Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega _______________________________________Hazena Podsaveza.____________
Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40’—, celoletno Din 80'— Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Državno prvenstvo
Tekmovanje v ligah je že odločeno, finalisti so: Gradjanski, Hajduk, Concordia, BSK, Sašk in Mačva — Nemogoč teren reši Primorje hudega
poraza
Ljubljana, 24. avg.
Dve ligi sta že končani. V tretji se morata sicer odigrati še dve- tekmi, vendar ne moreta prinesti bistvenih sprememb. Kakor smo napovedali, tako se je zgodilo. V finale so se plasirali klubi, ki so bili za to najbolj predestini-rani. Za nekaj časa bo počivala ogorčena borba, ki je držala ves jugoslovenski nogometni svet v nestrpnosti. Vsi nogometni centri so bili zainteresirani. Kako tudi ne? Saj so sodelovala njihova moštva v velikem tekmovanju. Sedaj je nestrpnemu pričakovanju konec. Končno-veljavno smo dobili, vseh šest finalistov, ! ki bodo po kratkem odmoru nadaljevali borbo za naslov prvaka Jugoslavije.
V	naši skupini so padle tri važne odločitve. Zagrebška in splitska tekma, oz. bolje rečeno — samo splitska, je izločila tretjega finalista iz naše skupine, dočim smo v Ljubljani imeli borbo za predzadnje mesto. Iz obeh odločujočih tekem sta izšla z zdravo kožo Concordia in Ilirija.
V	beogradski ligi je odločitev padla že prejšnjo nedeljo in se je šlo samo za eventualno zboljšanje točk, ki nikakor ni moglo spremeniti placementa.
Mačva si je zasigurala sodelovanje i v finalu s svojim tradicijonalnim rezultatom. Slavlja se bo morala zadovoljiti z drugim mestom, kar je pa premalo za udeležbo v ožjem- tekmovanju, ker se iz te skupine plasira samo prvak v finale.
Prinašamo končni tabeli I. in II. lige, za tretjo ligo pia tabelarično stanje.
Mačva	3. liga: 14 11		0	3	22:8	22
Slavija	13	9	0	4	40:18	18
Vojvodina	14	8	1	5	35:24	17
Bačka	14	8	0	6	28:23	16
Obilič	13	6	0	7	32:35	12
Gradjanski	13	4	2	7	26:23	10
Sand	14	4	1	9	21:32	9
PSK	13	2	0	11	17:58	4
ILIRIJA:PRIMORJE 2:1 (2:1).
Ves dopoldan se je vreme kisalo in kmalu popoldne je odprlo nebo svoje zatvornice in lilo je ter lilo, da so blagajniki na mah dobili prav kisle obraze. Niti 1000 ljudi ni bilo na igrišču Primorja, naliv je bil premočan in poleg tega se je šlo samo za zadnje mesto. Dež je prenehal šele v odmoru glavne tekme.
Takoj v začetku moramo omeniti, da i Ljubljana ni dostojno zaključila ligino j tekmovanje. Že pri predzadnji tekmi na ljubljanskih tleh smo morali grajati surove izpade posameznih igračev Pri-! morja. V nedeljo se je stvar zopet ponovila, ne sicer tako močno, pa še vedno dosti preveč. Brezobzirno igro so obsojali vsi iskreni sportniki-gledalci — najbolj žalostno je pa, da so se našli ljudje, ki so tako igro odobravali. Pri tem je najlep-še to, da so bile med temi ljudmi osebe, ki zavzemajo funkcije v naše mnogometnem podsaveza, za katerega bi človek mislil, da sede v njem le osebe, ki jim je na srcu le pravi šport — fair play. Že zadnjič smo naglasili potrebo, da mora LNP brezobzirno po-
I. LIGA
Gradjanski
Hajduk
Concordia
Hašk
Ilirija
Primorje
ca
«*■
C3
'M
1:2
1:1
2:1
0:2
0:2
0:1
0:1
1:1
1:2
0:3
2:1
1:1
2:1
1:5
1:2
2:5
0:14
3:3
1:5
05
•EH
1:2
2:0
1:2
5:1!
1:1
7:3
2:3
4:2
0:2
2:7
»OO
ca
3E3
2:0
1:0
2:1
5:2
1:1
3.7
1:8
1:6
5:3
3:10
10
1:1
14:0
3:3
3:2
2:4
8:1
6:1
4:1
1:2
2:1
3:0
5:1
5:0
2:0
7:2
3:5
10:3
1:4
2:1
16:6
42:13
23:25
38:24
15:43
17:40
II. LIGA
46:14
26:16
Jugoslavija
29:20
17:24
! mesti. Čakali smo, upajoč, da bo podsa-i vez nastopil proti brezobzirnežem. —■ | S Zastonj. LNP se ni premaknil. Nismo | hoteli mešati blata, da ne bi bilo še ve- j čje — vsaka stvar do meje. Brez ozira j na levo in desno bomo v prihodnji številki objavili imena onih dičnih gospodov, ki sede v podsavezu in ki so s svojim vedenjem sramotili naš sport. Mirovali ne bomo toliko časa, dokler ne bo , LNP pokazal resno voljo, da ima namen iztrebiti takozvane laži-sportnike iz svojih vrst.
Igro, kakršno so nam nudili v nedeljo nekateri igrači Primorja, je bila, milo rečeno, divjaška. Brezobzirno se je star-talo na moža, hoteč ga onesposobiti za nadaljno igro. Odlikovala se je pred vsem trojica: Slamič, Jug II in Vrhovnik. Slamič je bil najhujši. Menda v drugi polovici ni bilo slučaja, da ne bi sodnik žvižgal ako je startal Slamič. Vso njegovo brezobzirnost priča izredno grd foni na Pfeiferju, ko je istega udaril s tako močjo s kolenom od zadaj v hrbet, da je Pfeifer obležal. Vsak drug sodnik bi Slamiča takoj izključil, le g. Bažant ni tega storil. Res smo radovedni, kakšen prestopek bi moral biti, da bi g. Bažant uporabil najstrožjo mero. |
Jug II je naravnost divje startal na uboga Iceta in Laha, ki sta telesno za polovico šibkejša od njega. Z znanjem ju ni mogel zaustaviti — z grobostjo mu je kolikor toliko uspelo, kar se je splošno opazilo pri vseh napadalcih Ilirije: kazali niso več nikake borbenosti in se v dvoboje raje niso spuščali. Prav so imeli — boljša je zdrava koža, kot kopica golov.
Vrhovnik je operiral predvsem s skritimi fouli, ki pa niso bili prav nič manj nevarni. Posebno veselje je imel nad golmanom in je pripisati zgolj na-
Iz uredništva: Naše dopisnike in vse športne korporacije prosimo, da nam pošljejo rokopise najkasneje do pondelj-ka do 18. ure. Na pozneje došle dopise se ne moremo ozirati.
V današnji številki je izpadlo več poroči!, katere bomo v skrajšani obliki objavili prihodnjič.
klučju, da ni dobil Malič kake resne poškodbe.
Hvalevredno je, da Ilirijani niso reagirali v enaki meri. Zagrešili so sicer tudi foule, ki pa so bili povsem drugega značaja in niso imeli v sebi kali poškodovanja nasprotnika. Igrači prav dobro vedo, da bi jih LNP takoj kaznoval in skrbno pazijo, da ne zagreše kakega hudega prestopka. Pri Primorjaših je stvar obratna: dobro vedo1, da se jim ne bo ničesar zgodilo in se v igri po temu ravnajo. (V poročilu tekme Gradjanski: Primorje smo omenili surov izpad igrača H. Ta igrač je pred pričami izjavil članu našega uredništva, da je zastonj vsako prizadevanje Sport, lista, »ker imamo v podsavezu večino in ni niti misliti, da bi nas kaznoval!« Brez komentarja. — Op. ured.)
