GEOLOGIJA 26, 189—241 (1983), Ljubljana
UDK 552.31:551.':61(497.12) = 863
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia
Stanko Grafenauer
61000 Ljubljana, Titova 23
Jože Duhovnik
61000 Ljubljana, Štularjeva 10
Dragica Strmole
Katedra za mineralogijo in ekonomsko geologijo.
Univerza Edvarda Kardelja
61000 Ljubljana, Aškerčeva 20
Kratka vsebina
Srednjetriadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije imajo vse last-
nosti spilitno-keratofirske asociacije. Z njimi se javljajo velike količine
tufov in tufitov. Predomine in piroklastične kamnine so interstratificirane
v ladinske sedimente. Po svojem nastanku so bile bolj ali manj spreme-
njene, saj v njih najdemo v okolici Bohorja celo granate.
Kamnine v vzhodnih Karavankah, Savinjskih in Centralnih Alpah so
sorazmerno revne z matičnimi komponentami, bogate s kremenico in
včasih bogate z alkali j ami, pri čemer prevladujejo kalijeve vrste. Lava je
bruhala pretežno na kopnem, delno v morju. Prevladujejo lipariti nad
daciti, trahiti in andeziti, medtem ko bazaltov in spilitov skoraj ni.
V Posavskih gubah bazalti, spiliti, andeziti in havajiti daleč prevla-
dujejo nad lipariti in daciti. Kamnine so bogate z matičnimi komponen-
tami in revne s kremenico. Lava je bila tekoča in pogosto opazimo pod-
vodne erupcije in izlive, pri čemer so nastajale blazinaste in mandljaste
teksture. V alkalnih kamninah prevladujejo natrijeve vrste. Mnogo bolj
kakor v zahodnih delih Slovenije so tu razširjeni tufi, tuf ski peščenjaki
in tufski apnenci. Kamnine so bogate s svincem in cinkom.
Nikjer ne opazimo prehodov med liparitom in alkalnimi vrstami
kamnin z ene strani ter plagiodacitom, andezitom in bazaltom ter spili-
tom z druge. Keratofir je navadno starejši od spilita. Poleg diferenciacije
je bil za magmo ob nastanku pomemben proces delnega taljenja, na hitre
spremembe nekaterih ekstruzivnih delov pa je vplivala verjetno tudi asi-
milacija.
Delo je omogočila s financiranjem Raziskovalna skupnost Slovenije.
Work has been made possible with the financial aid of the Slovenian Research
Commity.
190	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Abstract
The Middle Triassic rocks in the eastern Slovenia have all proper-
ties of the spilitic keratophjae association. They are accompanied by
great quantities of tuffs and tuffites. The extrusive and pyroclastic rocks
are interstratified within Ladinian beds. After their formation the rocks
were more or less altered, we could found in them even garnets in the
surroundings of Bohor.
The rocks of the eastern Karavanke, Savinja Alps and Central Alps
are relatively poor in mafic components, rich in silica, and in some places
rich in alkalies, ordinarily with prevailing potassium varieties. Lava
extruded mainly on the land, and partly in the sea. Liparites predomi-
nate above dacites, trachytes and andesites, while basalts and spilites are
almost absent.
In the Sava folds basalts, spilites, andesites and hawaiites by far
prevail above liparites and dacites. The rocks are rich in mafic compo-
nents and poor in silica. Lava was fluent and often submarine eruptions
and effusions can be found, with formation of pillow and amygdaloid
structures. In alkalic rocks the sodium varieties predominate. Much
more than in the western part of Slovenia, here the tuffs, tuff sandstones
and tuff limestones occur. The rocks are often unusually rich in lead
and zinc.
There is no transition between liparite and alkalic rocks on one side,
and plagiodacite, andesite, basalt and spilite from the other. Keratophyre
is usually older than spilite. In the evolution of magma next to differen-
tiation the partial fusion was very important. Assimilation also probably
influenced the rapid variation in some smaller extrusive parts.
Uvod
V letu 1981 in 1982 smo zbrali 80 vzorcev magmatskih kamnin in njihovih
tufov na območju vzhodne Slovenije. Od svežih vzorcev magmatskih kamnin
smo napravili 13 kemičnih in spektralnih analiz. Pri opisu uporabljamo nomen-
klaturo in klasifikacijo, ki smo jo podali pri obravnavanju kamnin Pokljuke,
Jelovice, Julijskih Alp in zahodnih Karavank (Grafenauer, Duhovnik,
Strmole, 1981). Omenimo naj, da prevzemamo delitev Karavank po M e -
liku (1954).
Med magmatskimi kamninami prevladujejo njihovi tufi in tufiti. Liparit
in andezit tvorita v Karavankah večinoma manjše komplekse. Na Jezerskem
smo vzeli nekaj vzorcev že na meji med Karavankami in Savinjskimi Alpami,
sicer pa so ostali vzorci iz območja Savinjskih Alp. Petrografske podatke o
magmatskih kamninah v Savinjskih Alpah nam dajejo številni raziskovalci,
njihov povzetek najdemo v obširnem delu o triadnih magmatskih kamninah
na Slovenskem (Grafenauer, 1980). Ponovno smo si ogledali več lokacij,
kjer prej še ni bilo dovolj podatkov, po katerih bi lahko kamnine bolj na-
tančno klasificirali, posebej smo si ponovno ogledali liparite in dacite iz kam-
noloma Puščava v bližini Ruš.
Ponovno smo raziskali Posavske gube, predvsem Bohor in Rudnico, od
koder imamo do danes le malo kemičnih analiz in še nobene spektralno-ke-
mične. Kamnine v Posavskih gubah so bistveno bolj mafične od kamnin v Ka-
ravankah, Savinjskih in Centralnih A.lpah. Tu mnogokrat najdemo diabaze in
spilite. V vseh predelih smo poleg normalnih vrst kamnin našli tudi njihove
alkalne različke. Prisrčno se zahvaljujemo kolegom z Geološkega zavoda v
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	191
Ljubljani, ki so nam dali na razpolago rezultate svojih raziskovanj iz geoloških
kart v merilu 1 :25 000, na podlagi katerih smo si zelo olajšali terensko delo.
Predvsem se zahvaljujemo geologom dr. A. Hinterlechner-Ravni-
k o v i, dr. S. B u s e r j u in mg. P. M i o č u. Pri terenskem delu so nam
precej pomagali Tolmač lista Celje L 33—67 (Buser, 1979), Tolmač lista
Celovec L 33—53 (B u s e r, 1980) in Tolmač lista Kranj L 33—65 (Grad in
Fer j ančič, 1976).
Opis triadnih magmatskih kamnin v vzhodnih Karavankah, Savinjskih
in Centralnih Alpah
Raziskali smo triadne predomine na Jezerskem, na meji med vzhodnimi
Karavankami in Savinjskimi Alpami, sicer pa smo si ogledali še kamnine na
Paškem Kozjaku in v kamnolomu Puščava. Vzeli smo tudi številne vzorce tufov
in tufitov iz okolice Korošice in iz Robanovega kota, vendar pa iz njih nismo
delali kemičnih in spektralnih analiz niti nismo zajeli njihovega mikroskop-
skega opisa v našo razpravo. Zaradi pregleda smo v tabelah 1 in 2 podali rezul-
tate kemične analize, v tabelah 3 in 4 pa spektralnokemične analize kamnin.
Poleg kamnin, ki smo jih raziskali sami, smo vnesli v te tabele tudi podatke
vseh drugih znanih analiz kamnin s teh območij.
Podroben opis posameznih prej raziskanih kamnin najdemo v delu G r a -
ienauerja (1980).
Posamezne kamnine smo pri opisu klasificirali po njihovi mineralni sestavi
in je njihovo ime tiskano s poševnimi črkami. Poimenovanje felzičnih, delno
steklastih in drobnozrnatih predornin le na podlagi optičnega določevanja
vtrošnikov v njih vodi večkrat do razlike med imenom kamnine in njeno
kemično sestavo.
Pri raziskovanju triadnih predornin v okolici Jezerskega smo našli nasled-
nje vrste kamnin:
Biotitov dacit najdemo v opuščenem Slavčevem kamnolomu na desnem
bregu reke Kokre (vzorec št. J-2, kemična analiza št. 95) in v novem kamno-
lomu na desni strani ceste Preddvor—Jezersko (vzorec št. J-3). Kamnina vse-
buje številne vtrošnike in kaže polifirsko porfirsko strukturo, osnova pa je
felzitna. Tekstura ne kaže kake usmerjenosti. Med vtrošniki so oligoklaz-
andezin, redko albit, v drobnozrnati osnovi pa prevladuje kremen nad glinenci.
Mafični mineral v osnovi je biotit, ki je delno spremenjen v klorit, po večini
pa v goethit in karbonate. Izredno redka so zrna pirita. V večjih vtrošnikih
plagioklazov najdemo vključke muskovita. Po normativni mineralni sestavi je
vzorec št. J-2 alkalni liparit (tabela 6).
V Malem grabnu na Jezerskem prehaja dacit v hioititov kremenov dacit
(vzorec št. J-4, kemična analiza št. 96). Tu najdemo jasen dokaz za »mrzel«
kontakt magmatske kamnine z ladinskim debeloploščastim apnencem. Plasti
apnenca, ki položno vpada j o proti jugu, so namreč ob kontaktu povite na-
vzgor, kar govori za mlajšo starost predomine. Ker je kontakt »mrzel«, ne
najdemo ob njem nikakih sledov metamorfnih mineralov. Kamnina je že str-
jena predrla plasti apnenca, ki so na kontaktu močno zdrobljene. Struktura
kamnine je oligofirska, vtrošniki so albit, redko opazimo biotit, ki je po večini
spremenjen v vermikulit. V redkih preperelih zrnih plagioklazov najdemo
192	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	193
13 — Geologija 26
194	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	195
Tabela 3. Porazdelitev glavnih prvin (v mg. g-i) in slednih prvin
(v u g. g-i) v triadnih predorninah vzhodnih Karavank, Savinjskih Alp in
Centralnih Alp
Table 3. Distribution of major elements (in mg. g-») and trace elements
(in jug. g-i) in Triassic volcanic rocks from eastern Karavanke, Savinja
Alps and Central Alps
Znak "*" pomen!, da ¡e prvina izpod meje zaznavanja
Mark "*" signifies, the element is under the limit of detection
196	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Tabela 4. Porazdelitev glavnih prvin (v mg. g-^ in slednih prvin
(v Mg. g-i) v triadnih predorninah iz Posavskih gub
Table 4. Distribution of major elements (in mg. g-i) and trace
elements (in [A.g. g->) in Triassic volcanic rocks of the Sava folds
luskice sericita. Prvotno kremenovo steklo je po večini prekristaljeno v kalce-
don. Med akcesornimi minerali opazimo rutil, magnetit in apatit. Po normativni
mineralni sestavi je vzorec št. J-4 alkalni liparit (tabela 6). Visoka vrednost
magmatskega parametra k (0,44) govori za izredno viskoznost taline, ki je
vzrok mrzlemu kontaktu. Kamnina je izredno bogata s kremenico in opazimo,
da so nekateri vtrošniki plagioklazov obdani s pasom kalcedona.
