa v grozoti vojne. Hitele so misli na žalostno goro, k tako žalostni Materi vseh mater in jo prosile pomoči,usmiljenja za bedno domovino. Pa — čimbolj sem se v mislih mudila v domovini, tem nemirne je je postajalo srce ob tem groznem molku, ko ni bilo zanesljivega sporočila o naših dragih. Sajj že leto dni nisem dobila nikakega glasu od starišev. V tem lepem jutru Marijnega Vnebovzetja, ko so iz toliko katoliških cerkva zvonovi praznično zvonili Mariji v čast in vabili vernike vseh narodnosti v cerkev, že ta dan sem se namenila: v bližnji prihodnosti pojdem v Wau-kegan, morda ima kedo Borov-ničanov kako pismo iz Borovnice, tam bom zvedela kako je z našimi, seveda — malo upanja, vendar, boljše kot ta strašni negotovi molk —
Nekaj dni pozneje, 20. avgusta sem se res odpravila proti Waukeganu. Sama v svoje
misli zatopljena na vlaku sem premišljevala,katere vse znance bodem obiskala. Med prvimi so bili Barletova mati, ki so bolehali že več mesecev. Ko sem izstopila iz "kare" na 9. cesti, je pri Materi Božji v slov. cerkvi zvonilo; ko sem gledala na rudeči stolp izza drevesja, sem si mislila, kaj lc zvoni, saj je že precej čez 12 uro. Ko sem prišla gori do McAllister Str. sem videla lep avtomobil pred Barletovo hišo. Zopet so misli drvele: oh, da ja ne bi bili Barletovi tako bolni, da zdravnika potrebujejo. Zavila sem k prijateljem, Drobničevim in prva beseda, ki mi jo je Mrs. Drobnič dala, je bila: ja, ali si že prišla in — ker nisem vedela odgovora na to, Mrs. Drobnič pristavi: saj smo šele danes zjutraj karto oddale. Vedoča, da bodem nekaj težkega izvedela boječe vprašam: karto ste poslale?
Zakaj? Pa mi Mrs. Drobnie cdgovori: Barletova mati so umrli. Tako torej Barietovih mater ne bom videla nič več s "porča" me pozdraviti, na vrtu kaj okopavati ali celo kje kaj kakšne žeblje pribiti —. Ko sem šla mimo njih vrta, bila sem gotova, da se mi od nekje smejejo, toda Bože moj. saj na vratih vendar res visi mrtvaški venec. Vstopila sem v hišo to pot — pokropiti Bar-letovih, mater. Kot sem jih poznala korajžnih v življenje niso se vstrašili trpljenja, bolezni, operacije tako sem jih
Barletova mati — zakaj ste šli od nas? Ali ste šli k Mariji na Brezje ? Res v rojstno domovino Vam ni kažalo iti k Njej na Brezje, saj Jo je sovražnik pregnal —. Med trudom in trpljenjem za vsakdanji obstanek ste mnogo naložili na kapital dobrih del, katerih obresti sedaj uživate. Mene ste pa nekako vedno priganjali: daj no Blajeva, še kaj napiš; le to pot me ni3te, vendar, od kar sve se poznale najtežje je pero to pot drčalo po papirju.
Mati Barletova so bili rojeni pred nekako 65. leti v Ohanici pri Borovnici, pisali so se Oblak, pri hiši se je reklo pTi Petrovih. Dve sestri še živite v domovini, ena omožena v Jeli po domače Brinarjeva, druga na domu. Sestra Jera, omožena Debevec, pa živi v Johnstown. Z možem sta prišla iz domovine v Joliet, po par mesecih so se pa že naselili v Waukegan, kjer so živeli vsa leta, okrog 40. Mož je bil rojen sicer nekje na Gorenjskem, a živel pa je večina v Borovniški okolici, ko je prišel od vojakov, si je pa vzel orožni-ško službo, katero je držal do časa, ko sta šla v Amerike. Umrl je v Waukeganu 1. 1934. V družini je bilo rojenih 10 otrok, od katerih živi še 5, tri hčere in dva sina. Mati so spadali k več društvom: k društvu sv. Jožefa štev. 53, KSKJ. — k društvu sv. Neže COF., K Družbi sv. Družine, k samostojnemu podpornemu društvu Waukegan in h cerkvenemu društvu Krščanskih žena in mater.
Imeli so lep pogreb. Nebroj-na množica jih je prišla kropit, in cerkev je bila polna ob času pogreba. Članstvo in zastave društev h katerimi so spadali in tudi zastave vseh društev spadajočih h K.S.K.J. so jih spremili v cerkev in na pokopališče. In, ker so bili pokopani na St. Marys pokopališču, ki je le nekaj blokov od slov. cerkve, ležeče na lepem prostoru ob Michiganskem jezeru, so društveniki-ce, kar korakali od cerkve na pokopališče. Cel pogreb je prav lepo in modro vodil Mr. Nemanich, iamkajšni pogrebnik. Ni samo prvovrstno oskrbel delo, ki se
Kakor je že bilo na kratko poročano, je 11. redna konvencija ZSZ. bila zaključena v četrtek večer. V novi bodoči odbor so izvoljeni, kakor sledi:
Predsednik Leo Jurjovec, Podpredsednik in vodja mladinskega oddelka }Geo. J. Miroslavich. Drugi podpredsednik :Frank Bradich. Tajnik Anthony J. Jeršin. Blagajnik Michael Horvat. Predsednik nadzornega odbora Matt J. Kochevar. Drugi nadzornik Mike Po-povich.
Tretji nadzornik Anton Ru-par.
Predsednik porotnega odbora Joe Blatnik.
2.	porotnica Johana Mervar,
3.	porotnik Vincent Novak,
4.	porotnik Joseph Godec in 4. porotnik Candid Grmek.
—	Prihodnja konvencija se bo vršila v Clevelandu, Ohio, čez 4 leta.
—	"Amerikanski Slovenec" je ponovno odobren za uradno glasilo ZSZ.