Igra
je potekla v znamenju premoči Ilirije, ki je igrala mnogo bolj smiselno. Napad je točneje kombiniral, krilci so dobro podpirali in premišljeno dodajali. Obramba ni imela preveč dela, bila pa je slabša kot običajno.
Primorje je forsiralo Juga I, ki pa ni našel pri sosedih potrebnega razumevanja in je poleg tega igral preveč na lastno pest. Bil je edini v napadu, ki je streljal. Od krilcev je zadovoljil Slamič, ki pa je igral zelo surovo. V obrambi ni
DVA JUBILANTA.
Prinašamo posnetka dveh odličnih nogometašev SK Ilirije, ki sta ob priliki zadnje ligine tekme Ilirija:Primorja praznovala nastop 200 te oziroma 100 te tekme za I. moštvo Ilirije.
D o b e r 1 e t (200 tekem) je kot leva zveza ali levo krilo že marsikateremu
vratarju potresel mrežo in je eden najuspešnejših strelcev belo-zelenih.
Dekleva (100 tekem) se je prav dobro uveljavil kot srednji krilec in je preteklo nedeljo mnogo pripomogel k zmagi nad Primorjem.
Obema jubilantoma naše čestitke!
Miodrag Doberlet.
Ivo Dekleva.
Ljubljanski velesejem
„Ljubljana v jeseni“ — „Kraljev teden“
29. VIII. — 9. IX. 1931
Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest. Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, ze-lenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji). Higijena. Novodobno gospodinjstvo'. Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek.
Za časa velesejma velike slavnosti »Kraljev teden«. (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival itd.) Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnika«, velesejmski urad.
50% popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m2, 10 razstavnih zgradb.
—	Stanovanja preskrbljena.	—
zadovoljil Svetle, Jug II je bil boljši a tudi brezobzirnejši v igri. Jančigaj se ni ustrašil luže in je dostikrat uspešno posredoval — dela je imel dosti.
Moštvi sta nastopili točno' ob napovedani uri.
Ilirija:	Malič—Strehovec, Ber-
gles—Unterreiter, Dekleva, Pogačnik— Ice, Lah, Košak, Doberlet, Pfeifer.
Primorje: Jančigaj—Svetle, Jug II—Sočan, Slamič, Pišek—Jug I, Slapar, Čebohin, Vrhovnik, Uršič.
Radi razmočenega terena sta forsirali obe moštvi svoja krila. Ilirija v prvi polovici enakomerno oba, nato samo Iceta, Primorje samo Juga I. Ta je imel večinoma prosto pot, ker ga Pogačnik ni pokrival. Nasprotno je Unterreiter popolnoma onemogočil Uršiča, ki ni prišel do izraza. V celem je imela Ilirija v krilcih znaten plus. Dekleva je s svojo mirnostjo imponiral — vsak njegov pas je bil točen. Unterreiter je igral eno svojih najboljših tekem v ligi, Pogačnik defenzivno slab, ofenzivno prav dober. Malič ni imel preveč dela. V napadu je funkcijoniralo vse razen Doberleta, ki je pokazal popoln desintereš na igri. Košak je bil najboljši tehničar v kvintetu in je streljal iz .vsake pozicije. Napad Primorja ni pokazal pozitivne igre.
Potek igre.
Po dveh, v najhujšem nalivu odigranih predigrah, v katerih je rezerva Ilirije premagala reprezentanco ljubljanske garnizije s 7:5 in juniorji Primorja Mladiko s 1:0, se je pričela glavna tekma.
Že v 1. min. je H. pred golom Prim. Žoga se ustavi v vodi, ki se je razprostirala od gola preko 16 m prostora. Košak udari dvakrat zaman po žogi, ki se ne premakne — šele v tretjič se posreči in žoga je za Jančigaja neubranljivo v desnem kotu.
1:0.
V 7. min. uide Jug I in strelja v gol, toda Čebohin in Vrhovnik sta bila v off-sideu in sodnik ne prizna. V 9. min. je nevarno pred golom P. — situacijo reši luža, v kateri obtiči strel. V isti minuti prodor Pfeiferja, njegov center prevzame Košak volley in pošlje preko gola. P. je v napadu. Strehovec odbije z glavo v kot. Takoj nato reši Jug II s kotom. V 14. min. strelja Slamič povsem nepričakovano iz večje razdalje in žoga je v levem kotu.
1:1.
Od srede vodi Ilirija do gola P. Lah preigra Košaka, ki pa ne more streljati, ker ga drži Jančigaj za nogo. Sodnik prisodi 11 m. Iz vode je siguren strel nemogoč in Jančigaj vjame. V 21. min. krasen predložek Košaka Icetu, ki strelja plasirano v levi kot... gol, ne ! Na črti gola zaustavi voda. Sledi prodor P. — Jug I pošlje v mrežo, toda sodnik je že preje odžvižgal roko. Prodor Pfeiferja, njegovo bombo krasno drži Jančigaj, ki skoro izgine v luži. Igra se v sredini. Bergles skvari kot. V 32. min. je Jug II v škripcih in poda nazaj — le golo naklučje je bilo, da ni padel avtogol — žoga gre tik mimo droga v kot. Uršič z off-sideom pokvari Jugu I šanso. Iz prodora centrira krasno Ice, Doberlet prevzame z glavo — žoga obtiči V vodi, Doberlet jo samo gleda, dokler se je končno ne usmili Jančigaj in reši mučno situacijo. Roka Dekleve ne prinese ničesar. V 40. min. solo Košaka, ki
s 25 m bombardira neubranljivo v desni kot.
2:1.
II. stalno napada. Ice je sam 3 m od gola P. in se ravno pripravlja na strel, ko odžvižga sodnik polčas.
Dež je prenehal. Jug I solira, Bergles odvzame. V 3. min. predribla Košak vse, kar se mu zoperstavi: strel izpade Jančigaju iz rok. Doberlet strelja ponovno — zopet se odbije polžka žoga od Jančigaja in se kotali po golovi črti, Jug II končno reši. Sledi grd foul Slamiča, takoj nato Uršiča. V 9. min. corner za II. Košak zastrelja. Zopet foul Slamiča. Sledi serija foulov proti P. Iz enega od prostih strelov nastane kritična situacija, no Dekleva pošlje preko praznega gola. Nevaren prodor Vrhovnika konča v luži. V 20. min. čaka Pfeifer na visoko žogo, Slamič ga udari s kolenom v hrbet — Pfeifer obleži: med občinstvom nastane splošno razburjenje. Ogorčena publika zahteva, da sodnik krivca izključi. Zaporedni fouli Vrhovnika in Juga II. V 25. min. foula Strehovec Juga I, toda trenutek preje je »kresnil« Vrhovnik Unterreiterja, ko je ta tekel mimo njega. Sodnik dosodi prosti strel proti II. Izkaže se Doberlet, ki samo opazuje valovanje igre v njegovi neposredni bližini. V 38. min. roka — sodnik daje s kazenske črte udarec proti 11., ki napravi zid — žoga gre preko gola. Obojestransko mlačna igra, igralci so utrujeni. V 42. min. je nevarno pred golom P. Situacijo reši off-side Doberleta. P. napada. Radi foula diktirani prosti strel konča ravno v outu, ko sodnik odžvižga.