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	197
Močno spremenjen amjibolov dacit najdemo 300 m severno od Stularjeve
planine (vzorec št. J-7, analiza št. 97). Kamnina kaže oligofirsko strukturo
s steklasto osnovo in enakomerno, delno fluidalno teksturo. Večji vtrošniki
plagioklazov so oligoklaz-andezin, manjši pa oligoklaz. Kamnina je kristalila
v dveh fazah. Po prvi fazi se je magma nekoliko obogatila z vodo in povzročila
spremembo v starejših, večjih vtrošnikih plagioklazov. Vtrošniki plagioklazov
so nataljeni, starejša generacija je močneje resorbirana. Vtrošniki amfibola (?)
so nadomeščeni z epidotom, kloritom in goethitom. Osnova kamnine vsebuje
manjša zrnca kremena in večja zrnca alkalnih plagioklazov, posamezna polja
osnove sestavlja kalcit. Na podlagi normativne mineralne sestave je kamnina
alkalni natrijev liparit (tabela 6). Da je bila magma bolj tekoča, kaže pilotaksit-
na razporeditev letvic plagioklazov v steklasti osnovi.
Biotitov andezit smo našli na zahodnem robu izdanka nekdanjega Slavčevega
kamnoloma v dolini Slap na Jezerskem (vzorec št. J-1, analiza št. 94). Kamnina
je mlajša od apnenca, v katerem jo najdemo. Ob kontaktu z njim je bogata
s kalcitom. Kamnina vsebuje razen tega odlomke apnenca, ki so delno nata-
ljeni, vendar v apnencu nikjer ne opazujemo kontaktnometamorfnih mineralov.
Kamnina kaže enakomerno teksturo in porfirsko strukturo z intersertalno do
hialopilitno strukturo osnove. Osnova je prekristaljena in drobnozrnata. Med
vtrošniki se javlja predvsem andezin do andezin-labradorit, ki je dovolj svež,
med mafičnimi minerali pa biotit, ki je skoraj popolnoma spremenjen v goethit
in karbonate. Kamnina je preprežena z žilicami kalcita, katerega zrna imajo
značilno dvojčično strukturo z upognjenimi letvicami, kar dokazuje poznejše
premikanje kamnine. Po normativni sestavi je kamnina kremenov latiandezit
(tabeli 5 in 6).
Amfibolski andezit in piroksenski andezit ter njune tufe najdemo na Štular-
jevi planini (vzorec št. 6a in št. 6b). Vtrošniki so conami plagioklazi-andezin
in nataljeni vtrošniki oligoklaza. Med močno spremenjenimi vtrošniki razliku-
jemo v nekaterih kamninah (vzorec št. 6a) piroksen, v drugih (vzorec št. 6b)
amfibol, ki pa ju spoznamo le po obliki, saj sta popolnoma spremenjena v klorit
in goethit.
Spilit smo našli v Dolu na Jezerskem (vzorec št. J-5). Kamnina je močno
spremenjena- Tekstura kamnine je enakomerna, struktura je ofitna in prehaja
v sideronitno. Letve plagioklazov so skoraj popolnoma spremenjene v sericit
in karbonate. Magnetit je prešel v goethit. Prvotna kamnina je vsebovala
50 do 60 "/o plagioklazov, okrog 30 Vo avgita, spremenjenega v klorit, ki zapol-
njuje prostor med letvicami plagioklaza, ter okrog 5 "/o magnetita. Ostanek
pripada kremenu, ki je nastal pri razpadu plagioklazov poleg klorita, sericita,
karbonatov ter zeolitov.
Na Paškem Kozjaku daleč prevladujejo tufi, tufske breče in močno meta-
morfozirane predomine, ki so njih matične kamnine po vsej verjetnosti ande-
ziti. Med raziskovanimi kamninami smo našli na severnem delu Paškega
Kozjaka ob gozdni cesti južno od Suklerja edino svežo kamnino (vzorec št.
PK-2, kemična analiza št. 98), rogovačni andezit. Ta leži med plastmi tufa, ki
padajo proti jugu in so med sivimi ladinskimi apnenci. Struktura kamnine
je porfirska. Vtrošnike tvorita sorazmerno svež andezin, ki je idiomorfen, po
razpokah nadomeščen s kalcitom, in rogovača, ki je povsem nadomeščena s klo-
ritom in kalcitom. Osnovo sestavljajo drobna, prepletajoča se zrna paličastih
198	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Tabela 5. Niggli-jeve vrednosti al, fm, c, alk, si in magmatski parametri raziskanih
triadnih predornin in iz njih računane skupinske vrednosti Q, L, M, ж, y, џ za risanje
trikotnikov QLM, KNaCa in MgFeCa. V tabeli so podane tudi matične magme vseh
obravnavanih kamnin
Table 5. The Niggli-values al, fm, c, alk, si and magmatic parameters of investigated
Triassic volcanic rocks and out off them calculated group values Q, L, M, л, y, џ for
plotting of QLM, KNaCa and MgFeCa triangles. In table the parental magmas of all
treated rocks are indicated
plagioklazov in zrnc limonita, ki dajejo kamnini rdeče rjavo barvo. Po nor-
mativni mineralni sestavi je kamnina dacit (tabela 6).
Med triadnimi, delno metamorfoziranimi in dolomitenimi apnenci najdemo
v kamnolomu jugojugovzhodno od kraja Puščava in vzhodno od tega kamno-
loma ob Lamprehtovem potoku številne izdanke magmatskih kamnin. 2e
Dolar-Mantuanijeva (1938) je našla tu predomino, ki jo je imenovala
rogovačni porfirit, Grobelškova (1959) pa kremenov porfirit. Ker nismo
imeli na razpolago originalnih vzorcev, smo ponovno vzeli večje število vzor-
cev v kamnolomu in vzhodno od njega.
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	199
V triadnih apnencih smo našli v kamnolomu južno od kraja Puščava svež
vzorec dacita (vzorec št. P-3, kemična analiza št. 99). Kamnina kaže jasno
fluidalno teksturo in porfirsko strukturo. Med vtrošniki prevladuje oligoklaz-
andezin in v manjši količini kremen, ki večkrat kaže značilne zajede. Biotit
najdemo le med vtrošniki in je spremenjen v klorit. Vsa kamnina je posuta
z drobnimi zrnci pirita, precej je tudi drobnih zrnc magnetita. Osnova je delno
prekristaljena in jo sestavljajo mikroliti glinencev in rudnih mineralov.
V temnih delih neprekristaljene osnove opazimo sledi tečenja, podolgaste me-
hurčke in podobno.
Po normativni mineralni sestavi je kamnina alkalni melanokratni anorto-
klazni liparit (tabela 6).
Dacitni tuj (vzorec št. P-8, kemična analiza št. 100) smo našli vzhodno od
kamnoloma pri Prodnarju. Tekstura kamnine je tufska, struktura vitro- do
kristaloklastična. V drobno mehurčasti prekristaljeni osnovi vidimo vtrošnike
oligoklaz-andezina in kremena. Med femičnimi minerali se javlja kloritni
biotit. V kamnini opazimo številne drobce prekristaljenega stekla, odlomljenih
zrn plagioklazov in temno rjavega stekla. Po normativni mineralni sestavi je
kamnina alkalni melanokratni anortoklazni liparit (tabela 6).
Liparit (vzorec št. P-9, kemična analiza št. 101) smo našli 300 m vzhodno od
kamnoloma »Puščava« na levem bregu Lamprehtovega potoka. Kamnina kaže
jasno fluidalno teksturo in porfirsko strukturo. Med vtrošniki prevladuje sani-
din (tabla 1, si. 1), ki vsebuje tu in tam vključke kremena. Kremen se javlja
v samostojnih zrnih in v osnovi, med vtrošniki redko najdemo oligoklaz in
kloritni biotit. Osnova je steklasta, rjavkasto obarvana. Akcesorni minerali so
pirit, magnetit in zelo redko apatit. Po normativni sestavi je kamnina alkalni
kalijev sanidinski liparit (tabela 6).
Opis triadnih magmatskih kamnin iz Posavskih gub
Ponovno smo si ogledali območje med Crnolico in Velikim vrhom, Bohor in
Rudnico, ker je bilo število kemičnih analiz na tem območju še premajhno za
genetske zaključke, sploh pa še ni bilo nobenih spektralnih analiz.
Opis doslej raziskanih kamnin najdemo v delu Grafenauerja (1980).
Na območju med Crnolico in Velikim vrhom se javljajo najrazličnejše predor-
nine, med njimi prevladujejo zelo mafične kamnine. Omenimo naj, da smo
imenovali bazalt z ofitno strukturo le bazalt, spilitni bazalt pa smo imenovali
z izrazom spilit. S tem smo se izognili dvoumnemu izrazu diabaz, s katerim
Amerikanci označujejo v glavnem žilnine z ofitno strukturo, Evropejci pa spi-
litni ali saussuritni bazalt.
Avgitski bazalt (vzorec št. S-1) smo našli jugovzhodno od cerkve v Svetini,
zahodno od kmetije pri Seničarju. Kamnina je drobnozrnata ter ima enako-
merno teksturo in porfirsko, subofitno strukturo. Je izrazito melanokratna, saj
v njej prevladujejo zrna avgita. Ta zrna zavzemajo okrog 70 Vo celotne po-
vršine zbruska, kakih 10 je plagioklazov, ostanek pripada s kloritom nadome-
ščenim mafičnim mineralom. Vmes so sledovi kremena. Po velikosti saličnih
in mafičnih mineralov lahko sodimo, da je kamnina kristalila v dveh fazah.
V večji globini so nastala večja zrna, v drugi fazi pa je v manjši globini krista-
lila drobnozrnata osnova, ki jo prav tako tvorijo letve plagioklazov in avgita.