—	Po izvolitvi odbora in rešenju drugih nekaterih zadev, je glavni predsednik Leo Jurjovec zaključil 11. redno konvencijo z lepim poslovilnim nagovorom na delegacijo, Katero je zahvalil za tako lepo složno zborovanje na konvenciji ter vzpodbujal vse izvoljene uradnike naj vsi kolikor mogoče navdušeno sodelujejo za večjo in močnejšo ZSZ.
Kato so glavni uradniki in delegacija odšli na skupno večerjo, katero je priredil glavnim uradnikom in delegaciji list "Amer. Slovenec" v znani slovenski gostilni Antona Go-lenko, kjer se jim je servirala večerja. Nato so se glavni odbor in delegacija ter mnogi drugi gostje podali na večerni izlet s parnikom po Michigan, jezeru, kjer so imeli ob lepem hladnem večeru obilo zabave.
V soboto jutro so pa že začeli nekateri odhajati nazaj proti svojim domovom, nekateri pa so še ostali na posetu pri svojih znancih in prijateljih.
Tako je končala 11. konvencija ZSZ in kar nekam dolgočasno je, ko so prijazni in uljudni naši rojaki iz zapada,
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 1C. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
severa in vzhoda odšli iz naše srede. Ravno navadili smo se jih in oni nas, pa je že bilo treba zopet vzeti slovo od njih. Upamo pa, da se še snidemo zdravi in veseli ob gotoyih prilikah.
Vsem najlepši pozdrav, z Bogom in na svidenje!
to uTono
ZDRAVNIK DIVJIH ŽIVALI UMRL
Preko ženevskega Rdečega križa je prispela novica, da je umrl na otoku" Cejlonu znani lovec divjih živali Heinrieh Augustt Hagenbeck. Bil je 76 let star. Pred svetovno vojno je živel Hagenbeck 28 let na Cejlonu kot veletrgovec.^Jast-nik plantaž in trgovskih parni-kov. Zelo rad se je zanimal za živali zlasti za slone. Radi so ga klicali povsod po svetu v zoološke vrte, ker je bil znan kot "zdravnik za slone". Ob izbruhu svetovne vojne se je rešil v Nemčijo, kjer je ostal vse do leta 1929. ko se je zopet povrnil v tropske kraje. Na Cejlonu je osnoval velik zoološki vrt. Postal je zopet lastnik potniških in tovarnih parnikov. Ko je izbruhnila sedanja vojna, je bil interniran.
-o
DOBER SVET
Johanna Straussa je obiskovalo vedno mnogo "violinskih virtuozov", ki bi radi slišali njegovo sodbo o njihovi "umetnosti". Mojster je zavoljo tega zelo trpel, ker se v svoji dobrodušnosti vsiljivcev ni znal ubraniti. Nekega dne pa, ko je spet prišel mladenič, ki je po goslih škripal na vse pretege, je Straussu vendarle pošla potrpežljivost in je dejal: "Veste kaj, mladi mož, violina ni hvaležen inštrument. Naučite se rajši pihanja na rog zoper meglo. Tako boste lahko vsaj ljudem reševali življenja."
o- -
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Listen to q
* PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Bvery Saturday, 1:30 to 2:30 P JC.
STATION WHIP, i
1480 kilocycles	A
(First Station on Tour Dial} ■
• Featuring s program of •
.Yugoslav Folk Music
TOMMY JEVA POMOTA
(277)
(Metropolitan Newspaper Servics)
Napisal: Edgar Bice Burroughs
AT "HOME TOMMY HAD BEEN HNJOCY ABOUT FOOD; NOW.' HC DEVOURED A PIECE OF RAW MEAT LIKE A HUNGRY UTTLE ANIMAL.
the rest he took to the starving lion cubs. when tfietr hunger wa5 appeased, they purred contentedly /
Doma je bil Tommy zelo izbirčen glede hrane; sedaj je surovo meso prav tako kot lačne majhne živali.
Kar mu je ostalo, je odnesel gladni-ma levoma. Ko .sta potolažila svoj glad, sta zadovoljno predla.
wsmsssmsssam
tommy released them, they nuzzled
against him, his friends once morej jtheboy was proud and mappv.1
Tommy ju je spustil ven, da sta se zadovoljno muzala okolu njega in zopet so postali prijatelji, kar se je dečku silao dopadlo.
THIS ŠLO JUNGLE ISN'T SO BAD' HE MUSED. BUT HE WAS SOON TO CHAN 6 £ HIS MfNP.__
"Ta stara džungla lc ni tako slaba." je začel premišljevati. — Toda kmalu je moral premeniti svoje misli.
RUSKI VOJAKI KOPLJEJO STRELNI JAREK
J. M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
7.	Nedelj« — 14. pobink.
8.	Ponedeljek — Rojstvo BI. D. Marije
9.	Torek — Peter Klaver
10.	Sreda — Nikolaj Tol.	*
11.	Četrtek Protus
12.	Petek — Ime Marfje	, ? 1 18. Sobota — Notburga
Slika kaže, kako ruski vojaki pripravljajo novo obrambno linijo nekje v Rusiji. Dosedaj je Dotekala
vojna v Rusiji v znamenjih hhreg« premikanja. Ako bi se utrdila črta, ki bi mogla držati nenike navale, H posula fronta med Nemci m Rnsi bolj stalna.
IZ USADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MQHOHJA
CHICAGO, ILL.
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v sredo dne 3. septembra točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se gotovo vdeležite v velikem številu. Člani, ki ste zaostali z vašim asesmen-tom ste prošeni, da nemudoma poravnate vaš dolg.
Kampanja za pridobivanje novih članov je še zmeraj v teku. Ali ste vi že pridobili novega člana ali članico? Vsak, kateremu je Družba pri srcu, bo to storil. Toraj na aelo vsi, za nove člane.	♦
Z sobratskim pozdravom,
Jos. J. Kobal, tajnik.
lepote nase zemlje
Šmihel — skriti "biser" gornjegajskega okraja
žu in Črno, na zapad pa k Mo-£ irski koči na planine.