Sodnik
g. Bažant, nekdanji srednji krilec »Purgarjev«, ki je vskočil kot nadomestnik za Fabrisa, je sodil čudovito. Čudovito pravimo: videl je vse, dostikrat je žvižgal, dostikrat ne in dal z roko znamenje, da je dobro videl. V tem pogledu mu ne moremo oporekati, zamerimo mu pa, da ni z vso strogostjo nastopil proti surovi igri in jo že v kali zatrl.
HAJDUK:HAŠK 5:2 (3:1).	-
Igra je bila popolnoma odprta, le da ; so bili napadi Hajduka nevarnejši Tri' uspešnejši. Gole so zabili pred odmorom po vrsti: Gusina, Marušič, Benčič in Cindrič. Po odmoru: Cindrič, Benčič in Lemešič. Sodil je g. Ružič.
GRADJANSKLCONCORDIA 2:0 (1:0).
Navzlic dežju je bilo 3000 gledalcev. Concordia je igrala nervozno. Gradjan-ski sigurno in se ima temu zahvaliti, jda je zmagal. Zaslužena zmaga boljšega moštva. Gole sta zabila Stankovič in Staroveški.
JUGOSLAVIJA:JUG 6:2 (l:l). ;
Slaba igra. Absolutna premoč dorria-čih. ki pa niso znali streljati. Rezultat bi bil lahko dvoštevilčen.
BSK:SLAVIJA 3:1 (1:1).
Od začetka do konca zanimiva igra. Zmagalo je tehnično boljše moštvo po" vsem zasluženo.
MAČVA:GRADJANŠKI 1:0 (1:0).
Mačva je imela več od igre in je že v 4. min. dosegla zmagonosni gol po Božoviču.
SL A VI JA: VOJ VOĐINA 5:0 (1:0).
Slavija je prekašala goste v vsakem pogLtdu in je zasluženo zmagala. V prvi polovici odprta igra, nato premoč domačih.
OBILIC:SAND 6:0 (2:0).
Zaslužena a nepričakovana zmaga Obiliča.
BAČKA:PSK 5:1 (4:0).
Sigurna zmaga domačih, ki se po odmoru niso več napenjali.
Ostale tekme
JUNIORSKE POKALNE TEKME.
Preteklo nedeljo sta se odigrali dve važni izločilni tekmi: finale mariborske skupine med mladino SSK Maribora in SK Železničarja ter semifinale ljubljanske skupine, v katerem sta se srečala SK Reka in SK Jadran. V Mariboru je izšla iz boja kot zmagovalec mladina Maribora, v Ljubljani mladina Reke, ki ima v naslednjem kolu za nasprotnika Ilirijo II. SK Reka bo po vsej verjetno-
sti letošnji ljubljanski zmagovalec in nasprotnik Maribora v končni igri dne 6. Septembra.
Upravni odbor LNP je medtem osrečil juniorske tekme z objavo sklepa, da ! ne odobrava razpisanih tekmovalnih propozicij in da bo-postopal glede odigravanja teh tekem po pravilih — to se pravi s kaznimi proti sodelujočim klu- j bom. Kralji, Kureti in drugi nogometni »strokovnjaki« v podsavezni upravi so našli, da razpis »ne odgovarja duhu pra- j vil JNS«. Kot da bi bili ti ljudje v svoji ! športni nestrpnosti in ignoranci spo- j sobni ali poklicani tolmačiti smisel sa- | veznih pravil! To je zares pravi športni j skandal! — Prireditev, ki se vrši letos j sedmo leto v vsestransko zadovoljstvo i in v eminentnem interesu nogometnega i naraščaja (za katerega LNP že dolga j leta ne stori ničesar!) bi moral LNP pod- j pirati, ne pa ji škodovati! Šest let so , bile propozicije dobre, pa da so v sed- 1 mem letu naenkrat postale škodljive?! i Kdo bo to verjel? Samo eno napako j imajo — za današnjo upravo LNP, nam:- ' reč to, da jih razpisuje Ilirija...
Posledica škandaloznega stališča LNP j bo<, da se bodo morale odigrati preostale i tekme brez vstopnine, kot nejavne pri- j reditve, sicer se sodelujoči klubi izpo- ' stavijo preganjanju podsaveza. Tako preganjanje bi bilo kajpada pravtako malo »v duhu pravil JNS« kot je n. pr. v duhu teh pravil eksistenca današnje uprave LNP, toda do nadaljnega je treba pač računati z razmerami. SK Ilirija bo medtem gotovo storila svoje, da bodo v Beogradu zvedeli za čudno športno pojmovanje upravnega odbora LNP!
Prihodnjo nedeljo se bodo pričele še tekme za tolažilno darilo, nogometno žogo, ki jo daruje SK Ilirija. Tolažilnih tekem se bodo mogli udeležiti klubi, ki so izpadli v I. in II. kolu razen Istre in Sparte. Ta dva kluba ne prideta v poštev, ker že v prvem nastopu nista zadostila propozicijam; prvi nima enotne opreme, drugi je nastopil proti Reki samo z 8 igralci. Za tolažilno darilo bodo mogli igrati torej Korotan I, Korotan II, Ilirija I, Slovan, Hermes in Mladika, ako se prijavijo za sodelovanje do srede, 26. t. m. ob 18. na SK Ilirija, kavarna »Evropa«. Žrebanje bo fetotam 26. t. m. ob 18.30.
O obeh nedeljskih tekmah prinašamo radi pomanjkanja prostora le rezultata:
Reka:Jadran 8:0 (3:0).
Maribor-.Železničar 5:2 (2:1).
HAJDUK (Zagreb) :ATLETIK SK 6:2 (3:2).
Celje, 23. avgusta.
Na igrišču pri Skalni kleti se je danes odigrala prijateljska tekma med gornjima kluboma. Hajduk je predvedel prvorazredno igro ter je Atletike v tehničnem in kombinatornem oziru visoko nadkriljeval. Čeravno je klub v IV. razredu zagrebškega prvenstva, ne zaostaja za mnogimi našimi prvorazrednimi klubi.
Atletik SK nam ni pokazal ničesar. Večji del igre se je moral samo braniti, dva gola so mu prinesli prodori levega krila. Poleg levega krila sta bila dobra samo še srednji half in vratar. Med tekmo je močno deževalo.
Publika, ki je sicer ni bilo mnogo, je bila razočarana nad igro atletikov. Kot pokalni prvak LNP in prvak Celja Atletik SK res ni napravil usluge našemu nogometu. Igra je bila fair, sodil je dobro pods. sodnik g. Seitl.
Lahka atletika
ILIRIJA PRVAK LJUBLJANE.
V soboto in nedeljo se je vršilo na igrišču Primorja lahkoatletsko prvenstvo Ljubljane za poedince. Po zadnjih noticah v »Jutru« se je splošno pričakovala zmaga Primorja. Pred tedni je nekdo celo v istem dnevniku zapisal, da Ilirija v lahki atletiki ni več konkurent Primorju. Dotičnemu gospodu danes lahko dokažem, da Ilirija ni samo konkurent Primorju, Ilirija dianes nadvlada Primorje tudi v lahki atletiki. To nam svedoči lepa zmaga Ilirije po točkah 108:72.