200	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	201
202	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Legenda k tab. 6
Ox" — stopnja oksidacije kamnine, ki je definirana z enačbo
0x0 =: Fe3+/(Fe3+ + + Mn)
r — vrednost, ki dovoljuje ločen j e visoko aluminijskih bazaltov (med 10 in 30)
od tipičnih tholeitov (med 4 in 8) in razlikovanje pravih andezitov (nad 10)
od alkalnih andezitov, havajitov. Vrednost je podana z enačbo
r = (AI2O3 — Na20)/Ti02
o — serijska vrednost, podana z enačbo o = (K2O + Na20)V(Si02 — 43)
Q — minerali kremenice (predvsem kremen); A — alkalni glinenci in albit; P —
plagioklaz (nad 5 "/o an); F — foidi; M — mafični minerali; x, y — koordinate,
s katerimi določimo ime kamnini v diagramu Streckeisena (1967)
TT — diferenciacijski indeks po Thorntonu in Tuttleju (Carmichael, Turner in
Verhoogen, 1974; Yodar, 1979), ki predstavlja vsoto vseh normativnih felzičnih
mineralov (Q + Or + Ab + Ne + Kp + Lc)
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	203
Explanation of tab. 6
Ox® — oxydation degree of rock, defined by equation
Ox« = Fe'''+;(Fe3+ + + Mn)
T — value, which defines the distinction between high alumina basalts (10—30)
and tipical tholeiites (4—8) and distinction between true andesite (more
than 10) and alkalic andesites (hawaiite), r = (AI2O3 — Na20)/Ti02
o — serial value defined with equation o = (KoO + Na20)V(Si02 — 43)
Q — SÍO2 minerals (mainly quartz); A — alkali feldspars and albite; P — plagio-
ciase (more than S'^/o an); F — foids; M — mafic minerals; x, y — coordinates,
which define the rock name in the Streckeisen (1967) diagram
TT — differentiation index after Thornton and Tuttle (Carmichael, Turner and
Verhoogen, 1974; Yoder, 1979), which signifies the sum of all normative
felsic minerals (Q + Or + Ab + Ne + Kp + Le)
204	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Vtrošniki svežih plagioklazov pripadajo bytownitu, spremenjeni pa vsebujejo
okrog 47 do 55 "/o an. Poleg avgita redko opazimo hipersten.
Spilit najdemo jugozahodno od cerkve v Svetini pri Celju na poti pod Veliki
vrh na višini 720 m (vzorec št. S-2a, kemična analiza št. 104) in v Ravnah pri
Celju (vzorec št. S-3). Kamnina ima enakomerno teksturo in porfirsko ofitno
strukturo. Vtrošniki plagioklazov so spremenjeni in vsebujejo okrog 23 do 39 "/o
an. Letvice glinencev vsebujejo včasih celo samo O do 20 "/o an, kar kaže na
normalno izločanje plagioklazov iz taline, ki je postajala pri delnem kristaljenju
vedno bolj alkalna. V kamnini najdemo tudi drobna zrnca pirita, epidot, kalcit
in goethit. Med mafičnimi minerali se javlja avgit in redko hipersten. V kam-
nini opazujemo mandlje klorita (Tabla 1, si. 2), ki včasih kažejo koncentrično
strukturo. Klorit nadomešča tudi številna večja zrna piroksenov. V vzorcu
št. S-3 smo našli poleg pirita v žilicah tudi sledi arzenopirita. Po podatkih
normativne sestave je spilit vzorca št, S-2a kremen vsebujoči havajit (tabela 6).
Spilit (vzorec št. S-2) smo našli tudi jugozahodno od cerkve v Svetini pri
Celju. Kamnina ima tufsko teksturo in intersertalno strukturo (Tabla 1, si. 3).
Letvice plagioklazov pripadajo sekundarnemu albitu. V osnovi opazujemo
spremenjene vtrošnike plagioklazov, pa tudi manjša gnezda kremena. V kam-
nini prevladujejo kloriteni mafični minerali. V razpokah, ki sekajo kamnino,
opazimo kalcit, epidot in pirit, v žilicah včasih tudi klorit.
Dioritni porfirit (vzorec št. S-3a, kemična analiza št. 105) smo našli ob po-
toku Kozarica pri Langer j evi peči, zahodno od Raven pri Celju. Kamnina je
debelozrnata žilnina z doleritno strukturo.
Med letvami plagioklazov najdemo drobnejša zrna avgita. Poleg avgita
opazujemo v kamnini še polja klorita. Izredno redka so večja zrna epidota,
drobnozrnati pa nadomešča piroksene in plagioklaze. Kamnina vsebuje precej
magnetita, manj pirita. Magnetit je delno oksidiral v goethit. Kamnina vsebuje
tudi monokristalne do polikristalne drobce kalcita, ki so verjetno nastali pri
vključevanju apnenca v talino. Do izliva magme je prišlo pod morsko gladino,
kar dokazujejo blazinaste lave v potoku Kozarici zahodno od Raven. Po nor-
mativni sestavi je kamnina havajit (tabela 6).
Spilit (vzorec št. S-4) najdemo okrog 1,2 km jugozahodno od Crnolice, južno
od Lončarja na poti od Crnolice proti Jurkloštru. Kamnina je izrazito melano-
kratna in vsebuje malo pirita. Kaže intersertalno strukturo in homogeno, po-
nekod mandljasto teksturo. Letvice plagioklazov pripadajo oligoklazu, nekatere
tudi albitu. Mandlje v kamnini sestavlja v glavnem kalcit, manj je v njih klorita.
Od prvotnih mafičnih mineralov se je ohranilo le malo zrn in je njihov pre-
mer premajhen, da bi jih mogli podrobneje preiskati.
Predomine in njihovi tufi Rudnice, Bohorja in Orlice so po sestavi najbolj
enotna skupina. Kot za vsa štajerska vulkanska območja velja tudi za to, da
opazujemo mnogokratno menjavanje različnih vrst tufov, kar govori za šte-
vilne plinske in lavine izbruhe. Mafični značaj in pojavljanje mandljev je
v soglasju z globokomorskim razvojem dela ladinskih sedimentov. Med pre-
dominami in tufi se namreč pojavljajo v vseh omenjenih območjih ploščasti
apnenci z roženci. Glavna smer razvoja omenjenih sedimentov je prečno alpska.
Na Bohorju najdemo med spiliti tudi vložke tufov, tufskih peščenjakov in vul-
kanskih breč.
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	205
Spilit (vzorec št. B-1, kemična analiza št. 102 in vzorec št. B-2) smo našli
na severozahodnem pobočju Kamnega vrha. Kamnina je vložena med tufskimi,
apnenčevimi in roženčevimi polarni. Tekstura je mandljasta in struktura porfir-
ska. Med vtrošniki opazimo plagioklaze, ki vsebujejo 26 do 32 ""/o anortita in so
dveh generacij. Manjša zrna vsebujejo okrog 20 % an, večja pa 32 "/o an. Vsa
samostojna zrna plagioklazov so bolj ali manj sericitena (Tabla 2, si. 1), v njih
opazimo tudi epidot in klorit. Med vtrošniki opazimo ksenomorfna zrna avgita,
ki pa so navadno popolnoma nadomeščena s kloritom, epidotom in zoisitom,
ponekod s kalcitom in zelenim pleohroičnim vlaknatim mineralom. Osnova
je sorazmerno homogena, mikrokristalna in jo sestavljajo paličasta zrna albi-
tenih plagioklazov in drobna zrna epidota. V kamnini se pojavljajo številni
mandlji (Tabla 2, si. 2), ki jih zapolnjujejo radialno žarkoviti klorit, redkeje
kalcit in albit. Ob robovih nekaterih mandljev opazimo pirit v drobnih kocka-
stih kristalih. Med osnovo zasledimo redka zrna magnetita. V sledeh so v kam-
nini sekundarna zrna kremena, ki nastopa tudi v žilicah skupaj s kloritom
(Tabla 2, si. 3, Tabla 3, si. 1). Po normativni sestavi je kamnina olivinov havajit.
V spilitu (vzorec št. B-6, kemična analiza št. 103) iz Tajflovega grabna na
višini 530 m na severnem pobočju Malega Koprivnika smo našli poleg močno
spremenjenih zrn plagioklazov in avgita tudi granat (Tabla 3, si. 2 in si. 3).
Kamnina je bila torej podvržena nekoliko višji stopnji metamorfoze. Osnova
je skoraj povsem nadomeščena z dolgovlaknatim kloritom, ki ga nadomešča kri-
stalni kalcit. Redki ostanki glinencev so ohranili le konture zrn. Zrna epidota
v osnovi so bila nataljena, so okrogla in imajo radialno žarkovito strukturo.
V sledeh se javlja granat v okroglih brezbarvnih zrnih. Nekatera zrna granata
so resorbirana, druga so zrasla na epidotu. Avgit je v nasprotju s plagioklazom
svež, a močno razpokan in resorbiran. Med osnovo so tudi zaobljeni mandlji
s kloritom, nekateri pa vključujejo granat, kalcedon in epidot. Vzorec je po
normativni sestavi melanokratni latitni andezit (tabela 6).
Spilitni tuf najdemo vzhodno (vzorec št. B-3) in jugozahodno (vzorec št. B-4)
od Kamnega vrha. Zrna in drobci kamnin so neenakomerno razpršeni. Deli
kamnine sestoje pretežno iz drobcev predomine. Plagioklazi so albiteni, avgit
spremenjen v klorit in epidot. Razvrstitev klorita in delno epidota v osnovi
ustvarja fluidalno teksturo. V kamnini opazimo številne mandlje, ki imajo zna-
čilno strukturo. V sredini je klorit v vlaknih, radialno žarkovito razvrščen,
proti obodu pa so vlakna mikrokristalna ali pa podolgovata z vlakni vzporedno
stenam mandlja. Med predominami in tufi na Rudnici najdemo le avgitne ande-
zite in v epimagmatski fazi albitene in kloritene andezite.
Sericiteni in kloriteni andezit smo našli na gozdni poti, severno od gradu
pri Podčetrtku (vzorec št. R-7), in na isti poti okrog 200 m naprej zahodno od
Gastroža (vzorec št. R-9, kemična analiza št. 106). Kamnina tvori vložek med
tufi različnih struktur. Kamnina kaže homogeno teksturo in porfirsko struk-
turo. Med vtrošniki opazimo sericitene plagioklaze, ki pripadajo oligoklazu.
Nekatera zrna plagioklazov so tudi močno kloritena.
Vtrošniki piroksena so prav tako idiomorfni kot vtrošniki plagioklazov,
nadomeščeni so s kloritom, delno dolomitom. Osnova je mikrokristalna, dokaj
homogena. V njej prevladujeta klorit in sericit, precej na gosto so v njej raz-
pršena drobna zrna goethita; manj je epidota v drobnih zrnih. Mestoma se
pojavlja v osnovi kalcit. Kamnina vključuje tu in tam tudi litične drobce, ki jih
206	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
je magma vključila že na svoji poti. Po normativni sestavi je kamnina (vzorec
št. R-9) kremenov latitni andezit (tabela 6).