Za natančnejši ogled tega kraja ti. priporočam pot proti Sv. Križu, ki te vodi skoraj po ravnini, preko šumečih smrekovih gozdov in si čez pol ure pri deročem potoku Libija, ki se s šumnim pozdravom poslavlja od kraja, z vso brzino izlivajoč se po skalni strugi navzdol. Zanimiv je njegov izvir, katerega moreš videti, če greš Se Četrt ure ob njem po cesti, ki je njegova spremljevalka od izvira do izliva v Savinjo. Tu vidiš, kako zagleda ta potok beli dan, ko vre voda iz velike skalnate odprtine in to v taki moči, da je takoj sposobna za pogon žag in mlinov. Ta potok je obenem tudi meja med župnijama Smihel in Belo vodo ter med okraji Gornji grad — Slovenjgradec. Zaeno pa si tu ob vnožju stožčastega, 1040 m visokega skalnatega hriba; na vrhu stoji znana romarska cerkev Sv. Križa. Ko si že tu, ti ne bo žal. če greš preko vode še pičlo urico gori na vrh, da si ogledaš to pre-lepo cerkev, ki je bila zgrajena šele v prvi polovici 19. stoletja. Poleg lepote jo poveličuje še to, da je bila posvečena od svetniškega škofa Slomška. Posebno jo krasi njen veliki zvon, ki je edini večji zvon v širni okolici, ki ni postal žrtev svetovne vojne.
Toda želiš si ogledati naravna čuda in lepote Smihela! Kar brž nazaj ob vznožje hriba, samo čez vodo in cesto, pa že spet v hrib po precej strmi stezi v tako zvani "Kanečki žlih". Naenkrat zazija pred teboj velika odprtina v zemlji, ki je obokana z močnim skalovjem. Malo strah te bo, pa kar prižgij svetilko (brez katere ne hodi), pa se brez skrbi spusti po kamnitem pobočju kakih 50 m in si na dnu. Tu vidiš na desni malo kristalno jezerce, ki ni globoko, vendar, če zanj ne veš.prav lahko vanj zagažiš. Na levo pa ti je odprta velika dvorana, kakih 20
Za one, ki še niso čitali zanimivih spisov dr. Mišiča in ne obiskali kraja, je Smihel še čisto tuj slovenski svet. Tudi zgodovinsko je kraj malokje opisan. Gotovo pa je naseljen najmanj 1000 let, ker je cerkev sv. Mihaela stara nad 300 let.
Od Smihela na zahodno stran pa se razprostira po strmih, a radi krasnega razgleda slovečih pobočjih, kat. občin« Sv. Rodegunda, podružnica šmihelska. Sedanja, še skoraj nova cerkev, stoji na mestu, kjer je bila nekdaj grajska kapela tamošnjega graščaka, kojega gradu sledovi so še vidni. Tu se je leta 1824 rodil tudi znani Florijan Vodovnik, poznejši Siegenfeld, sin preprostih staršev. Ker je bil posebno nadarjen in prežet s pesniškim duhom, ki je pozneje večkrat opeval svojo mater in dom, je vstopil v gimnazijo v Celju. Umrl je leta 1884 v Gradcu. Pesnikoval je večinoma v nemščini. Pač lahko um-ljivo, saj se za slovenščino takrat na gimnaziji skoraj nihče ni brigal.
V predvojnih letih, pravijo starejši gospodarji, smo pač laže gospodarili kot dandanes, kdor je le hotel, ni prišel v obupne razmere. Grozni pa so jim še spomini na svetovno vojno, ki seveda tudi temu kraju ni prizanesla in ga prizadela zlasti po izgubi mož in lantov, kakor malokje, saj je S % ondotnega prebivalstva vzela življenje.
Na pobudo "Slovenskega plan. društva", predvsem "Savinjske podružnice* v Celju, obiskuje kraj vedno več in več izletnikov. Prebivalci, kakor jim je kraj mil in drag, si v obilnosi dela in gospodarskih skrbi niti mislili niso, kako cenijo tujci, ki prihajajo iz naših in tujih mest, ta kraj in si želijo v njegovem objemu oddiha.
Ce si v Šmihelu, vidiš na razpotju pri cerkvi kažipot, ki ti kaže proti severu k Sv. Kri-
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, (T stane samo___________________ OvFO
RUSKI SUBMARIN STRAŽI V BALTIKU
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetietnico "Amerikan-8kega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- EJ ^ danjo Zlato knjigo, obe za samo-i_____i 3C
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rorid,	Chicago, Illinois
• ?USki *u^marin »traii proti nemškim transportnim ladijam ki prevažajo čete «a-Fi«ko Z+ uu-da a« Nemcem posreči aasetd Leningrad, tedaj bi W© rusko baltiško b rodov je zajeto.
^	_ AMERIKANSKI SLOVENEC	_-	, »nm §
^ 1
Pf ' j	B S * * jL jf P**.
NCI/ElJjllI nil 11L tri
<
PRVA NEDELJA V SEPTEMBRU
Ostani pri tem, kar si in živil zadovoljno. V tem obstoji vsa sreča. Ne žaluj, Če vidiš druge v sreči in časti, za te se pa nihče ne zmeni. Mnoga čast «mede um, prevzame srce in pahne v brezdno brczbožnosti. Zgolj visok stan človeku ni v east. Zadobi se po slučaju ali po rodu. Rojenemu biti. pa je najmanjše, kar se more od človeka pričakovati. Tako se tudi visoka dostojanstva ne delijo navadno po vrednosti in za« slugi, temveč pogostoma takim, ki so jih prav malo vre-dni. "Tudi to je zlo, kaWo sem zrl pod soncem, da je neumnež postavljen na visoko čast (Pridig. 10, 5)". Tako . gre pri vsem, kar se godi na ti zemlji. "Obrnil sem se drugam in sem videl pod soncem, da ne dobivajo vselej hitri stave v teku. ne močni vojske, ne dobri kruha, ne učeni bogastva, ne umetni prikupi j ivosti, ampak da stoji vse Te na času in naključju,- (Pridig. 9, 11)". To je prokletstvo greha, da je
| mnogokaj tako, kakor bi ne imelo biti.