Organizacija prireditve je bila to pot zelo slaba. Čudim se, da je Primorje zatajilo v tem pogledu, saj je veljalo vedno za dobrega organizatorja. Severno in vzhodno stran tekališča je pokrivala
trava, katero so odstranili tik pred oz. med mitingom. Ni čudno, da je bilo te-kališče v slabem stanju in, da so teki prinesli slabe rezultate. Prireditelju bi tudi priporočal, da v bodoče zaznamuje proge na tekališču z apnom, drugače je vsaka kontrola nemogoča. Na lepo urejenem tekališču bo vsak atlet ž Veseljem tekmoval! Sodniški zbor je bil zelo pomanjkljiv, tvorilo ga je komaj 5 članov. Ne vem, zakaj Zbor lahkoatletskih sodnikov, ki je vedel, da bo več njegovih članov zadržanih, ni nominiral v ju-ryjo nekaj gospodov, ki poznajo tekmovalna pravila, so večletni praktiki in ne pridejo v zadrego kot marsikateri izprašani sodnik. Zanimivo je, da je prvič v zgodovini slovenske lahke atletike fungirala kot lahko-atletski sodnik ženska in to gdč. Tratarjeva. Nepravilno je bilo tudi postopanje sodniškega zbora, ki je sprejemal startne prijave Primorja kar na licu mesta. Sedaj pa k rezultatom!
Tek 100 m (finale): L Skok (Prim.) li.8; 2. Stepišnik D.; 3. Cerar (Prim.). Radi močnega vetra slabi rezultati.
Tek 200 m (finale): 1. Skok (Prim.) 24.3; 2. Urbančič (Prim.); 3. Kovačič (Prim.). Stepišnik Drago, ki je veljal na tej progi za favorita je radi lahkomiselnosti izpadel že v predteku.
Tek 400 m: 1. Korče (Prim.) 54.3; 2. Vidmar (II.). Na tej progi sta nasto^-pila samo dva atleta, manjkal je tudi odlični 400metraš Lado Župančič (II.).
Tek 800 m: L Žorga (Prim.) 2:08.7; 2. Šoukal 2:14.2; 3. Vidmar (oba Ilir.). Bivši jug. prvak Žorga nam je ostal precej dolžan, pričakoval sem od njega boljši rezultat. Šoukal bo z marljivim trainingom dosegel na tej progi še lepe rezultate.
Tek 1.500 m: 1. Žorga (Pr.) 4:30.7; 2. Šporn; 3. Šoukal (oba II.). Šoukal je j taktično grešil, naš maratonec Šporn ni j srednjeprogaš. Radi slabega tekališča ; slab rezultat.
Tek 5.000 m: 1. Šporn (II.) 17:13.2;
; 2. Senčar (II.). Škoda, da ni startal Krevs ; (Prim.), borba za prvo mesto bi bila j vroča, vroče mogoče bi dobili nov 3U-^ gorekord.
.! Tek 10.000 m: 1 .Šporn (II.) 36:04.1; 2. Senčar (II.). Šporn je pretekel progo z lahkoto.
110 m lese: 1. Korče (Prim.) 19.2; 2. Outrata (II.). Za to disciplino pri nas še nimamo dobrih tekmovalcev.
400 m lese: L Habič (II). Favorit Vidmar je bil diskvalificiran, ker je podrl 3 zapreke. Na cilj je prišel prvi, 20 m pred Habičem.
400X300X200X100 m: 1. Primorje I (Žorga, Korče, Skok, Kovačič); 2. Ilirija i I. (Vidmar, Habič, Stepišnik, Neli). 3. j Ilirija II (Šoukal, Bajde, Orel, Outrata). Primorje zmaga z lahkoto.
4X100 m:	1. Primorje (Urbančič,
Skok, Cerar, Kovačič) 46.7; 2. Ilirija I. (Orel, Stepišnik Drago, Outrata, Župančič Neli) 47.2; 3. Ilirija II. (Bajde, Stepišnik Milan, Finec, Habič). Ilirija zgubi - radi slabih predaj.
Vis: 1. Neli (II.) 165 cm; 2. Žgur (Pr.) 160 cm; 3. Oroszy 155 cm. Lep uspeh Nelija, ki je nastopil brez traininga. Žgur je to pot zatajil. Izven konkurence je preskočil Martini (Graz) 175 cm.
Palica: 1. Oroszv (II.) 3.20; 2. in 3. Neli in Tone (oba II.). Oroszyja odlikuje izredna tehnika, z marljivim trainingom bo dosegel še lepe uspehe. Tudi Tone j obeta še mnogo. Gašperšič (Prim.) se ni uveljavil.
Daljava: 1. Korče (Prim.) 6.42 m; 2. Outrata (II.) 6.13 m; 3. Stepišnik Milan 5.99 m. Povprečni rezultati.
Troskok: 1. Outrata (II.) 12.67 m; 2.
Korče (Pr.) 12.62 m; 3. Raič \2.flb m. Iznenadil je Outrata.
Disk: 1. Stepišnik M. 37.19 m; 2. Neli 34.52 m; 3. Jeglič 33.23 m. (Vsi Ilirija).
Krogla: 1. Jeglič 11.91 m; 2. Neli 11.68 m; 3. Pavšič 11.105 m. (Vsi II.) Po daljši pavzi je nastopil Pavšič, ki se je takoj uveljavil, čeprav je bil brez traininga. Želim ga kmalu videti tudi na tekališču
Kladivo: 1. Stepišnik Milan 32.63m; 2. Neli (oba II.) 30.45 m; 3. Korče (Pr-' 28.12 m.
Kopje: 1. Putinja (Prim.) 42.10 w’’2-Tone 41.34 m; 3. Oroszy (oba Ilirija) 40.20 m. Tonetu priporočam čez zimo gimnastiko.
D. Karba.
H Športniki!
flu? BIO - mleko
od Osrednjih mlekarn I
Plavanje
PROPAGAND. TEKME V KAMNIKU.
V Kamniku je bilo nedavno na slovesen način otvorjeno idilično kopališče, ki v vsakem pogledu odgovarja tudi zahtevam plavalnega sporta. O tem smo svoječasno že v našem listu poročali. Kopališče je namenjeno številnim letoviščarjem in Kamničanom, zlasti pa mladini, ki naj v Nevljici s plavanjem trenira in krepi svoje telo. Uvidevna kamniška občina z agilnim županom g. Kratnarjem na čelu, je dala za nedeljo popoldne kopališče kamniškemu športnemu klubu za plavalne tekme na razpolago. Tekme naj bi bile predvsem propagandnega značaja.
Za nedeljo so Kamničani pohabili ljubljanska kluba Ilirijo in Primorje ter tudi podeželske klube, ki goje plavanje. Odzvala sta se samo ljubljanska kluba, ki sta poslala v Kamnik dokaj močni ekipi. Dočim so starejši juniorji in seniorji Ilirije gostovali v Rimskih Toplicah, je potovala mlajša garda v Kamnik. —• Primorje je z izjemo Wiliana poslalo svoje najboljše ljudi.
Jupiter Pluvius prirediteljem ni bil naklonjen. Tik pred začetkom tekmovanja je začelo liti in dež je zadržal doma številne gledalce. Za slabo vreme je bil Pa obisk prav zadovoljiv in tudi v propagandnem pogledu je prireditev uspela. Doseženi so bili razmeroma povoljni rezultati, zlasti če se upošteva dejstvo, da je bila voda mrzla (15° C) in da ni bilo hude konkurence. Rezultati so bili:
100 m juniorke in seniorke prsno: 1. Prekuh (Pr.) 1:46; 2. Babinek (11.); 3. Erbežnik (Pr.); 4. Zalokar (II.); 5. Božič (Kamnik). Prekuhova je startala za ‘6 metrov prepozno, a je bila vseeno prva.
50 m juniorji prosto: 1. Šerbec (II.) 30.6; 2. Majer (Pr.) 31.1; 3. Cerer (Kamnik); 4. Aplenc (Pr.); 5. Karba (Pr.). —
Med Šerbecem in Majerjem je bila ostra borba, vendar je že sredi proge Šerbec odločno potegnil naprej in udaril za pol dolžine preje. Čas je glede na mrzlo vodo za Šerbca izvrsten in vse kaže, da se bo ob smotrenem treningu razvil v izvrstnega sprinterja.