Na številnih mestih smo našli kristaloklastični do litoklastični andezitni
tuf, zlasti nad gozdno cesto, ki pelje proti severu od Podčetrtka proti Sodni
vasi. Tekstura kamnine je tufska. Tako osnova kot tudi nekateri razpoteg-
njeni drobci kamnin, ki slede smeri tečenja, kažejo izrazito fluidalno teksturo
(vzorec št. R-12). Kristalna zrna pripadajo pretežno oligoklazu, ki je močno
spremenjen, v manjši meri kremenu in kalcitu. Pirokseni, ki jih je sorazmerno
malo, so povsem kloriteni. Drobci porfirske kamnine v tufu so tako spreme-
njeni, da so meje med njimi in osnovo pogosto zabrisane. Tufi včasih prehajajo
v tufske peščenjake in tufite, ki so pogosto močno piriteni in limoniteni in se
z njimi menjajo. Tufi in tufiti se menjajo s triadnimi lapornimi skrilavci, plo-
ščastimi apnenci in dolomiti. Cas izbruhov lahko postavljamo po vsem opisa-
nem v ladin.
Seznam analiz kamnin v tabelah in slikah
List of rocks analyses in tables and figures
Pri vseh kamninah bomo navedli njihovo ime na podlagi mikroskopskega
pregleda vzorcev, v oklepaju pa normativno ime po Rittmannu (1973).
1.	Spremenjeni avgitni andezit (oli vino v andezit) s spodnjega grebena Lom—
Plešivec—Kranjska reber, pod Sovinjo pečjo, analiza vzorca št. 178/3833
(Hinterlechner-Ravnik, 1959 a)
Altered augite andesite (olivine andesite) from the lower ridge Lom—Ple-
šivec—Kranjska reber, below the Sovinja peč, analysis of sample No.
178/3833 (Hinterlechner-Ravnik, 1959 a)
2.	Spilitni bazalt (olivinov andezit s foidi s Tratice južno od Crnolice pri
Šentjurju, analiza vzorca št. CL-67 (Germovšek, 1959)
Spilitic basalt (olivine andesite with foids) from Tratica south of Crnolica
near Šentjur, analysis of sample No. CL-67 (Germovšek, 1959)
5.	Spremenjeni andezit (havajit) iz okolice Laškega, analiza vzorca št. 4 a
(Faninger, 1961 a)
Altered andesite (hawaiite) from the environs of Laško, analysis of sample
No. 4a (Faninger, 1961a)
6.	Spilitni bazalt (olivinov havajit) z Velikega vrha, severovzhodno od La-
škega, analiza vzorca št. CL-8 (Germovšek, 1959)
Spilitized basalt (olivine hawaiite) from Veliki vrh, northeast of Laško,
analysis of sample No. CL-8 (Germovšek, 1959)
7.	Spremenjeni avgitni andezit (havajit) iz okolice Laškega, analiza vzorca
št. 8 (Faninger, 1961 a)
Altered augite andesite (hawaiite) from the environs of Laško, analysis of
sample No. 8 (Faninger, 1961a)
9. Spremenjeni andezit (tholeitni bazalt) s spodnjega dela grebena Lom—
Plešivec—Kranjska reber, pod Sovinjo pečjo, analiza vzorca št. 178 (Hin-
terlechner-Ravnik, 1959 a)
Altered andesite (tholeitic basalt) from the lower part of the ridge Lom^—
Plešivec—Kranjska reber, below the Sovinja peč, analysis of sample No. 178
(Hinterlechner-Ravnik. 1959 a)
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	207
10.	Spilit (andezit) z Bohorja, analiza vzorca št. 9b (Hinterlecner-
Ravnik, 1959 b)
Spilite (andesite) from Bohor, analysis of sample No. 9b (Hinterlech-
ner-Ravnik, 1959 b)
11.	Spremenjeni avgitski albitski andezit (levkokratni andezit) s severnega
pobočja Velikega Koprivnika na Bohorju, analiza vzorca št. Bo-128 a
(Germovšek, 1959)
Altered augite albite andesite (leucocratic andesite) from the northern
slope of Veliki Koprivnik on Bohor, analysis No. Bo-128 a (Germov-
šek, 1959)
12.	Spilit (nefelinov levkokratni tefrit) z Rudnice nad Podčetrtkom, analiza
vzorca 01-28 (Germovšek, 1959)
Spilite (nepheline leucocratic tephrite) from Rudnica above Podčetrtek,
analysis oí sample No. 01-28 (Germovšek, 1959)
14.	Spremenjeni kremenov andezit (melanokratni dacit) iz Kokrškega kamno-
loma, analiza vzorca št. 2 (F a n i n g e r , 1961 a)
Altered quartz andesite (melanocratic dacite) from the Kokra quarry,
analysis of sample No. 2 (Faninger, 1961 a)
15.	Spremenjeni kremenov andezit (kremenov levkokratni andezit) s Stularjeve
planine V Kamniških Alpah (Faninger, 1961 a)
Altered quartz andesite (quartz leucocratic andesite) from the Stularjeva
planina in Kamnik Alpe (Faninger, 1961 a)
17.	Albiteni kremenov andezit (alkalni natrijev melanokratni liparit) iz Kokr-
škega kamnoloma, analiza vzorca št. 3 (Faninger, 1961 b)
Albitized quartz andesite (alkali sodium melanocratic liparite) from the
Kokra quarry, analysis of sample No. 3 (Faninger, 1961 b)
18.	Spremenjeni kalijev kremenov trahit (alkalni kalijev kremenov trahit)
iz Raven pri Tuhinju (Germovšek, 1959)
Altered potassium quartz trachyte (alkali potassium quartz trachyte) from
Ravne near Tuhinj (Germovšek, 1959)
20.	Albiteni kremenov trahit (alkalni kremenov trahit) iz Klavževega jar-
ka pri Veliki Pirešici, analiza vzorca št. V-64.'2 (Germovšek, 1953)
Albitized quartz trachyte (alkali quartz trachyte) from Klavžev jarek at
Velika Pirešica, analysis of sample No. V-64 2 (Germovšek, 1953)
21.	Spremenjeni biotitov kremenov trahiandezit (biotitov liparit) z Dobrovelj-
ske planote, severovzhodno od Nazarij, analiza vzorca št. SD-25 (Ger-
movšek, 1959)
Altered biotite quartz trachyandesite (biotite liparite) from Dobroveljska
planota, NE of Nazarje, analysis of sample No. SD-25 (Germovšek,
1959)
22.	Spremenjeni kremenov biotitni andezit (cordieritov hiperstenov melano-
kratni liparit) iz Kokrškega kamnoloma, analiza vzorca št. 4 (Fanin-
ger, 1961 a)
Altered ciuartz biotite andesite (cordierite hypersthene melanocratic lipa-
rite) from the Kokra quarry, analysis of sample No. 4 (Faninger.
1961 a)
23.	Spremenjeni albitni liparit (melanokratni liparit) južno od Bočne pri Gor-
njem gradu, analiza vzorca št. .SD-1 (Germovšek, 1959)
208	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Altered albite liparite (melanocratic liparite) from Bočna at Gornji grad,
analysis of sample No. SD-1 (Germovšek, 1959)
24. Spremenjeni dacit (levkokratni plagiodacit) 500 m zahodno od sedla Črni-
vec (Hinterlechner-Ravnik, 1959 a)
Altered dacite (leucocratic plagiodacite) 500 m W from the Črnivec pass
(Hinterlechner-Ravnik, 1959 a)
30.	Spremenjeni kalijev alkalni liparit (alkalni kalijev sanidinov liparit) s Ka-
liškega plazu, nad dolino Crne pri Kamniku (Germovšek, 1959)
Altered potassium alkali liparite (alkali potassium sanidine liparite) from
Kališki plaz, above the Crna valley near Kamnik (Germovšek, 1959)
31.	Spremenjeni albitski liparit (liparit) južno od Bočne, vzhodno od Gornjega
grada, analiza vzorca št. SD-6 (Germovšek, 1959)
Altered albite liparite (liparite) S from Bočna, E of Gornji grad, analysis
of sample No. SD-6 (Germovšek, 1959)
34. Spremenjeni liparit (liparit) iz Hudega potoka pri Smartnem ob Paki,
analiza vzorca št. SD-35 (Germovšek, 1959)
Altered liparite (liparite) from Hudi potok at Šmartno ob Paki, analysis
of sample No. SD-35 (Germovšek, 1959)
39. Spremenjeni dacit (alkalni sanidinov melanokratni liparit) iz okolice La-
škega, analiza vzorca št. Ei (Faninger, 1961 a)
Altered dacite (alkali sanidine melanocratic liparite) from the environs
of Laško, analysis of sample No. Ei (Faninger, 1961 a)
42.	Spremenjeni dacit (alkalni sanidinov muskovitni melanokratni liparit) iz
okolice Laškega, analiza vzorca št. 1 (Faninger, 1961 a)
Altered dacite (alkali sanidine muscovite melanocratic liparite) from the
environs of Laško, analysis of sample No. 1 (Faninger, 1961 a)
43.	Spremenjeni biotitov albitni liparit (alkalni sanidinov muskovitni mela-
nokratni liparit) z Dobroveljske planote, analiza vzorca št. SD-29 (Ger-
movšek, 1959)
Altered biotite albite liparite (alkali sanidine muscovite melanocratic li-
parite) from Dobroveljska planota, analysis of sample No. SD-29 (Ger-
movšek, 1959)
44.	Spremenjeni dacit (natrijev alkalni anortoklazni liparit) iz Dedkovega
kamnoloma v dolini Kamniške Bistrice (Faninger, 1961 a)
Altered dacite (sodium alkali anorthoclase liparite) from the Dedek-quarry
in the Kamniška Bistrica valley (Faninger, 1961a)
45.	Spremenjeni dacit (albitni levkokratni plagiodacit) iz Tohantovega kam-
noloma pri Veliki Pirešici, analiza vzorca št. V-91c (Germovšek, 1953)
Altered dacite (albite leucocratic plagiodacite) from the Tohant quarry
at Velika Pirešica, analysis of sample No. V-91c (Germovšek, 1953)
46.	Spremenjeni alkalni albitski liparit (alkalni sanidinov egirinsko-augitni
liparit) iz okolice Laškega, analiza vzorca št. LZ (Dräsche, 1873)
Altered alkali albite liparite (alkali sanidine aegirine-augite liparite) from