Nižji stanovi morajo biti in so navadno človeštvu koristnejši, potrebnejši in imenitne;-Ši od visokih. Kam bi prišli če bi vsi hoteli biti visoki gospodje! Ali bi tem gospodom ne zmanjkalo kmalu kruha in še mnogo drugega? To življenje je pred Bogom vrlo kratka igra kakor na odru. Vsak ima svojo vlogo, navidezno le po slučaju, v resnici pa prav od Boga. Najboljši igralec ni oni, kafreri je igral glavno, voailno, najbolj važno vlogo, najboljši je oni, ki je igral svojo vlog najbolje, z največjo spretnostjo. Dobro in spretno igrati je pa lažje stranske vloge, glavne vloge so zelo težke. Čemu strmeti po glavni ali vsaj važnejši vlogi?
Na mnogih so se že uiesniei-je oni, ki je igral svojo vlogo pokaže, da je neumen, ko je bil visoko povzdignjen (Preg. 30, 32)".
' m dolga in 8 do 10 m visoka.
Tu se zoži in se dalje zopet > razširi v drugo slično dvora-1 no. Stene in obok so lepo beli; od njih kaplja voda ki nareja kapnike v najrazličnejših oblikah. Ako se zanimaš za pod-■ zemne tajnosti, ti morem na teh planinah pokazati še več uličnih jam, ki vodijo v zemljo. Gori na vrhu tako zvane "Ple-ške planine" najdeš prepad navpično v zemljo. Ce vržeš vanj kamen, čuješ še minuto za tem votel grom iz prepada, kar izpričuje nepopisne globine. Ce greš sedaj čez planino proti Mozirski koči, najdeš zopet vdrtino v zemlji, ki ji pravijo "ledenica". Iz te vdrtine vodi v zemeljsko globin o manjši rov, iz katerega prihaja tak hlad, da sneg notri nikdar ne skopni. Tik pod Mozir sko kočo pa najdeš imenovano "Mesarsko lopo", kateri še tudi nihče ni šel do dna. Poleg opisanih jam je še na teh planinah več takih vdolbin in bi še v vseh teh rovih našlo trotovo mnogo zanimivosti, ko bi jih raziskal izvežban razisko valeč. O vseh teh jamah krožijo med ljudmi razne legende in pravljice. Zanimivo je tudi to, da so pod vrhom te planine vse naokrog studenci v skoraj enaki višini. Sklepajo o veliki votlini sredi planine, iz katere se izteka voda po raznih studencih.
Posebna odlika teh planin pa je že opisani sloveči razgled. Komaj čakajo smučarji prvega snega. Takrat na teh navidez mrtvih planinah vse oživi.
Ob vnožju Medvedjeka pa stoji pod "Hleviščem" znana Mozirska koča, ki je stalno oskrbovana. SPD je v povojnih letih to kočo obnavljalo in po potrebi je 1. 1930 dogradilo še eno pomožno poslopje. Sedaj pa se pripravlja za graditev večjega turistovskega doma. S kolikim trudom bo to delo SPD združeno,- da doseže začrtani cilj. Mnogo bi pocenilo to zgraditev ko bi že bila na razpolago cesta iz Mozirja v Smihel, ki bo te dni zatrasira-na.
-o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
grozeča inflacija cen
Smer napram rastočim cenam in mezdam je neizogibna, ali pričakuje se, da bo vlada vse storila, da bo draginja čim manjša mogoče.
Cim dalje več slišimo o inflaciji — ta beseda doni neugodno,ali za Amerikance ima precej nejasen pomen.
Večina ljudi se ob tej besedi spominja fantatistične finančne katastrofe, ki je paralizira-la Nemčijo po prvi svetovni vojni, ko je obupana in nestalna vlada tiskala papirnati denar v valuti, ki je segala v miljone in biljone, s katerimi pa se je moglo le kupovati nekoliko tobaka. Nemški gospodarski polom je bil provzročen od inflacije valute, ki je bila provzro-čena od brezmejnega izdaja nja novčanic brez primerne kovinske Teserve, kar se je storilo v obupnem prizadevanju, da se prepreči popolno zaustavljanje vseh poslov ob polomu vsega kreditnega sistema.
Združene Države pa se nimajo bati take vrste inflacije. Ono, proti kateremu vladni zastopniki svarijo, je inflacija cen. V nedavnem govoiu pred tovarnarji gospodinjskega blaga je Leon Henderson, Price Control Administrator v federalnem obrambnem program, odkrito povedal:
"Kmalu bomo imeli več kupo valne sile med ljudmi, ki bodo hoteli kupovat,i kot bo blaga na razpolago. Ako se tu godi v precejšnji meri, nikaka moč na svetu ne more preprečiti inflacije."
Kar je Administrator Henderson imel v mislih, je to:
Porastek v zaposlenosti in višje mezde, ki jih delavci dobivajo v mnogih industrijah, devajo mnogo več gotovega denarja v žepe konsumentov. Kadarkoli se kaj takega dogaja, nastane povpraševanje za več blaga in postrežbe, ker konsumenti imajo več denarja na razpolago. Ker pa potrebe obrambe prihajajo najprej na vrsto, mnogo snovi, zlasti kovin, ni več na razpolago v neomejenih količinah za tovarnarje, ki izdelujejo blago za konsumente. Vsled tega nastane pomanjkanje v mnogih
stvarhe, ki so potrebne za vsakdanje življenje. Ko povpraševanje za kako blago je večje kot razpožljiva zaloga, cene neizogibno rastejo. In ker cena za stotine predmetov je večja, večja kupovalna sila se kar zgubi, ali celo postane še manjša kot je bila poprej.
Za delavce, ki najdejo, da večje mezda niso v stanu pokrivati rastoče cene potrebščin, inflacija cen utegne po-menjati stavkanje za še višje mezde. Ako je štrajk uspešen, bodo tovarnarji bržkone od-škodovali se za večje plače s tem, da bodo še več povišali cene blaga. In tako začne zopet nova inflacija.