50 m juniorke hrbtno: 1. Zalokar (II.) 49; 2. Božič (Kamnik) 55,4; 3. Babinek (Ilirija).
100 m juniorji prosto: 1. Majer (Pr.) U16; 2. Prezelj (II.) 1:17; 3. Šerbec (II.); 4- Cerer; 5. Pogačnik (oba Kamnik). — Maierjeva sigurna zmaga, čas pa ni poseben. Šerbec na 100 m ni treniran, Prezelj se pa utegne dobro razviti.
100 m juniorji prsno: 1. Kiirbos (Pr.) j:2p; 2. Stegnar (II.) 1:34.2; 3. Svetek (II.); 4 Sadnikar; 5. Levičnik (oba Kamnik). Sigurna Kiirbosova zmaga in dober čas.
Skoke so izvajali samo Kamničani. Rezultati so bili: 1. Bervar, 2. Kumer, 3. Krek, 4. Pogačnik.
Skoki juniork: 1. Komar, 2. Polak (obe Kamnik).
Zaradi dežja je bila prireditev predčasno zaključena in več točk, med temi ''vaterpolo, odpovedanih. Po plavanju Se je vršil v gostilni »Pri Stari pošti« Prijateljski sestanek vseh plavačev, kjer se je v imenu SK Kamnika zahvalil za udeležbo Iliriji in Primorju dr. Žvokelj, Posebno zahvalo je pa izrekel inž. Stanku Bloudku za nasvete in njegovo dobrohotno pripravljenost vedno pomagati Kamničanom v športnih zadevah. Izrekel je tudi 'zahvalo navzočemu žu-Panu.
V	imenu LPP in SK Ilirije se je zahvalil inž. Bloudek, povdarjajoč, da bo LPP vedno podpiral prizadevanje podeželskih klubov, takisto jim bo tudi Ilirija stala na strani. Zaključil je govor s trikratnim »Zdravo«-vzkliki SK Kamniku. — V imenu ASK Primorja je govoril g. Savo Sancin. Nato se je razvila animirana zabava. Kamničani so obema kluboma poklonili lične klubske zasta-
i vie ter pogostili plavače z dobrim ča-j jem in fino potico.
Priznati je treba, da je SK Kamnik na najboljši poti k napredku in športnim uspehom, kar je zasluga vrlih njegovih odbornikov in pobornikov ter prijateljev sporta z županom g. Kratnarjem na čelu.
PROPAGANDNE TEKME V RIMSKIH TOPLICAH.
Prav je, da so začeli zavestno gojiti propagando za plavalni sport tudi na deželi. Za Novim mestom Kamnik, za Kamnikom Rimske Toplice. V romantičnem letovišču, kjer so se tujci in domačini doslej le kopali v toplem pokritem bazenu ali v bistri Savinji se bo začel gojiti plavalni šport, zakaj pogoji za to so dani. Letos je dogradil lastnik kopališča g. dr. Uhlich lepo športno kopališče, ki je dolgo 33.33 m in široko 13 m. Postavljeni sta tudi 2 skakalni deski in sicer v višini enega in treh metrov. Posebnost tega kopališča je po naravi topla voda, ki ima v bazenu 28° C, kar je za waterpolo in za skakanje prav ugodno. Trening bo omogočen od februarja do novembra in to bo prišlo zlasti Celjanom prav. Za plavanje oz. za plavalno tekmovanje pa je voda pretopla in jo bo treba v bodoče za tekme ohladiti na 20 do 22° C.
Na vabilo g. dr. Uhlicha se je vršila zadnjo nedeljo v Rimskih toplicah plavalna tekma, katere se je udeležilo 22 Ilirjanov in 6 Celjanov. Program je obsegal vse vrste plavanja in skoke v vodo.
Rezultati:
33.33 m prosto dam©: L grupa: 1. Bradač Zorka 22; 2. Fettich Majda; 3. Groschel Nana. V II. grupi so plavale Celjanke: 1. Stuchlikova 30; 2. Perti-nač Vanda; 3. Pertinač Lina,
3X33.33 m prosto gospodje: Nastopile so štiri štafete; eno so tvorili Celjani, eno ilirjanski sprinterji, eno dolgoprogaši in eno skakači. Zmagali so sprinterji (Svetek, Frič, Lavrenčič) v času 59 sek.; 2. Dolgoprogaši, 3. Skakači, 4. Celjani (Vodenik, Šlander, Pečovnik).
V	prsnem plavanju na 100 m je v skupini Ilirjank zmagala Sever Mara; 2.
! Sever Zlata; 3. Wohlfart Iva. Najboljša Celjanka Stuhlikova je dosegla čas 1.56.
100 m hrbtno gospodje: 1. Žirovnik 1.22; 2. Lavrenčič; 3. Otruba.
100 m prosto dame: L Bradač Zorka 1:26.4; 2. Fettich Majda; 3. Groschel Nana.
100 m prosto gospodje: L grupa: I. Frič 1:11.8; 2. Zicherl; 3. Svetek. II. grupa: L Jesih; 2. Pečovnik (Celje); 3. Vodenik (Celje).
Mešane štafete damska kakor tudi moška niso nudile pravega boja in to radi pomanjkanja konkurence.
Najlepša točka dneva je bila brez dvoma skakanje z deske. V hitri zaporednosti so skakali gg. Pollak, Zicherl, Pribovšek, Gabrovšek in gdč. Pretnarjeva. Skakači so bili v dobri formi tako, da so jih gledalci občudovali in nagradili s ploskanjem.
K tekmi sami še kritična beseda. Če tudi je bila to vprizorjena tekma, brez konkurence iz nasprotnih klubov, bi jo vendar morali vzeti vsi plavači resno, kakor vsako prvenstveno tekmo. Borba za prva mesta bi morala biti resnejša in
Da OETKER-Jevo
KUHINJSKO ČUDO!
Zelo praktično za športnike in turiste, ker se na njem lahko kuha, praži in peče vsakovrstna jedila.
Veliki aparat stane Din 220'-mali aparat stane Din 200*-
Dobi se pri:
D= OETKER, Maribor,
Pred in po sportu, tekmi najbolje
Dr. Octkcr-jcv puding!
ostrejša in vsakdo bi moral izdati zadnje moči, četudi samo za desetinko sekunde. To zahteva v prvi vrsti prava borbenost, ki mora biti v vsakem športniku, v drugi vrsti pa takt, obzir do občinstva. Upamo, da se taki slučaji, ki smo jih že večkrat opazili, v bodoče ne bodo ponovili. Ne gre le za to, da se znamo boriti za klub, v enaki meri se moramo boriti za čast svojega imena, za čast svoje osebnosti.
Sicer pa dobrega razpoloženja tudi kislo, mrzlo in deževno vreme ni moglo pokvariti. Zasluga za to gre v prvi vrsti g. dr. Uhlichu, ki je plavačem razkazoval lepote letovišča in jih bogato pogostil. Po tekmah je prejela najboljša pla-vačica gdč. Zorka Bradačeva krasen šopek v znak priznanja svojim dobrim uspehom. Po večerji se je vodja ilirjan-ske sekcije, g. prof. dr. Fr. Bradač zahvalil g. dr. Uhlichu za vabilo in z večernim vlakom se je sekcija odpeljala proti Ljubljani.
MADŽARI V SPLITU.
Split je imel v preteklo sredo in četrtek zvečer velik dogodek. Na plava-lišču »Jadrana« so startali odlični ma-djarski plavači in se pomerili z našim državnim prvakom. Krasen je bil pogled na z lampijoni in žarnicami razsvetljeni plavalni prostor. Noč, kakršna je mogoča le ob obali modrega Jadrana, je privabila veliko množico gledalcev.