the environs of Laško, analysis of sample No. LZ (Dräsche, 1873)
48. Spremenjeni dacit (natrijev anortoklazov sillimanitov liparit) izpod Kam-
niškega vrha, nad kmetijo Slevo (Faninger, 1961 a)
Altered dacite (sodium anorthoclase cordierite sillimanite liparite) from
below of Kamniški vrh, above the Slevo farm (Faninger, 1961 a)
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	209
50. Spremenjeni albitski liparit (sanidinov liparit) iz okolice Laškega, analiza
vzorca št. LR (Dräsche, 1873)
Altered albite liparite (sanidine liparite) from the environs of Laško, ana-
lysis of sample No. LR (Dräsche, 1873)
52. Spremenjeni kremenov andezit (dacit) iz kamnoloma na poti Sv. Lovrenc
na Pohorju—Ruše, jugojugovzhodno od kraja Puščava, analiza vzorca
št. V 13 (Grobelšek, 1959)
Altered quartz andesite (dacite) from the quarry at the road Lovrenc na
Pohorju—Ruše, SSE from the village Puščava, analysis of sample No. V 13
(Grobelšek, 1959)
56. Spilit (levkokratni tefrit) z Bohorja, analiza vzorca št. 43 (O c e p e k , 1955)
Spilite (leucocratic tephrite) from Bohor, analysis of sample No. 43 (O c e -
pek, 1955)
94.	Spremenjeni biotitov andezit (kremenov latiandezit) iz doline Slap na Je-
zerskem, analiza vzorca št. J-1
Altered biotite andesite (quartz latiandesite) from the Slap valley on Je-
zersko, analysis of sample No. J-1
95.	Spremenjeni biotitov dacit (alkalni liparit) iz Slavčevega kamnoloma pri
Jezerskem, analiza vzorca št. J-2
Altered biotite dacite (alkali liparite) from the Slavec quarry near Jezer-
sko, analysis of sample No. J-2
96.	Spremenjeni biotitov kremenov dacit (alkalni liparit) iz Malega grabna na
Jezerskem, analiza vzorca št. J-4
Altered biotite quartz dacite (alkali liparite) from Mali graben on Jezer-
sko, analysis of sample No. J-4
97.	Spremenjeni dacit (alkalni natrijev liparit) s severnega dela Stularjeve
planine, analiza vzorca št. J-7
Altered dacite (alkali sodium liparite) from the northern part of Stular-
jeva planina, analysis of sample No. J-7
98.	Spremenjeni rogovačni andezit (dacit) s severnega dela Paškega Kozjaka,
analiza vzorca št. PK-2
Altered hornblende andesite (dacite) from the northern part of Paški Ko-
zjak, analysis of sample No. PK-2
99.	Spremenjeni dacit (alkalni melanokratni anortoklazni liparit) iz kamno-
loma na poti Sv. Lovrenc na Pohorju—Ruše, južno od kraja Puščava, anali-
za vzorca št. P-3
Altered dacite (alkali melanocratic anorthoclase liparite) from the quarry
on the road Lovrenc na Pohorju—Ruše, S from the Puščava village, analy-
sis of sample No. P-3
100.	Dacitni tuf (alkalni melanokratni anortoklazni liparit), 200 m vzhodno od
kamnoloma »Puščava«, pri Prodnarju, analiza vzorca št. P-8
Dacitic tuff (alkali melanocratic anorthoclase liparite), 200 m E from the
"Puščava" quarry, at Prodnar, analysis of sample No. P-8
101.	Spremenjeni liparit (alkalni kalijev sanidinov liparit), 300 m vzhodno od
kamnoloma »Puščava«, na levem bregu Lamprehtovega potoka, analiza
vzorca št. P-9
14 — Geologija 26
210	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Altered liparite (alkali potassium sanidine liparite), 300 m E from the "Pu-
ščava" quarry, on the left bank of the Lampreht creek, analysis of sample
No. P-9
102.	Spilit (olivinov havajit) s severozahodnega pobočja Kamnega vrha, analiza
vzorca št. B-1
Spilite (olivine hav^^aiite) from the northeastern slope of Kamni vrh, ana-
lysis of sample No. B-1
103.	Spilit (melanokratni latitni andezit) iz Tajfelovega grabna, analiza vzorca
B-6
Spilite (melanocratic latiandesite) from the Tajfel gulch, analysis of sample
No. B-6
104.	Spilit (kremen vsebujoči havajit), JJZ od cerkve v Svetini pri Celju, na
poti pod Veliki vrh, analiza vzorca št. S-2a
Spilite (quartz-bearing havvraiite), SSW from the church in Svetina near
Celje, analysis of sample No. S-2a
105.	Dioritni porfirit (havajit) iz potoka Kozarica, zahodno od Raven pri Celju,
analiza vzorca št. S-3a
Diorite porphyrite (haw^aiite) from the Kozarica river, W from Ravne near
Celje, analysis of salple No S-3a
106.	Sericiteni in kloriteni andezit (kremenov latitni andezit), 850 m severno
od cerkve v Podčetrtku, analiza vzorca št. R-9
Sericitized and chloritized andesite (quartz latiandesite), 850 m N from the
church in Podčetrtek, analysis of sample No. R-9
Kemične analize kamnin (od tekočiJi številk 94 do 106) je opravila prof. dr.
Vera Djordjevié (laboratorij za petrologijo rudarsko-geološke fakultete
v Beogradu). Spektralno kemične analize istih vzorcev je opravil prof. dr. Zo-
ran Maksimović (laboratorij za geokemične preiskave rudarsko-geolo-
ške fakultete v Beogradu).
V	tabelah 3 in 4 vidimo, da vsebujejo kamnine sledne prvine v običajnih
clarkih; nenavadno bogate z barijem in stroncijem so dacitne kamnine (št. 99 in
100) iz kamnoloma pri Puščavi, kjer smo opazili, da je kamnina povsod tudi
bolj ali manj obogatena s piritom. Skoraj vse kamnine so neobičajno bogate
s svincem, posebej še kamnine iz kamnoloma pri Puščavi, iz Bohorja in Rudni-
ce (št. 100 in 101 iz kamnoloma pri Puščavi, št. 102 z Bohorja, št. 105 iz potoka
Kozarica in št. 106 z Rudnice). Nenavadno bogata s cinkom sta vzorec št. 94
iz doline Slap na Jezerskem in vzorec št. 96 iz Malega grabna prav tam.
V	tabelah 3 in 4 smo razvrstili triadne magmatske kamnine z naraščanjem
Larsenove funkcije f = (l/'3 Si + K) — (Ca + Mg). Ta funkcija določa položaj
kamnine v diferenciacijskem zaporedju (Nockolds in Allen, 1953)
Klasifikacija in variacija magmatskih kamnin
Za določanje imena kamnin je potrebno računati Nigglijeve parametre,
Rittmannovo katanormo, razmerja med posameznimi glavnimi in slednimi prvi-
nami v kamninah in številna medsebojna razmerja med posameznimi minerali.
V	tabeli 5 navajamo Nigglijeve parametre. Računali smo po navodilih B u r -
r i -ja (1959). V tabelah 5 in 6 navajamo vrednosti le za kamnine, ki smo jih
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	211
212	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
raziskovali v okviru naloge v letih 1981 in 1982, ostale vrednosti, ki smo jih upo-
rabljali tudi za risanje diagramov, so v monografiji Grafeauer-ja (1980).
Parametre, normativno ime in normativno mineralno sestavo raziskovanih
kamnin po Rittmannu (1973) navajamo v tabeli 6, razmerje slednih in
manj pogostih prvin proti glavnim pr\ñnam pa v tabeli 7. Na podlagi podatkov
Nigglijevih parametrov tabele 5, dopolnjenih s podatki prej omenjenega dela
(Grafenauer, 1980), dajemo na sliki 1 porazdelitev predornin vzhodnih
Karavank in Savinjskih Alp v trikotniku QLM, na sliki 2 pa isto porazdelitev
kamnin v Posavskih gubah. Vidimo, da so predomine iz Posavskih gub bistve-
no bolj revne s kremenico od predornin vzhodnih Karavank, Savinjskih in Cen-
tralnih Alp. Le olivinov andezit in tholeitni bazalt (št. 1 in 9) s Kranjske rebri
ne vsebujeta kremena, vse ostale kamnine v vzhodnih Karavankah, Savinjskih
in Centralnih Alpah pa so bogate s kremenom in sorazmerno revne z mafičnimi
SI. 1. Porazdelitev triadnih predornin v vzhodnih Karavankah, Savinjskih in Cen-
tralnih Alpah v trikotniku QLM
Fig. 1. Distribution of Triassic volcanic rocks in the eastern Karavanke, Savinja Alps
and Central Alps in the QLM triangle
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	213
minerali. Skoraj vse projekcijske točke predornin vzhodnih Karavank, Savinj-
skih in Centralnih Alp leže namreč nad veznico P-F in blizu stranici Q-L tri-
kotnika.
Kamnine iz kamnoloma v Puščavi se lepo skladajo po svojem položaju
z vzhodnokaravanškimi predominami. Baciti iz Trobelj, Legna, Trbonj, Vuze-
nice, Bolfenka in Leš, ki jih opisuje Faninger (1970), se razlikujejo po
svojem položaju od kamnin v Puščavi, približujejo se le delno dacitu št. 52, ki
ga je opisovala Grobelškova (1959). Sicer pa smo si primerjavo teh kam-
nin z drugimi predominami v okolici Pohorja, ki pripadajo tonalitnim dife-
renciatom, prihranili za eno naslednjih razprav.
Kamnine iz Posavskih gub so bistveno bolj revne s kremenico, saj leži večina
pod veznico P-F, le lipariti iz Laškega (št. 39, 42, 46 in 50) so izrazito bogati
s kremenico in revni z mafičnimi minerali. Kamnine iz okolice Crnolice, z Bo-
horja in z Rudnice (št. 2, 12, 56, 102 in 103) spadajo celo med kamnine, ki so po
svoji normativni sestavi izrazito bogate z olivinom in foidi.