Za delavce s stalno mesečno plačo, veliko skupine beio-ovratniških delavcev, katerih plače rade ostajajo na isti višini, je inflacija cen še bolj uso-depolna.
Celo obrtniki in trgovci, vziic višjim cenam svojega blaga, m era j o trpeti v stalnem nate-zanju med povpraševanjem in zalogo, v stalni spremembi stroškov in cen. .
Mr. Hendarson pravi: "Inflacija je 'grda beseda in ravno tako so njene posledice. Globoko zajeda v življenjski standard vsakega mezdarja,! vsake osebe s stalno plačo, j Razredčuje vsako hranilno' vlogo in vsako zavarovalno po-' lico. Ko se razpasuje, ni nikak tovarnar varen v svojih obvezah in nikaka gospodinja ni varna v svojih proračunih. Nikaka skupina ni na boljšem I radi inflacije, vsaj ze stalno ne."
Lahka inflacija pa je že začela. Odkar je vojna izbruhnila v Evropi, so cene na debelo za splošne potrebščine porasle za približno iS odsto cene ira debelo za poljedelske produkte so porasle za približno 21 odsto; in nekatere vrste blaga so poskočile celo' za 50 odsto. Cene na drobno so seveda ravno tako poskočile več ali manj sorazmerno.
Vladni zastopniki pa so
Ustanovljena 31. decembra, 1821. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1941:
Predsednik: Jos. Zicherl, 1830 W. Cermak Road.
Podptfdsednik: Jos. Beribak st^ 1811 W. Cermak Road.
Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street.
Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave.
Zapisnikar: Karolina Picliman, 2326 So. Wolcott Avenue.
Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 2Žnd Place.
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich,
2024 W. Coulter St. — Prank Dolenc, 2015 W. Coulter St Porotni odbor: Peter Coff, 1830 W. Cermak Rd. — Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. — Pauline Ozbolt, 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko, 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Urwch, 1901 W. Cermak Rd. in
Dr. Prank Grill, 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Prank Roblek, 1833 W. 22nd Place.
Uradno £lasiio: "Amerikanski Slovca-c". Naše mesečne seje se vršijo vsako prvo sredo večer ob pol 8. uri v mesecih od maja do septembra. Vsako prvo nedc'.jo v mesecu pa *e vrse ob po! 2. uri v mesecih: od oktobra do aprila, v dvorani sv. Stcfzn*. na 22nd Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženska od 6. do 45 leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $700 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnina, in me v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo!
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika.
mnenja, da se inflacija daje kontrolirati in se težave, ki jih povzrocuje konsumentom, dajejo znižati na minimum. Do danes se jo potom administracije cen postavil strop na cene nekaterih osnovnih predmetov, ker se je doseglo sodelo-vanje med proizvajatefli in tovarnarji. Ta način omejevanja višjih cen pa ima, kakor se priznava, mnogo napak in bržkone bi bil neizvedljiv v večjem in vseobsegajočem razmerju, ker urad za administracijo cen in civilnih zalog nima nikake cblasti, da bi udejstvoval svoje nasvete z zakonsko silo.
Druga metoda je težje obdavčevanje, zlasti več davkov za dohodke v nižjih skupinah. Oni, ki zagovarjajo višje davke, poudarjajo, da, ako se zniža vsled davkov kupovalna si-jla konsumentov, bo tem manj j povpraševanja za blago in j vsled tega ne bi cene preveč i poskočile. Izjavljajo, da stroški za obrambo bodo na? zadnje plačani iz žepov ljudi in, ako te stroške plačuje sproti ("pay as we go"), bo narodno | gospodarstvo ostalo bolj v ravnotežju.
Drugi zagovarjajo vzpodbujanje za vlaganje v hranilne vloge in obrambene obveznice.
Na tak način bo konsument kupoval manj blaga in bo bolj pripravljen premagati mogočo gospodarsko krizo, ko vojna nevarnost konča.
Karkoli Predsednik in Kongres storijo proti nevarnosti inflacije, nekaj inflacije cen bomo vendarle imeli po manje narodnih gospodarfev.
Common Council — F.L.I.S.
-o———
SPOMENIK ŠPORTNIKU
Finsko prosvetno ministrstvo se je odločilo postaviti na olimpijskem, stadionu v Helsinkih spomenik slavnemu finskemu in svetovnemu prvaku v teku. N ur mi ju. Po pravici lahko imenujemo Nurmija najboljšega tekača — vsaj do sedaj — vseh narodov na svetu. Kjer se je pojavil Nurmi, je bila povsod prava senzacija. Po Pavlu Nurmiju je njegova domovina Finska znana po vsem svetu. Cela knjižnica propagandnih knjig bi ne zmogla kaj takega. Po Nurmiju ve skoraj vsak otrok po vseh delih sveta za Finsko in to je že mnogo. Spomenik Nurmiju je že dovršen. Izdelal ga je kipar Viano, postavljeno pa bo v olimpijskem stadionu v Helsinkih.
Stran S	^	_✓____AMERIKAWSm aLOVglfCT
Paul Keller \ * I fJ T 13111*'^
"Hubert"
ROMAN IZ GOZDOV
Halo, p,a je znova začelo grdo zmerjanje, in. vsi sb silili za prijetima ter hoteli, da ju spremljejo. Toda vse kričanje je pregrmel Boltežarjev mogočni glas:
"Tu ostanite! Kdor bo -šel od ognja, be Kaznovan P*
In ostali so vsi. Zopet so se postavili v vrsto, zopet so romali škafi sem in tja. Stal sem sredi med njimi. Vedel sem dobro, da naše delo nima prav nobenega pomena ; kajti hiša zaradi svoje lege ni bila v nevarnosti, žaga pa je bila tako ali tako izgubljena, delati pa s tako smešno majhno brizgalno res ni imelo smisla. Seveda pa sem vztrajal.