V	sredo so se vršile naslednje točke:
100 m prosto: Za domače sta startala Senjanović Ante in Brainovič Alfred, za Madjare pa Kanossy in Laky. Tekmovanje je postalo iregularno in je jury odločil, da se točka ponovi na koncu sporeda. Ob koncu so bili pa vsi plavači utrujeni in je nastopil samo Kanossy ter dosegel čas 1:35.5.
50 m prostor tekmovali so samo plavači Jadrana v treh skupinah po 4 plavači. V finale, ki je bil v četrtek, so se plasirali vsi trije zmagovalci: Roje Ferdinand 29, Mateljan Juraj 28 in Stanojevič Josip 29.7.
100 m prsno: za Jadran sta nastopila rekorder Birimiša in Midžor, za goste Fridyes in Hazay. Birimiša zmaga v sijajnem finišu v času 1:32.2;	2. Hazay
1:23.9; 3. Fridyes 1:25.5; 4. Midžor 1:25.6
3X50 m mešano: nastopili sta dve štafeti Jadrana. Zmagal je Jadran 1 (Pa-zinović, Nadali, Gazzari) v 1:46.5; 2. Jadran II (Radoš, Tebaldi, Prvan) 1:52.6.
4X50 m prostor na startu po ena štafeta Jadrana in Madjarov. Jadrano-vo štafeto so sestavljali isti plavači, ki so v Ljubljani postavili nov jugosl. rekord 1:55.6. Štafeta gostov je bila sestavljena: Vago, Brandey, Laky, Kanossy. Madjari vodijo v prvih dveh predajah. Nato Gazzari izenači, nekar sledi napeto dvoboj med »Senjo« in Kanas-syjem. Izvanreden finis Madjara prinese gostom zmago v času 1:54.1; 2. Jadran (Birimiša, Brainovič, Gazzari, Senjanović) 1:55.
Waterpolo: Madjarska B:Jadran 4:2
(0:2).
Zaključna točka dneva je bila waterpolo tekma med madjarsko B reprezentanco in Jadranom,. Gosti so nastopili v postavi: Mezey-Kovosz, Laky-Haszy-Szabo, Vago, Lasslo in so nudili odlično igro, predvsem v drugem polčasu. Le izvrstni obrambi domačih je pripisati, da ni bila zmaga gostov še višja. Jadran v postavi Mihovilović-Kuzmanić, čulić-Birimiša-Nadali, Bonačić, Senjanović je nudil gostom velik odpor. Pred odmorom so imeli več od igre in zabili po Bonačiču dva gola.
Tekmovanje je bilo zaključeno ob 23. nakar je sledil ples.
V	četrtek zvečer so Madjari ponovno nastopili. Močan južni veter je pokvaril električno napeljavo ter jo znatno vplival na tekmovanje. Valovi so posebno ovirali waterpolo tekmo, ker so stalno premikali igrišče. V ostalem so bili rezultati prav dobri, večinoma rekordni, ki pa seveda ne bodo priznani.
100 m hrbtno: za domače sta nastopila Gazzari in Ivic, za Madjare Hazay. L Gazzari 1:19.6; 2. Hazay 1:21.9; 3. Ivić 1:30.
400 m prosto: nastopili so Kanassy, Vago (M.) ter Senjanović in Bonačić. Senjanović vodi od starta do cilja in zmaga v času 5:32.4; 2. Kanassy 5:40; 3. Vago 5:45; 4. Bonačić 5:45.4.
50 m prosto: na startu vsi, ki so se prejšnji dan plasirali v finale. L Mateljan 29.1; 2. Prvan 30.5; 3. Gazzari D. 31.1; 4. Roje F. 31.2.
100 m prosto dame: državna prvakinja Olga Roje je plavala proti štafeti Ivančič, Culić in zmagala v času 1:19.4.
50 m prsno subjuniorji: L Mihovilo-vič 40.9; 2. Jelovac 41.8.
3X100 m mešano: izredno zanimiva točka, ki jo je po težki borbi odločil Jadran v svoj prid. Za domače je nastopila štafeta, ki je ob priliki državnega prvenstva v Ljubljani postavila državni rekord. Prva dva plavača Birimiša in Mezey predasta istočasno. Gazzari prinese prednost kljub vsem naporom Ha-zaya. Med Senjanovićem in Lakyjem se razvije krasna borba, katero odloči »Senja« v finišu. 1. Jadran 3:47.6; 2. Madjarska 3:48.3.
Waterpolo: Jadran:Madjarska B 5:2 (1:1).
Oba teama sta nastopila v spremenjeni postavi. Igra je bila zelo ostra in je moral sodnik neprestano žvižgati. Ja-dranaši so bili bolj izdržljivi, dočim1 so bili gosti tehnično boljši.
Madjari so predali Jadranu krasno bronasto plaketo s sliko prvega ma-djarskega kritega bazena in likom ministra grofa Klebelsburga, ki je omogočil gradbo bazena. Na plaketi je bilo posvetilo: Madjarski plavalni savez — J. P. K. Jadranu 19.—20. VII. 31. Vodja madjarske ekipe g. Nadaš je naglasil potrebo, da se med obema državama naveže čim tesnejše športne stike.
Madjarska reprezentanca je nato odpotovala v Dubrovnik, kjer je nastopila v soboto in nedeljo proti Jugu.
RESTAVRAC IJA E	
S T A V	Slon
R	LJUBLJANA
A ja	Shajališče vseh doma-
C 1	čih in tujih športnikovi
	izborna kuhinja!
J	Izbrana vina!
A	Cene zmerne!
PRVENSTVO EVROPE.
Letošnje plavalno prvenstvo Evrope v Parizu je tretje po redu. Dosedaj sta se vršili dve prvenstvi: 1. 1926 v Budimpešti ter naslednje leto v Bologni. Damsko prvenstvo je bilo prvič 1. 1927 v Bologni ter je letos v Parizu drugič. Naše čitatelje bodo gotovo zanimali rezultati dosedanjih prvenstev.
100 m prosto:
1926:
Barany (Madj.) 1:01.
Borg (Šved.) 1:01.2.
Werner (Šved.) 1:03.8.
1927:
Borg 1:00.
Barany (Madj.) 1:03.2.
Heitmann (Nemč.) 1:03.4.
400 m prosto:
1926:
Borg (Šv.) 5:14.2.
Heinrich (Nemč) 5:21.6.
I. Rademacher (Nem.) 5:25.6.
1927:
Borg 5:08.6.
Heinrich 5:15.8.
Antoš (čSR) 5:16.2.
1500 m prosto:
1926:
Borg (Šv.) 21:29.2.
Berges (Nem.) 22:08.2.
L Rademacher (Nem.) 22:19.
1927:
Borg (Šv.) 19:07.2.
Perentin (Ital.) 21:50.4.
I. Rademacher 22.
Primerna darila
za vse panoge sporta dobite po zmernih cenah pri tvrdki
D. Fuchs, zlatar in juvelir LJUBLJANA, Šelenburgova ul.
200 m prsno:
1926:
E. Rademacher (Nem.) 2:52.6.
Van Parys (Belg.) 2:54.9.
Prasse (Nem.) 3:00.2.
1927:
Rademacher 2:55.4.
Van Parys 2:59.8.
Schäfer (Avstr.) 3:01.2.
100 m hrbtno:
1926:
Fröhlich (Nem.) 1:16.
Barta (Madj.) 1:16.
Laudahl (Šv.) 1:16.4.
1927:
Laudahl 1:17.4
Bitskey (Madj.) 1:17.6.
Fröhlich 1:17.8.