SI. 2. Porazdelitev triadnih predornin iz Posavskih gub v trikotniku QLM
Fig. 2. Distribution of Triassic volcanic rocks in the Sava folds in the QLM triangle
214	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Razporeditev točk v trikotniku KNaCa podajamo na slikah 3 in 4, v trikot-
niku MgFeCa pa na slikah 5 in 6. Ker so kamnine iz vseh območij približno
nasičene s kremenico, kaže razmerje K : Na : Ca v baricentričnih trikotnikih
razmerje or : ab : an. Vidimo, da so kamnine v vzhodnih Karavankah, Savinj-
skih in Centralnih Alpah v splošnem mnogo bogatejše s sanidinom in albitom
od kamnin iz Posavskih gub. Le olivinov andezit (št. 1) iz Kranjske rebri je
izrazito bogat z labradoritom, ki ga vsebuje celo nad 60 '®/o (G r a f e n a u e r ,
1980), v kamninah iz Posavskih gub pa so bogati s sanidinom lipariti iz okolice
Laškega (št. 39, 42, 46 in 50). Kot vidimo v trikotnikih MgFeCa, so vse kamnine
SI. 3. Porazdelitev triadnih predornin v vzhodnih Karavankah, Savinjskih in Cen-
tralnih Alpah v trikotniku KNaCa. Trikotnik kaže razmerja na Al vezanih K, Na, Ca,
ki pokažejo količine albita, ortoklaza in anortita. Vrednost kaže razmerje normativno
na Al \'ezanega Ca napram skupni vsoti na Al vezanih Ca + Na + K
Fig. 3. Distribution of Triassic volcanic rocks in the eastern Karavanke, Savinja Alps
and Central Alps in the KNaCa triangle. The triangle shows the relation of the Al-
bound K, Na and Ca showing the amounts of albite, orthoclase and anorthite. The
value shows the normatively Al-bound Ca against the total of Al-bound Ca + Na + K
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	215
bolj ali manj revne s kalcijem in leže ob veznici Mg-Fe. Nekoliko bogatejši
s kalcijem so daciti in lipariti iz okolice Kranjske rebri in s Paškega Kozjaka
(št. 24, 30, 98), zlasti pa nekateri lipariti (št. 46) iz okolice Laškega, iz kamno-
loma pri Puščavi (št. 101), in havajiti ter latitni andeziti z Bohorja (št. 102, 103).
Po podatkih tabele 6 podajamo na sliki 7 vse kemične analize v vzhodnih
Karavankah, Savinjskih in Centralnih Alpah v trikotniku APQ, na sliki 8 pa
vse kemične analize iz Posavskih gub v dvojnem trikotniku QAPF po S t r e c -
k e i s e n u (1967). V predorninah vzhodnih Karavank, Savinjskih Alp in Cen-
tralnih Alp opazimo močno kopičenje kamnin v polju liparitov blizu veznice
Q-A, manjše kopičenje pa blizu veznice P-Q, kamor se približujejo predvsem
vzorci iz Kokrškega kamnoloma (št. 14), kamnoloma v Puščavi (št. 52), andezit
z Jezerskega (št. 94) in dacit s Paškega Kozjaka (št. 98). Na sami veznici Q-P
ležijo andezit (št. 15) iz Stularjeve planine v Kamniških Alpah, plagiodacit
(št. 24) s sedla Črnivec in plagiodacit (št. 45) iz Tohantovega kamnoloma pri
SI. 4. Porazdelitev triadnih predornin iz Posavskih gub v trikotniku KNaCa
Fig. 4. Distribution of Triassic volcanic rocks in the Sava folds in the KNaCa triangle
216	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Veliki Pirešici. Prav v vrhu P ležita olivinov andezit (št. 1) in tholeitni bazalt
(št. 9) s Kranjske rebri. Kamnine iz Posavskih gub se kopičijo predvsem okrog
vrha P, pri čemer naj opozorimo, da se vrhu F močno približuje nefelinov
levkokratni tefrit (št. 12) z Bohorja. Lipariti iz okolice Laškega (št. 39, 42, 46
SI. 5. Porazdelitev triadnih predornin v vzhodnih Karavankah, Savinjskih in Cen-
tralnih Alpah v trikotniku MgFeCa. Trikotnik kaže razmerja med Mg, Fe, Ca, veza-
nih na Al. V prisotnosti proste kremenice predstavlja to razmerje hkrati tudi trikotnik
Fe silikat-enstatit-wollastonit. Vrednost mg = MgO/(FeO + MgO + MnO), pri čemer
je »FeO« računan iz Fe2+ in Fe3+, kaže razmerje Ca v mafičnih mineralih nasproti
vsoti na Al nevezanih Ca + Mg -1- Fe
Fig. 5. Distribution of Triassic volcanic rocks from the eastern Karavanke, Savinja
Alps and Central Alps in the MgFeCa triangle. The triangle shows the relations of the
Al-bound Mg, Fe and Ca. In the presence of free silica the relation is shown at the
same time by the triangle Fe silicate-enstatite-wollastonite. The mg value, mg =
= Mg/(FeO + MgO + MnO), in which the FeO is calculated from Fe2+ and Fe®+,
shows the relation of CaO in the mafic minerals against the total of not Al-bound
Ca + Mg + Fe
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	217
in 50) ležijo na veznici A-P. Zanimivo je, da v obeh primerih ni prehodov ali pa
diferenciacijsko naravnanih smeri.
Na sliki 9 vidimo analize kamnin iz vzhodnih Karavank, Savinjskih in Cen-
tralnih Alp, na sliki 10 pa analize kamnin iz Posavskih gub v Gottini-Rittman-
novem diagramu (R i 11 m a n n , 1973). Diagrama kažeta, da so vse kamnine
v vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah nastajale v orogenih razmerah.
V kamninah iz Posavskih gub pa kaže sestava nekaterih kamnin iz okolice
Laškega (št. 5, 6, 7) in iz Svetine pri Celju (št. 104), da so pri nastanku vladali
anorogeni pogoji. V Savinjskih Alpah se pojavljajo alkalni derivati v Kranjski
rebri (št. 9), v Ravnah pri Tuhinju (št. 18) in pri Veliki Pirešici (št. 20). V Po-
savskih gubah so alkalni derivati predvsem na Bohorju (št. 56, 102 in 103),
pa tudi na Rudnici (št. 12) in pri Ravnah vzhodno od Laškega (št. 105). V Sa-
vinjskih Alpah prevladujejo med alkalnimi derivati kalijeve vrste (št. 18 in
SI. 6. Porazdelitev triadnih predornin v Posavskih gubah v trikotniku Mg—Fe—Ca
Fig. 6. Distribution of Triassic volcanic rocks in the Sava folds in the triangle
Mg—Fe—Ca
218	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
20), kar govori za zvezo z vulkani orogenih pasov in otočnih lokov, "tholeitni
bazalt iz Kranjske rebri (št. 9) pa je natrijeva vrsta in govori za anorogene po-
goje pri nastanku. Vse kamnine v polju C iz Posavskih gub pripadajo natrijevi
vrsti in govore za nastanek v anorogenih pogojih (R i 11 m a n n , 1973).
Variacijske diagrame s slednimi prvinami, ki se javljajo v kamninah vzhod-
nih Karavank, Savinjskih in Centralnih Alp, vidimo na slikah 11, 12 in 13, na
slikah 14, 15 in 16 pa imamo variacijske diagrame s slednimi prvinami, ki se
javljajo v kamninah iz Posavskih gub.
Ce primerjamo variacijo prvin na slikah 11, 12 in 13 s pogostostjo prvin
v poprečni sestavi kamnin po S a u k o v u (1975) in z variacijskimi diagrami,
ki jih kažeta Nockolds in Allen (1953), vidimo, da je količina silicija
približno v skladu z Larsenovim faktorjem f. Tudi količina aluminija in galija
je v okviru normale. Diferenciacij ska vrsta poteka normalno, izjema pa je
liparit (št. 99 in 100) iz kamnoloma v Puščavi z visoko vsebnostjo barija in
SI. 7. Porazdelitev triadnih predornin vzhodnih Karavank, Savinjskih in Centralnih
Alp v trikotniku APQ
Fig. 7. Distribution of Triassic volcanic rocks from the eastern Karavanke, Savinja
Alps and Central Alps in the APQ triangle
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	219
SI. 8. Porazdelitev triadnih predornin iz Posavskih gub v dvojnem trikot-
niku QAPF
Fig. 8. Distribution of Triassic volcanic rocks from the Sava folds in the
double triangle QAPF
32_Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
SI. 10. Položaj triadnih predornin iz Posavskih gub v diagramu
Gottinija in Rittmanna
Fig. 10. The position of Triassic volcanic rocks from the Sava
folds in the Gottini-Rittmann diagram
SI. 9. Položaj triadnih predornin v vzhodnih Karavankah, Savinjskih in Centralnih
Alpah v diagramu Gottinija in Rittmanna. A — polje anorogenih pokrajin; B —
polje orogenih pasov in otočnih lokov; C — polje alkalnih derivatov
Fig. 9. The position of Triassic volcanic rocks from the eastern Karavanke, Savinja
Alps and Central Alps in the Gottini-Rittmann diagram. A — the field of stable
areas; B — the field of orogenic belts and island arcs; C — the field of alkaline dé-
rivâtes
222
Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
stroncija ter liparit iz istega kamnoloma (št. 99) in liparit iz Dedkovega kam-
noloma v Kamniški Bistrici (št. 44) z visokim natrijem. Močnejša nihanja
govore za delno pretal j e van je, lahko pa tudi za asimilacijo kamnin med dviga-
njem taline proti površju.
Variacija prvin na slikah 14, 15 in 16 nam kaže, da pripadajo kamnine ne-
dvomno enemu sorodnemu otočnemu loku. Silicij in kisik nastopata zelo po-
dobno, krivulji obeh prvin sta skoraj enaki. Krivulji aluminija in galija sta so-
rodni in obe kažeta abnormalno dviganje z rastočim Larsenovim faktorjem f.
Abnormalnost v aluminiju in v galiju posebej povzroča dioritni porfirit (št. 105)
iz potoka Kozarica, ki pa je nekarakterističen za primerjavo predornin, abnor-
Sl. 11. Variacije silicija, kisika, aluminija in galija v triadnih predorninah vzhodnih
Karavank, Savinjskih in Centralnih Alp. Vrednosti so v masnih odstotkih, z Ga X 1000
Fig. 11. The silicon, oxygéné, aluminium, and gallium vairation in Triassic volcanic
rocks from the eastern Karavanke, Savinja Alps and Central Alps. The values are
given in mass percent, and Ga X 1000
f/t.
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	223
maino visok galij pa kaže andezit iz kompleksa predornin Rudnice, severno od
Podčetrtka (št. 106). Spreminjanje krivulj za Cr, Mg, Ni, Co, Fe in V kaže
na enotno vulkansko območje.