Cez kaki dve uri so plameni skoraj nenadoma začeli pojemati, ostali so le škripajoči kupi žerjavice še, iz katerih je tu pa tam švignil plamen. Poleg tega je začel liti dež kakor iz škafa, tako da je rekel Boltežar ljudem:
"Sedaj Whko odidete domov! Le straža naj ostane pri ognju !"
Tedaj se jih je urno večina pobrala domov. Jaz sem ostal še na dvorišču. Poleg mene je stala Erika Grubelnik.
"To je bil največji doživljaj v mojem življenju," je rekla. "Kaj takega ne vidi človek v velikem mestu."
"Vi mislite to silno grozo, to slikovitost."
"In vse, kar se godi z ljudmi!" . "Tonče! Tonče! Tonče!"
"Ali ga slišite — venomer išče sina. Išče ga v hiši, po dvorišču, pri pogorišču; na cesti v vasi vpije za njim."
"Res, kje le je Tonče? Saj bi vendar moral biti tukaj!" "Tonče! Tonče!"
Po raztajanih sneženih kalužah je prišel Žagar čee dvorišče. ^ "Gospod Belčar," sem rekel, "vašega
sina ne bo v vasi."
"Odšel je bil kam od doma," je pristavila Erika.
"'"Od doma," je blebetal stari, "od doma ! Saj mi vendar ni, saj mi vendar ni zažgal on, Tonče?"
"Gospod Belčar, prepričan sem, da je treščilo v žago in da je zažgala strela —" "Strela —", se je hripavo zasmejal, "strela! Lepa strela to! Jaz že vem — že vem — kakšna strela je bila to —"
Oddrsal je od naiu in zopet začel klicati:
"Tonče! Tonče!"
"Grozno!" je rekla Erika in se nenadoma spustila v jok. "To nesrečno sanka-
„ •	n
nje —
"Erika!" sem rekel strogo, "ne govorite več te neumnosti! Prepametni ste, da bi govorili kaj takega. Naše nedolžno sankanje s temi tragedijami, katerih korenine so mnogo globlje, prav nič nima opraviti."
Peljal sem jo z dvorišča na cesto. Tedaj sva zagledala žensko, ki ie slonela na plotu na oni strani ceste. Šipčeva Lizika.
Na n^o ves ta večer nisem mislil. "Lizika, kaj pa delate tukaj?", Pogledala naju je z blodnimi očmi.
"Ali je on — ali je on — ali je on zažgal? Zakaj pa ga kliče oče kar naprej?"
"Lizika, kdo je zažgal, tega nihče ne ve. Jaz mislim, da je udarila v žago strela."
"Strela? Ne!"
"Lizika, pojdite domov. Škoda vas je za Tončeta!"	"
"Škoda?" je trudno ponovila. "2e lahko res! Če on zaradi take dekline —"
Vrata pri štacuni so se odprla. Na prag je stopila Lizikina mati.
"Ali je že zopet zunaj? Petkrat sem že šla po njo. Moj Bog, taka nesreča!"
Brez svoje volje je odšla deklica v hišo. Mati nama je rekla:
"Danes kar ni šla od okna, vedno je gledala, kdaj se bo prisankal Tonče mimo. Zato je prepozno šla gori h križu. Večna luč je ugasnila, in tako je prišla nesreča. Toda ne pravite nikomur tega!"
"Ali luč sedaj zopet gori?"
"Gori!" je rekla žena in si pokrila z rokami obraz.
SEDMO POGLAVJE.
Najtemnejši gozd. -
Prišel nama je naproti nadučitelj in je prevzel Eriko. Nato sem taval sam domov.
Prikorakal sem mimo gasilnega doma. Malo poslopje je stalo tik pri cesti. V njem je bila shranjena brizgalna, hišico pa so ob priložnosti rabili tudi za zapor, in če je kak človek izvršil v dolini samomor ali sploh kako nenadoma umrl, so ga položili na mrtvaški oder v tem poslopju.
Tu notri je sedaj zaprt sedel stari Gr-čar.
Potrkal, sem na malo, zamreženo okence.
"He, Grčar! Ali me slišite?"
"Kdo me kliče? Ali ste vi, gospod Hubert?"
"Jaz!"
"Gospod Hubert, jaz »nisem zažgal; jaz sem vendar stari Grčar."
"Da, Grč^r, verjamem vam!"
Tedaj je glasno zaihtel.
"Ali vas zebe, Grčar?"
"Zebe me. Čisto premočen sem."
"Naročil bom, naj vam prineso odejo. Počakajte nekoliko časa!"
"Gospod Hubert!"
"Kaj hočete?"
Pri okencu se je prikazal njegov sršasti obraz. Bil je grozen ta obraz, ko je zrl tako skozi omrežje.
"Gospod Hubert! Moja stara je zažgala —"	'
"Kdo? Vaša žena?"
"Ona. Premislil sem."	"jfejj
"Grčar! Ali ste še vedno pijani?"
"Ne! Res je! Premislil sem!"
Za hip sem stal tam molče: Nato sem mu zaklical:	j ajt; &*'
"Počakajte! Vrnem se."
Hitel sem nazaj k pogorišču. Tam je Boltežar še vedno korakal sem in tja. Nekaj mož je stražilo pri zoglenelem, kade-(Dalje prih.)
-1 t t tf •« Vf/«Vf « > 1/1	/.\«M*M« ' Af ' '.« ',.v» .'t >.\1 /•WAt'W^V«MtM*M"
Rojak se je čudil
kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
PROSLAVA ZLATEGA
jubileja
(Nadaljevanje s 1. strani)
žiti veleč. g. kanonika in župnika J. J. Omana iz Clevelanda; č. g. Francis Barago; g. Johna Plaznika; č. g. Josepha Štukel; č. g. M. J. Hiti; i. g- P- Edwarda Gabrenjo; č. g. Fr. Papeža, č. g. Mich. Železnikarja; č. g. Benedikta Hoge in domače tri čč. gg. M. J. Butala, župnik; č. g. George Kuzma in Č. g. Mich. Ce-pon, pomožna župnika. Poleg teh je bilo mnogo drugorodnih gospodov. Kot zadnji so vstopili v zboru duhovnikov zlatomašnik veleč. g. P. Ciril Zupan, ki je daroval sv .mašo, ob desni dijakon č. g. Joseph Stukel, na levi sub-dijakon č. g. Plaznik in kot cere-monijar č. g. P. Vencel Solar in za njimi s svojim spremstvom prevzv. g. nadškof Samuel S tri teh.