4X200 m prosto:
1926:
Nemčija 9:57.2.
Madjarska 10:03.3.
CSR 10:06.9.
1927:
Nemčija 9:49.6.
Švedska 9:5012.
Madjarska 10:03.6.
Skoki 3 m:
1926:
Mund (Nem.).
Lechnir (Nem.).
Balasz (CSR).
1927:
Riebschläger (Nem.).
Lindmark (Šved.).
Cozzi (Ital.).
Skoki s stolpa:
1926:
Luber (Nem.).
Oeberg (Šved.).
Knight (Angl.).
1927:
Luber.
Riebschläger.
Cangiulo (Ital.).
Water polo:
1926:
Madjarska.
Švedska.
Nemčija.
1927:
Madjarska.
Francija.
Belgija.
Po točkah so imeli 1926: Nemčija 101.5; Švedska 61; Madjarska 60; Avstrija 13.5; Češkoslovaška 12; Belgija 9.
DAMSKO PRVENSTVO V BOLOGNI:
100 m prosto: Vierdag (Holand.) 1:15, Cooper (Angl.) 1:15, Lehmann (Nemč.) 1:16:2.
400 nn prosto: Braun (Hol.) 6:11.8, Laverty (Angl.) 6:13.6, LÖwy (Avstr.) 6:21.
200 m prsno: Schräder (Nem.) 3:20.4, Mühe (Nem.) 3:25,2, Bienenfeld (Avstr.) 3:27.6.
100 m hrbtno: Den Turk (H.) 1:24.6, Braun (Hol.) 1:26.2, Harding (Angl.)
1:30.8.
Skoki z deske: Bornett (Av.) Schnellen (Nem.), Rehborn (Nem.).
Skoki s stolpa: White (Ang.), Savo-lan (Franc.), Ollivier (Šv.).
4X100 m prosto: Anglija 5:11, Holandska 5:11.6, Nemčija 5:12.8.
Točke v Bologni: Nemčija 169, Švedska 87, Holandska 70, Anglija 64, Madjarska 62, Avstrija 34.
Tenis
KRASEN USPEH NAŠEGA TENISA.
Naš tenis-sport je beležil velik uspeh. V dneh 16. do 19. t. m. se je vršil v Po^-rečah meddržavni teniški dvomatch med Avstrijo in Jugoslavijo'. Po izredno zanimivi borbi je zmagala Jugoslavija s 3:2. Našo državo sta zastopala Daviscup igrača Schäfer in Kukuljevič.
Prvi dan so odigrali oba singla. — Schäfer je po ostri borbi premagal Eifer-manna s 6:2, 5:7, 2:6, 6:3, 6:2. Eifer-mann je v četrtem setu vodil že s 3:1, ni pa vzdržal ostrega finiša Jugoslovana. Matejka je v sigurnosti znatno prekašal Kukuljeviča in je zmagal s 6:2, 6:2, 6:1.
Naslednji dan se je vršil double. Naša dvojica Schafer-Kukuljevič je pokazala sijajno sigurnost in premagala par Kinzel jun.-Haberl v štirih setih s 6:8,
8:6, 6:2, 6:0. Avstrijca sta igrala v prvem in drugem Setu odlično. Pri stanju 6:6 v drugem setu, se je vlila ploha in So morali igro ža eno uro prekiniti. Po zopetni otvoritvi sta se pokazala Jugoslovana z najboljše plati in sta sigurno zmagala.
V torek se je vršila samo igra Matejka :Schäfer. Schäfer je v prvem setu briljiral, se je pa tako utrudil, da v naslednjih dveh setih ni mogel dobiti niti ene točke. Po odmoru je nastopil Jugoslovan zopet svež in je nudil največji odpor. Za vsako žogo se je bila ogorčena borba, katero je končno odločila večja sigurnost Matejke, ki je zmagal s 4:6, 6:0, 6:0 in 6:4. Borba je stala sedaj
2\i.
Odločitev je prineslo srečanje Kukuljeviča in Eifermanna. Povsem nepričakovano je podlegel Avstrijec, ki je veljal za favorita. V prvih dveh setih je res sigurno zmagal s 3:1 in 6:4 ter je vodil v tretjem s 3:1 in 40:15 tako, da ni nihče dvomil v njegovo zmago. Kukuljevič pa je stavil vse na kocko in zmagal s 6:4, 6:4 v svojo korist. Jugoslavija je torej zmagala s 3:2.
	Premog, suha drva priporoča članom športnih društev „Kurivo“, dr. z o. z. Dunajska 3 3. Telefon 34-34
	kolesarstvo
M-r.:
TEŽAVE NAŠE BICIKLISTIKE.
Kdor podrobneje zasleduje razvoj naše biciklistike, bo takoj uvidel, da je kakor hirajoč bolnik, ki ne more ne umreti ne živeti. Imamo sicer kolesarske klube, ki kažejo večjo ali manjšo delavnost, ali kaj je to v primeri s stanjem biciklistike v inozemstvu, kjer je že tako globoko zarezala v javnost, da jo smatrajo enakovredno vsem prvim športnim panogam; gre se v vseh ozirih na roko in se ji pomaga do razvoja in napredka. Kako pa pri nas?
Kakor znano, so se naši kolesarski krogi kmalu po prevratu z vnemo oprijeli dela. Opažala se je živahna in resna volja do dela za razvoj tega lepega sporta. Prirejale so se kolesarske tekme in skupni izleti v večjem obsegu nego se to dela sedaj. Pa tudi več zanimanja v javnosti je bilo za ta sport. Razpolagali smo z večjim številom dobrih dirkačev in smo bili zastopani na mednarodnih tekmah in celo na olimpijadi in na svetovnem prvenstvu. Naši dirkači so imeli priliko sestati se s priznanimi inozemskimi tekmeci in meriti z njimi svoje moči. Kaj pa danes?
Ozrimo se nekoliko na uspehe naših kolesarjev v današnjih dirkah in videli bomo, da niso slabši od prejšnjih in da se lahko primerjajo tudi z inozemskimi. Kolesar je sprva vsak navdušen radi svojih prvih uspehov ali često začne polagoma popuščati in izgubljati pogum za nadaljnjo udejstvovanje. Zakaj? Treningi, vzdrževanje kolesa, drugi stroški in pa zelo skromni zaslužek mu ne dopuščajo posvetiti se stalno in v večji meri te panogi in se nadalje izpopolniti.
Na letošnje svetovno prvenstvo se je mislilo že iz samega začetka kolesarske sezone. V ta namen so se vršile razne priprave, treningi in izbirne tekme naših najboljših vozačev, pri čemur so bili tudi doseženi prav lepi rezultati. Pri višjih instancah so bili storjeni vsi koraki za dosego potrebnih denarnih sredstev. Ko pa je prišlo do odločitve, tedaj — stop! Razne finančne ovire so prekrižale račune in prisilile naše kolesarje, da za letos ne bodo prestopili meje svoje domovine. Z žalostnim srcem gledajo, kako druge športne panoge najdejo sredstva za svoje udejstvovanje v mednarodnem svetu.
Prva ovira je torej, kakor vidimo, v denarnih sredstvih, brez katerih se nobena športna panoga ne more razviti, kolesarska pa še najmanj.