Itrij z naraščajočim Larsenovim faktorjem f v vzhodnih Karavankah, Sa-
vinjskih in Centralnih Alpah se giblje bolj ali manj nepravilno (tabela 3), z ne-
koliko večjim poprečjem, kot jih kaže za te vrste S a u k o v (1975), v kamni-
nah iz Posavskih gub pa raste itrij z naraščajočim Larsenovim faktorjem f
(tabela 4). Izjema je andezit z Rudnice (št. 106), ki pa je še vedno v okviru nor-
malnih vrednosti. Tudi v tem nizu kamnin je itrij v poprečju nekoliko nad
normalo. Cirkonij je v vseh kamninah v okviru normale, le liparit iz Kokrškega
SI. 12. Variacija kroma, magnezija, niklja, kobalta, železa in vanadija v triadnih pre-
dorninah vzhodnih Karavank, Savinjskih in Centralnih Alp. Vrednosti so v masnih
odstotkih, s Cr, Ni, Co, V X 1000
Fig. 12. The chrom, magnesium, nickel, cobalt, iron, and vanadium variation in
Triassic volcanic rocks from the eastern Karavanke, Savinja Alps and Central Alps.
The values are given in mass percent with Cr, Ni, Co, and V X 1000
224	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
kamnoloma (št. 17) kaže nekoliko večjo vrednost cirkonija, kot jo za te vrste
kamnin navaja Saukov (1975).
V tabeli 7 vidimo, da razmerje galija nasproti aluminiju v splošnem lahno
narašča z rastočim Larsenovim faktorjem, izjema sta liparit iz Kamniške Bi-
strice (št. 44) in dioritni porfirit s Kozarice (št. 105), ki imata abnormalno
SI. 13. Variacija kalcija, stroncija, barija, natrija in kalija v triadnih predorninah
vzhodnih Karavank, Savinjskih in Centralnih Alp. Vrednosti so v masnih odstotkih,
s Sr in Ba X 1000
Fig. 13. The calcium, strontium, barium, sodium, and potassium variation in Triassic
volcanic rocks from the eastern Karavanke, Savinja Alps and Central Alps. The
values are given in mass percent with Sr and Ba X 1000
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	225
majhno vrednost razmerja v nizu. Razmerja posameznih prvin v nizu vzhodno-
karavanških, savinjskoalpskih in centralnoalpskih predornin se v glavnem me-
njajo v pravilno se izpreminjajočih nihanjih, pri čemer kaže razmerje Ni/Mg,
Fe^+ZMg, Ni/Fe2+ in Y/Ca v glavnem težnjo po naraščanju z rastočim Larseno-
vim faktorjem f. Izjema so lipariti (št. 99 in 100) iz kamnoloma pri Puščavi z ne-
koliko manjšim razmerjem Ni/Mg in Fe^^/Mg in Fe^+z'Mg in lipariti z Jezer-
skega (št. 95 in 96) z nekoliko manjšim razmerjem Ni/Fe2+ in Y/Ca. Sicer pa
imamo abnormalne vrednosti v razmerju Sr/Ca in Ba/K v vzorcih liparita iz
kamnoloma v Puščavi (št. 99 in 100) in liparita iz Dedkovega kamnoloma v Kam-
niški Bistrici (št. 44), ki kaže tudi izjemno visoko vrednost razmerja Y/Ca.
Razmerja posameznih prvin v kamninah iz Posavskih gub kažejo večjo enotnost
pri diferenciaciji posameznih vrst kamnin. Izjemo pri homogenem menjanju
posameznih razmerij kaže havajit izpod Velikega vrha pri Celju (št. 104) z viso-
kim razmerjem Ni/Mg, Fe^+ZMg, Ni/Fe2+ in Ba,/K. Izjemno visoko vrednost
SI. 14. Variacija silicija, kisika, aluminija in galija v triadnih predorninah iz Posavskih
gub. Vrednosti kot na si. 11
Fig. 14. The Silicon, oxygen, aluminium, and gallium variation in Triassic volcanic
rocks from the Sava folds. The values as in fig. 11
15 — Geologija 26
226	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
razmerja Ba/K kaže tudi olivinov havajit s severozahodnega pobočja Kamnega
vrha (št. 102). \''endar ta razmerja še vedno govore za enotno vulkansko po-
dročje teh kamnin.
V celoti vzeto vidimo, da bazičnost oziroma mafičnost kamnin narašča
v smeri od vzhodnih Karavank in Savinjskih Alp proti vzhodu in da se je ve-
čala v tej smeri tudi razširjenost podvodnih erupcij, saj je vedno več in več
kamnin z mandljasto teksturo. Bolj in bolj narašča množina spilitov in celo
blazinastih lav.
SI. 15. Variacija kroma, magnezija, niklja, kobalta, železa in vanadija v triadnih
predorninah iz Posavskih gub. Vrednosti kot na si. 12
Fig. 15. The chromium, magnesium, nickel, cobalt, iron, and vanadium variation
in Triassic volcanic rocks from the Sava folds. The values as in fig. 12
Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije	227
SI. 16. Variacija kalcija, stroncija, barija, natrija in kalija v triadnih predorninah
iz Posavskih gub. Vrednosti kot na si. 13
Fig. 16. The calcium, strontium, barium, sodium, and potassium variation in Triassic
volcanic rocks from the Sava folds. The values as in fig. 13
228	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Geneza triadnih magmatskih kamnin vzhodne Slovenije
Iz načinov pojavljanja, tekstur in struktur, mineralne in kemične sestave
opisanih kamnin — liparitov, dacitov, plagiodacitov, trahitov, andezitov, tefri-
tov, havajitov, bazaltov in spilitov — lahko ugotovimo naslednje: med predor-
ninami v vzhodnih Karavankah, Savinjskih in Centralnih Alpah daleč prevla-
dujejo liparitne kamnine nad daciti, trahiti in andeziti, bazaltov pa skoraj ni.
Lave so bile precej viskozne in njih erupcije so nastajale ob močnem eksplo-
zivnem delovanju na kopnem, delno pa v morju, saj najdemo med njimi večkrat
interstratificirane rožence, v nekaterih predorninah pa opazimo mandlje. Kam-
nine so nastajale v isti provinci, kar je razvidno iz variacijskih krivulj slednih
prvin. Poleg diferenciacije pa je bil bistveno pomemben proces delnega talje-
nja, saj opazimo vrzel med sestavo liparitov z ene in andezitov z druge strani.
Včasih sta v isti kamnini dve generaciji plagioklazov različne sestave, pri čemer
so manjša zrna plagioklazov bogatejša z natrijevo in kalijevo komponento od
večjih. Med kamninami opazimo večkrat, da prevladujejo kalijeve vrste (54 "/o),
ki proti jugovzhodu vse bolj pojemajo. Z zmanjševanjem kalija in rastjo na-
trija postaja mafičnost kamnin večja.
Med predominami v Posavskih gubah močno prevladujejo bazalti, andezi'';i
in havajiti nad lipariti. Magme so mnogo bolj tekoče in erupcije so bile bolj
mirne, posebno podmorske, saj najdemo med kamninami mnogokrat rožence.
Pogosta je mandi j asta tekstura in večkrat opazimo blazinaste teksture. Kam-
nine so nastajale v isti provinci, kar je razvidno iz variacijskih krivulj in dia-
gramov v baricentričnih trikotnikih. Tudi tu opazimo vrzel med sestavo lipari-
tov z ene in bazaltov in andezitov z druge strani. Med kamninami v nasprotju
s prejšnjo skupino prevladujejo natrijeve vrste (70 Vo).
Med alkalnimi derivati v predorninah vzhodnih Karavank, Savinjskih in
Centralnih Alp prevladujejo kalijeve vrste, med alkalnimi derivati predornin
iz Posavskih gub pa se javljajo izključno natrijeve vrste. To govori za anoro-
gene razmere na vzhodu in za orogene na zahodu.
Med kamninami močno prevladujejo tufi, tufski peščenjaki, tufski apnenci
in tufiti. Kamnine so bile naknadno precej spremenjene, piritene, epidotene,
kaolinjene, sericitene, kalcitene. Pojav vermikulita pa kaže morda na površin-
sko preperevanje v tropski klimi.
Vse strukture in teksture predornin so izrazito magmatske. Kremenovi
vtrošniki kažejo tipične resorpcije, v kamninah najdemo intratelurske vključke
globočnin in žilnin v prekristaljeni steklasti osnovi. Vtrošniki biotita, amfi-
bolov, avgita in drugih mafičnih mineralov niso obstojni in so bolj ali manj
spremenjeni v mineralne agregate, ki so prilagojeni novim razmeram.
Za kamnine iz Posavskih gub je prav posebej značilno albitenje bazičnih
plagioklazov, pri čemer nastajajo iz prvotnih bazaltov spilitne kamnine. V an-
dezitih, bazaltih in spilitih je avgit nespremenjen. Nekatere metamorfne spre-
membe kamnin iz Bohorja kažejo na globlje pogrezanje. Poleg epidota, zoisita
in klorita najdemo v kamninah tudi zrna granata.
Po podatkih, ki smo jih ugotovili na terenu in v zbruskih, ter po rezultatih
kemične in spektralne analize, se zdi najbolj verjetna domneva, da so nastajale
kamnine z delnim taljenjem mineralov, ki tvorijo zgornji del plašča ali spodnji
del zemeljske skorje. Asimilacija je verjetno tudi močno vplivala na hitre spre-
membe nekaterih manjših predorninskih delov.
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia	229
Triassic igneous rocks from eastei^n Slovenia
Summary
Introduction
Among the igneous rocks of all described areas predominate tuffs and tuffi-
tes. The majority of investigated samples comes from the Savinja Alps, only
some of them from Jezersko belong to the border zone between the eastern
Karavanke and the Savinja Alps. Repeatedly were studied liparites and dacites
from the Puščava quarry near Lovrenc na Pohorju. They are close by their
composition and position to extrusive rocks of eastern Karavanke. Investigated
were also several samples of igneous rocks from the Sava folds. These rocks are
essentially lower in silica and more mafic than those in eastern Karavanke,
Savinja Alps and Central Alps. Previous investigations are described in the vo-
luminous study "Petrology of Triassic Igneous Rocks in Slovenia" (Yugoslavia)
(Grafenauer, 1980).
We thank to geologists dr. A. H i n t e r 1 e c h n e r - R a v n i k o v a , dr.
S. B u s e r and mgr. P. M i o č who facilitated our field work with their
advice.
Description of igneous rocks in eastern Karavanke, Savinja Alps
and Central Alps
Under investigation were Triassic extrusive rocks at Jezersko, Paški Kozjak
and in the quarry at Puščava. In Tables 1 and 2 chemical analyses are displayed,
and in Tables 3 and 4 the spectrochemical analyses of rocks. Beside the rocks
investigated in the present study in Tables also data of all known analyses of
rocks from these areas are presented.