Lepa in veličastna je bila po-vorka zunaj na ulici pred cerkvijo. Ko si pa vstopil v veličastni božji hram sv. Jožefa, si mislil, da si prišel na neki drugi svet. £uli smo že, da so cerkev sv. Jožefa zadnje mesece nekaj prenavljali, preslikavah, a da so jo tako krasno prenovili znotraj gotovo noben zunanji gost ni pričakoval. Zato pa je bil vsak, ki jo je zadnjo nedeljo prvič videl prenovljeno, kar zadivljen in zamaknjen v njeno nebeško lepoto. Kako krasen altar. Električne znane "Florescent" luči, ki proizvajajo belo dnevno svetlobo, krasno razsvetljujejo male altarčke v velikem altar ju, s sv. Jožefom na vrhu. Veliki altar je krasno preslikan in o-krašen. Tako tudi vsa notranjščina cerkve. Lepše jubilejne obleke bi res ne mogli dati cerkvi sv. Jožefa za njej jubilej, ka-koršno so ji dali.
Videlo se je na vseh gostih, čč. gg. duhovnikih in celo na samem prevzv. g. nadškofu, kako zadivljen je ogledaval notranjo lepoto cerkve sv. Jožefa.
Slavnostni slovenski govornik pri maši je bil veleč. g. kanonik J. J. Oman, iz Clevelanda. Lepo je govoril, slovesno in resno, kakor se mora ob takih dogodkih In kako navdušeno je za njim govoril potem prevzv. g. nadškof Samuel Stritch. Omenjal je veliko vero slovenskega naroda, ki je tako junaško branil svojo vero in krščanstvo že pred divjimi Turki. Ta velika globoka vera je cvetela tudi med slovenskimi izseljenci in veličastna cerkev sv. Jožefa je dokaz temu.
Prvi slovenski pijonirji v Jo-lietu, ki so začeli ustanavljati slovensko župnijo sv. Jožefa so bili iz lepe solnčne Belokrajine. Bili so to globoko verni in za-
vedni ljudje. Kdor le količkaj pozna briljantno zgodovino naših Belokranjcev, ta ve odkod 'pri Belokranjcih ljubezen do ve-jre svojih očetov in mater in do svojega slovenskega naroda. Pi-[sec teh vrstic se dobro spominja, kako mu je leta 1928 razkazaval prijazen rojak iz Rosalnic pri Treh farah. Tam ob potoku Oberhu so grape in še danes votline, kjer so se skrivali verni Belokranjci pred Turki. Pogumno so se borili in branili svoje cerkvice. Yes, iz tiste ljubezni, ki je živela tamkaj in znala toliko žrtvovati za svojo slovensko vero, iz tiste ljubezni je pognala gotovo tudi tu v Jolietu nova ljubezen, nova požrtvovalnost, da je začela v Jolietu pred 50 leti rasti slovenska župnija sv. Jožefa. Ko so bili tisti vrli prvi pijonirji, poleg nekaterih še živečih, še živi in ko bi bili navzoči na tej slavnosti in bil še živ tudi prvi župnik ustanovitelj fare sv. Jožefa preč. g. Šušteršič, kako veseli bi bili vsi skupaj, ko bi videli, kaj je iz njihovega dela, iz njihovega semena zrastlo v slovenskem Jolietu. Ko bi videli, kako njihovo delo gre naprej, napreduje, raste in proč vita in kako njihovi sinovi delujejo naprej za Čast in slavo božjo in za ugled svojega slovenskega naroda, bi gotovo z vsem zadovoljstvom vzkliknili, hvala Bogu, naše delo ni bilo zastonj!
Po krasni cerkveni slavnosti, pa se je vršil jubilejni banket v farnem parku poleg farnega pokopališča sv. Jožefa na hribu. Ta farni park je nekaj posebnega. Služi mladini za razne športe, starejšim pa za piknike in prireditve. V parku je prostorna dvorana z odrom, poleg dvorane pa prostori za točenje pijač. Vse je narejeno tako, da služi nadvse praktično namenu. Tu se rojaki Slovenci shajajo nedeljo za nedeljo na društvenih, farnih in i drugih prireditvah. V svojem so, in to mnogo šteje.
Tu na tem lepem prostoru se je narod zbral po cerkveni slavnosti zadnjo nedeljo, da proslavi še v primettieiti veselju svoj veliki dan, proslavo zlatega jubileja svoje ugledne župnije sv. Jožefa. ~Kako je potekala slavnost tu, pa bom vam skušal povedati jutri.
-o-
"Širite amer. slovenca-
Sreda, 3. septembra 1941 T

J. M. Trunks
Nemci pri poročilih morda pretiravajo, vobče pa so precej točni. Včeraj so poročali, da so sestrelili 30 in takoj za tem še 11 zrakoplovov, in da sami niso niti enega izgubili. Danes poročajo, da so sestrelili 184 ruskih in 60 angleških, sami pa izgubili 4 zrakoplove. Nekaj bo Ireba odšteti, nekaj pa prišteti, precej točni pa so Nemci. Ali imajo Rusi in An-j gleži res kake zrakoplove, ali
le neke zračne šajtrge? *
Senator A. Capper je tudi govoril na radijo in obljubil pomoč, upostavitev Norvežije, llolandije, Belgije in še drugih vojskujočih sil". Ne bom cepil dlake, ako Slovani niso bili omenjeni. Sem pa prepričanja, da morajo Slovani poskrbeti za upostavitev bolj sami, in če fee jim to posreči, bo upostavitev stalna, drugi bodo gledali le, kako se bodo upostavili sami. Pri vsi temi na slovansk?m
polju, pa je tudi nekaj zarje. *
V Sloveniji je tako. da bo joj, in hudo za vse brez izjeme. V Ameriki sije sonce naprej. Malo se pa le zanimamu tudi za razmere "tam", če pride kaka novica. Malo je novic, dobrih nič, vse le slabe. Trdimo in pišemo, da smo dolžni pomagati in bi bila dolžnost vsakega pomagati. Dosti pri najboljši volji ne moremo pomagati kvečemu le pripraviti pomoč, kadar bi bila sploh mogoča, in priprava je vse hvale vredna. Izgleda pa, da je nekim vsa drugačna priprava silno nujna.