Nič manja ovira, ki jemlje dirkaču veselje do dela pa je sledeča: Imamo priznane kolesarje, ki so v mnogih prilikah pokazali sijajne zmožnosti. Videli smo jih, kako so zmagovali v raznih
kolesarskih dirkah ter čitali njih rezul-
:
tate v časopisih. Kolesarska vnema je letos zanesla za nekaj časa našega znanega dirkača Valanta celo v Francijo', ognjišče biciklistike, da je tam opazoval inozemsko kolesarstvo ter se udeležil tudi nekaterih mednarodnih dirk skupaj z znanimi francoskimi dirkači. Da kolesarju ne gre na vsaki dirki tako gladko, kakor želi, ve vsakdo. Tudi najboljšemu se lahko pripetijo na dirki neprijetnosti, zbog katerih se ne more plasirati ali pa tudi sploh ne pride na cilj. Tako n. pr. pade na ostrem ovinku, pokvari kolo in se pobije; drugič mu pride pod kolo kamen, ki zlomi obroč; zopet drugič se v gumo zataknejo na cesti ležeči žeblji, da mora vozač uporabljati rezerve in izgubljati čas. Ko po takih in podobnih neprijetnostih uspe dobremu kolesarju končno s skrajnim naporom dohiteti ubeglo skupino, ga lahko zopet doleti samo nekaj metrov pred ciljem smola. Zadene slučajno s krmilom ob drugega dirkača tako nesrečno-, da ga vrže s ceste. Vse njegovo prizadevanje in napori na dirki so bili zaman. Ostane mu eventualno za nekaj dni ali tednov obvezana roka ali glava in pa stroški za popravilo kolesa. Ko po tekmi čita o rezultatih, vidi s strmenjem, da je vse poteklo v redu, da se je kot prvi plasiral A, drugi B, tretji E in — basta!
»Kaj pa jaz?« si pravi zdaj oškodovani in ranjeni kolesar, »ali se nisem skozi toliko in toliko kilometrov mučil po cestah in klancih in položil vse svoje moči, da dosežem čim1 boljši uspeh?! Ali ni bilo v ,cajtengah‘ prostora, da bi se omenilo, zakaj se nisem plasiral? Ali sem kot športnik manj vreden kot nogometaš, čegar igra se na dolgo in široko opisuje in tako da širši publiki vedeti, zakaj se je tako in tako zgodilo; ali kot plavač, kjer poročevalec beleži skoro vsak zamah roke ali noge; ali kot razni drugi športniki, ki se v svojih panogah bore za procvit celokupnega sporta? Ali ni naše kolesarstvo vredno obširnejšega opisa svojih tekem, da se tako pomiri ž usodo tudi one vozače, katerim so neprilike vzele plasiranje?« Tako odgovorijo mnogi nekdanji dobri kolesarji, ko jih vprašaš, zakaj se več ne udeležujejo tekem. O Valantovem bivanju na Francoskem tudi nismo čitali še flobene besede. Pomanjkanje kolesarske kritike je torej tudi ovira, ki ima nemajhen delež na zastoju. Treba je obširnejšega opisovanja kolesarskih tekem, kakor delajo to druge panoge, ako hočemo priti v javnosti do upoštevanja in obdržati skupaj dobre dirkače.
Tretja ovira: Pomanjkanje skupnega in složnega dela. Precej je kolesarskih klubov pri nas, ki bi v medsebojnem delovanju doprinesli marsikaj dobrega za lepši napredek, če pa ta kolesar pripada temu, drugi pa drugemu klubu, se takoj opaža neka mržnja, neprijaznost, neuslužnost in podobno. Kaj takega ne bi smelo biti. Športnik mora biti objektiven, kajti tu gre za splošno delo na športnem' polju. Ne smemo posnemati prizorov z raznih igrišč, kjer se strasti končujejo z nelepimi dejanji!
Ljubljanski velesejem
Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odho-dni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pia velja potem za brezplačni povratek nazaj. Zato pri prihodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskih uradih. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno'.
V propagandnem delu tujsko-pro-metne razstave bodo imele letoviške občine (Bled, Bohinj, Celje, Cerknica, Dobrna, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Kranjska gora. Laško, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Pohorje, Rogaška Slatina, Škofja Loka, Višnja gora in dr.) vsaka svoj razstavni prostor. Te občine bodo nazorno po-
a. GOREČ DzTzA
Ljubljana
v palači Ljublj. kred. banke in Gosposvetska cesta št. 14 Telefon 30-06
Športnikom
priporočamo najboljša kolesa (n
vse potrebščine zanje —
Wanderer kolesa s pomožnim motorjem — Automobilno blago in pnevmatiko.
Najceneje!
kazale promet tujcev s statističnimi slikami, umetniške slike in fotografije prirodnih krasot, reliefe, klimatične razmere, cene za sobe in kompletno penzijo, zabavišča, prireditve in prospekte. Posebna pažnja bo posvečena načelu, da je treba predvsem živ materijal v modelih in kolikor mogoče malo slik, ki ubijajo razstavo ter jo delajo enolično in nezanimivo.
Akcijski odbor z zvezo s Sušakom bo razstavil najbrže relief z železniško traso. Avtomobilski klub bo razstavil v posebnem oddelku relief banovine z označbo cest, s stanjem cest, mednarodne cestne označbe organizacije av-tokluba, fotografije in slike športnih prireditev, trofeje in dekorativni materijal. Nazorno bo pokazan tudi avto^ bušni promet v Dravski banovini. — Športni klub »Ilirija« bo razstavil modele kopališča, prostorov za tenis in drsališče. Aeroklub se nam predstavi s svojimi pridobitvami.
Jadranska plovidba bo razstavila modele parnikov, njih notranjo opremo, modele pristanišč, reliefe naše primorske in dalmatinske obale, slike itd.
Razstave se bodo udeležili tudi Ju-gosl. zimsko-sportna zveza, ki bo zlasti razstavila reliefe smuškega terena in modele skakalnic. SPD in »Skala« bosta razstavili reliefe planin, modele in lege koč, markacije potov, trofeje, športno opremo.
Velik bo tudi razstavni materijal »Zveze za tujski promet v Ljubljani« in »Tujsko-prometnega sveta v Mariboru«.
Uprava pošte in telegrafa bo pokazala z velikimi reliefi telefonske zveze v Dravski banovini. S primernimi svetlobnimi efekti bodo ti modeli prišli še posebej do veljave.
Velik in zanimiv bo tudi materijal ljubljanskega velesejma, ki bo podal nazoren pregled svojega enajstletnega dela.
GLAVNA SKUPŠČINA ZNP.
Redovita skupština održana je 16. o. nj. u prostorijama SK Željezničar. U 10 sati prije podne otvorio je skupštinu /ršilac dužnosti predsjednika, 1. pod-rredsjednik g. Franjo Grubešić. Sa skupštine odaslan je brzojavni pozdrav Nj. ^el. kralju, kao vrhovnom pokrovitelju športa, odnosno JNS-a. — Iz blagajničkog izvještaja je razvidno, da je sada-ajemu odboru uspjelo da potpuno podmiri sva dugovanja i da na koncu jošte iskaže i čistu gotovinu. Prije izbora nove uprave su delegati, kojih je bilo 83 (ZNP broji ukupno 105 klubova), uzeli živog učešća u medjusobnom savjetovanju. Naročito se isticala pokrajina sa vojim mirnim stavom na ovoj skupštini-Kandidacioni odbor u koji su ušli po & dan delegat vodećih te po jedan delega* svakog razreda u Zagrebu i delegat P0' krajine, podnio je na prihvat listu, koP je jednoglasno prihvaćena. Casništv _ sadanjeg ZNP sastoji se iz slijedeće predsjednik ing. Ribić, I. podpredsjedmk Franjo Grubešić, II. podpredsjednik čić, tajnik L: Frauenglas, tajnik II- VlS’ njić, blagajnik: Juranić.
Skupština je odobrila predlog skupštinu JNS-a o načinu obveza'U., osiguranja igrača na cijeloj ten 0
JNS'a‘	Jaka.
INili