Baje je šel dr. Natlačen v Rim. Ako se je šel le poklonit, ne vem, pravijo pa tako. Stvar je prinesel "Slovenski List" v Buenos Airesu in komentiral z nekim protestom. To še gre. Vsakdo lahko napravi kako napačno politično potezo, celo oportunistično potezo. Da bi bil pa dr. Natlačen odšel s svojim spremstvom v Rim, ker je on ali njegova (klerikalna) j stranka za politiko sedanjega Rima, je popolnoma izključeno in gola klevetev.
Vsa Slovenija in vsi Slovenci so v kleščah. Človek bi pričakoval, da bi skupna nesreča malo pomirila strankarske strasti. Morda jih nekoliko. Okoli "Prosvete" je zapaziti v zadnjem času neko pomirjenje tudi pri dopisnikih, ker ne vrtijo le protifarške lajne. Ali so uradno namignili, ne vem, pomirjenje in neka treznost pri presojanju je fakt. Ne tako pri "Proletarcu". Pri ti
rdeči gospodi se je celo pri skupni _ nesreči strankarska strast podvojila. Ko je prišla novica, kako je z duhovnik! in samostani, se niso mogli dosti izkazati in kazali neko prikrito veselje, da je te črne sodrge, kakor kaže, zdaj med ubogimi Slovenci končno konec, in ni več pijavk, ki sesajo narodu kri itd. itd.
Zdaj so padli pri "Proletarcu". na drugo pečenko, obisl: v Rimu, in jo obirajo z vso strankarsko strastjo. Izgleda, aa dr. Natlačen ali njegova stranka niso nobeni Slovenci, le "črna garda . . roparskih gavranov okoli črnega križa . . . "Vse je črno, ko si natakne kdo rdeča očala. Se vse premalo smo v nesreči, in vse premalo še skoroda že pri koncu, vsaj rdeči Slovenci bodo rešili slovenski narod, ko ga rešijo-črnih Slovencev. Ali smo zreli
za kako narodno samobitnost? *
Bernhard Shaw ima naravnost strupen jezik, ciničen je pogostoma do skrajnosti. Ob svoji 85 letnici je rekel, da se na vse načine prizadeva umreti, pa se mu ne posreči. Kačji jezik. Te dni je sodil, da sta največja državnika prvi Stalin, drugi Roosevelt, vsi drugi so pritlikavci. Shawu je precej za Stalina, keliko za Roose-velta, ne vem. Za Stalina bi jaz ne imel dosti besed, o Stalinu bi pa skoroda Shawu pritrdil, kolikor je Stalin z okolico videl pri Nemcih skozi dil-co. Vsi drugi so spali in smrčali, ko so se Nemci pripravljali in niso videli ničesar, Stalin ni spal in videl in se pripravljal. Edinole Stalin, to se vidi pri odporu; Ali se je Stalin zadostno pripravil za odpor, mora pokazati le končni izid. Vsaj blicanje je Stalin ustavil/ ali bo Nemce, bomo videli.
žensko za delo
Katoliška ženska srednjih let dobi delo v gostilniški obrti za snaženje in za postrežbo pri mizah v obednici. ima stanovanje, hrano in plačo. Pišite na Anton Kozleuchar, 1101 So. 60th St.West Allis, Wis.
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-rocel
DR.J8HN J. SMETANA:
OPTOMETRIST	|
Pregleduje oči in predpisuje očala M 23 LET IZKUŠNJE 1S01 So. Ashland Avenna TeL Canal 0523 Uradne are: vsak dan od 9. | zjutraj do 8:30 zvečer.
SE

i
MICHAEL TRIMO IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS,
(Pleskarji in popravljal ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
* Telefon Canal 1090 Kadar imata sa oddati kako pleskarsko (plasterers) delo.
pokličite nas in vprašajte nas ca cene. Noben« zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naie cene sa delo. Pleskarska dela vrlim o točno in sa iste jamčimo.
m
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER*
:ateremu je znižana cena ^^ f\t\ m stane samo:	JpA« W
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
ft . » ' ft k t ft	ftV »V. *YY.»Vv ft • ft. Iwi< ftt'V t>\-i ftv. »vv ftVi ftV/l /■■»><•* *vYft\"/|rv ft,'7 ftr ft »»"< ftvv ftr, ft, ■/ ft.', t,
^Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam	7
in Vašim Otrokom	\
Kranjsko-Slovenska	j
Katoliška @ Jednota	I
( Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 47. leto.	2
Članstvo 37,000 Premoženje $4,700,000	J
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%.	A
Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljii,	fl
polteni in nadsohrentni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-	jjj VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavarujei za
smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti	v\
K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ženske od 16. do 60.	u
leta; otroke pa takoj po rojstvo in do 16. leta pod svoje okrilje.	4
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejie vrste certifikate	2
sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.	JQ
*	f¥
K. S. K. JEDNOTA je prmva mati vdov in sirot. Če Se nisi	i}
član afi članica te mogočne m bogate katoliške podporne organi-	£
zarije, potrudi se in pristopi takoj.	\
Za pojasnila o zavarovanim in sa vsa drage podrobnosti	q
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih droit ev	/f
K. S. K. Jednote, ali pa na:	$
GLAVNI URAD -	£
351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois	|