In the surroundings of Jezersko were found biotite dacite (sample No. J-2,
chemical analysis No. 95, and sample No. J-3), biotite quartz dacite (sample
No. J-4, chemical analysis No. 96), amphibole dacite (sample No. J-7, chemical
analysis No. 97), biotite andesite (sample No. J-1, chemical analysis No, 94),
amphibole andesite (sample No. 6a), pyroxene andesite (sample No. 6b) and
spilite (sample No. J-5). Position of individual rocks can be found in the List
of rocks and figures, their normative names in Table 6, and the normative
magma in Table 5. Among the rocks in eastern Karavanke, Savinja Alps and
Central Alps clearly predominate liparites and dacites above andesites and
trachytes, while basalts are almost absent. The rocks are always intensively
altered, plagioclases are sericitized and calcitized, mafic minerals are altered
into chlorite, vermiculite and goethite, rocks are often mineralized with pyrite.
Structure is not well oriented, sometimes fluidal, influence of tectonics may be
seen in rocks. Contacts with neighbouring Triassic limestones are cold, without
metamorphic minerale, and often tectonic. In rocks sometimes surficially melted
limestone inclusions can be found. Rocks show porphyric, oligophyric to poly-
phyric texture. Sometimes in them two generations of plagioclases may be ob-
served, the older plagioclases being more resorbed. In spilite ophitic to side-
ronitic texture can be observed. Matrix shows felsitic, intersertal to hyalopilitic
texture.
230	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
On Paški Kozjak prevail tuffs, tuff breccias and highly metamorphosed ex-
trusive rocks whose parent rocks are most probably andesites. Among the in-
vestigated rocks was found the hornblende andesite (sample No. PK-2, chemical
analysis No. 98). Andesine is replaced by calcite, hornblende by chlorite and
calcite.
In the Triassic partly metamorphosed and dolomitized limestones occur in
the quarry SSE of Puščava samples of dacite (sample No. P-3, chemical analysis
No. 99), and east of it dacitic tuff (sample No. P-8, chemical analysis No. 100),
and liparite (sample No. P-9, chemical analysis No. 101). The normative name
and derivation of rocks can be found in Tables 5 and 6. Rocks show fluidal,
sometimes tuff structure and porphyric or vitroclastic texture. Matrix is vi-
treous, partly recrystallized with microlites of feldspars. Quartz in inclusions
shows typical indentations, rocks are pyritized, and contain often magnetite.
Description of Triassic rocks from the Sava folds
Repeatedly was studied the area between Crnolica and Veliki vrh, Bohor
and Rudnica where the number of chemical analyses in this area did not permit
genetical conclusions and no spectrochemical analyses were made. Description
of previous work may be found in publication by Grafenauer (1980).
In the area between Crnolica and Veliki vrh occur augite basalt (sample
No. S-1), spilite (sample No. S-2a and chemical analysis No. 104, and samples
No. S-2, S-3 and S-4), diorite porphyrite (sample No. S-3a, chemical analysis
No. 105), and spilite. Normative names and derivation of rocks can be found in
Tables 5 and 6. Basalts show typical ophitic to subophitic texture, uniform
structure, and are typical melanocratic rocks. Plagioclases are partly albitized,
and mafic minerals are chloritized. In fissures of rocks occur often calcite,
pyrite and epidote. Among the rocks occur sometimes pillow structures which
is an indication of submarine eruptions. They are indicated also by amygdaloidal
structure which may be observed in numerous samples. Amygdales consist of
chalcedony, calcite or zeolites. Extrusive rocks and their tuffs of Rudnica, Bo-
hor and Orlica are by their composition the most uniform group. Multiple
interbedings of various kinds of tuffs can be observed which indicates numerous
gas and lava eruptions. The mafic character and occurrence of amygdales is
consistent with the deep marine development of a part of the Ladinian beds.
Occur platy limestones with chert.
On Bohor occur among spilites intercalations of tuffs, tuff sandstones and
vulcanic breccias. Among the igneous rocks prevail spilites (sample No. B-1,
chemical analysis No. 102, and sample No. B-2) and spilitic tuffs (sample No.
B-3). Spilite shows amygdaloidal structure and porphyric texture. Plagio-
clases are albitized, sericitized, epidotized and chloritized. Mafic minerals are
chloritized, replaced by epidote and zoisite, sometimes by calcite, and also by
highly pleochroic stilpnomelane. In some metamorphosed spilites occur even
garnets. In the surroundings of Podčetrtek occurs on Rudnica sericitized and
chloritized andesite (sample No. R-9, chemical analysis No. 106) and crystallo-
clastic to lithoclastic andesite tuff (sample No. R-12). Rocks show homogenous
to tuff structure and porphyric texture. In structure sometimes indications of
fluidality can be seen, Plagioclases are sericitized, sometimes chloritized, mafic
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia	231
minerals are chloritized. Rocks are sometimes pyritized and limonitized. In
places occur in rocks lithic fragments which were included into lava during
extrusion. Tuffs pass sometimes into tuff sandstones which interbed with
Triassic marly shales, platy limestones and dolomites. The time of eruptions
should be placed consequently into Ladinian.
Composition of igneous rocks and their tuffs
Results of chemical analyses of investigated rocks are presented in Tables 1
and 2, and the spectrochemical analyses of rocks in Tables 3 and 4. The spectro-
chemical analyses of rocks (current numbers 94 to 106) were done by Prof. dr.
Zoran Maksimović (Laboratory for Geochemical Investigations of the
Mining-Geological Faculty in Belgrade), and the chemical analyses of same
samples by Prof. dr. Vera Djordjevic (Laboratory for Petrology of the
Mining-Geological Faculty in Belgrade). Unusually high in barium are dacitic
rocks (samples No. 99 and 100) from the quarry at Puščava, and almost all
rocks are very rich in lead, especially rocks from Puščava, Rudnica and Bohor
(samples No. 100, 101, 102, 105 and 106). Unusually high in zinc are samples
No. 94 and 96 from Jezersko.
Classification and variation of igneous rocks
In Table 5 are given Niggli's parameters, and in Table 6 the normative names
and the normative mineral compositions of investigated rocks according to R i t -
t m a n n (1973). In Tables 5 and 6 occur data only for rocks which were investi-
gated during the project in the years 1981 and 1982, other values are found in the
Grafenauer's monography (1980). In Figure 1 is given the distribution of
extrusive rocks of eastern Karavanke and Savinja Alps in the QLM triangle,
in Figure 2 the same distribution of rocks from the Sava folds. Rocks from the
Sava folds are essentially lower in silica than the rocks of eastern Karavanke,
Savinja Alps, and Central Alps. Rocks from the quarry at Puščava conform
well by their position with other extrusive rocks from eastern Karavanke. Da-
cites from Troblje, Legen, Trbonje, Vuzenica, Bolfenk and Leše described by
Faninger (1970) differ by their position from rocks at Puščava (Fig. 1), they
approach only partly the sample No. 52 of dacite described by Grobel-
šek (1959).
Rocks from the Sava folds are essentially lower in silica than rocks from
Eastern Karavanke, Savinja Alps, and Central Alps. Rocks from the surround-
ings of Crnolica, Bohor and Rudnica belong even to the rocks which are
normatively very rich in olivin and foids.
Distribution of points in the KNaCa triangle is given in Figures 3 and 4,
and in the MgFeCa triangle in Figures 5 and 6. It is evident that rocks from
eastern Karavanke, Savinja Alps and Central Alps generally contain much
more sanidine and albite than rocks from the Sava folds. As seen from triangles
MgFeCa all rocks are quite low in calcium, and they are situated along the
connecting line Mg-Fe.
On the basis of data of Table 6 in Figure 7 all chemical analyses from
eastern Karavanke, Savinja and Central Alps are presented in the QAP triangle,
232	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
and in Figure 8 ali chemical analyses from the Sava folds in the double QAPF
triangle according to Streckeisen (1967). The rocks of eastern Karavan-
ke, Savinja Alps and Central Alps show a strong accumulation in the liparite
field close to the connecting line Q-A, and a lower accumulation close to the
connecting line P-Q. At the peak P lie the olivine andesite (No. 1) and tholeiitic
basalt (No. 9) from Kranjska reber. Rocks from the Sava folds accumulate above
all around the peak P, and the nepheline tephrite (No. 12) from Bohor lies
close to peak F. Liparites from the surroundings of Laško lie on the connecting
line A-P (No. 39, 42, 46 and 50). It is interesting to note that in both cases there
are no transitions, or differentiation trends. In Figure 9 are presented analyses
of rocks from eastern Karavanke, Savinja Alps, and Central Alps, and in Figure
10 analyses of rocks from the Sava folds on the Gottini-Rittmann diagram
(Rittmann, 1973). All rocks in the eastern Karavanke, Savinja Alps and
Central Alps were formed in orogenic conditions, but in those from the Sava
folds the composition of some rocks from the surroundings of Laško (No. 5, 6,
7 and 104) bears indications of anorogenic conditions during their forming.
In Savinja Alps appear alkaline derivatives in Kranjska reber (No. 9), in Ravne
near Tuhinj (No. 18), and at Velika Pirešica (No. 20). In the Sava folds occur
alkaline derivatives above all on Bohor (No. 56, 102 and 103), and also on
Rudnica (No. 12) and east of Laško (No. 105). Among the alkaline derivatives
of Savinja Alps prevail potassium series (No. 18 and 20) which is an indication
of connection with volcanoes of orogenic belts. All rocks in the field C from
the Sava folds belong to the sodium series, and indicate their forming in anoro-
genic conditions.
Variation diagrams with trace elements which occur in rocks of eastern
Karavanke, Savinja Alps and Central Alps are presented in Figures 11, 12
and 13, and in rocks from the Sava folds in Figures 14, 15 and 16. The diffe-
rentiation line passes normally for rocks of the Eastern Karavanke, Savinja
Alps, and Central Alps, with the exception of liparite (No. 99 and 100) from the
quarry at Puščava having high barium and strontium, and liparite from the
same quarry (No. 99) and from the Dedek quarry at Kamniška Bistrica (No. 44)
having high sodium. Higher variations indicate partial fusion, but also assimi-
lation of rocks during the rising of melt towards the surface.
Variation in Figures 14, 15 and 16 indicates that rocks obviously belong to
a single island arc. Silicon and oxygen behave in a similar way, curves of both
elements are almost identical. Curves of aluminium and gallium are related
and show both the abnormal growth with increasing Larsen factor f. The abnor-
mality of aluminium and gallium is produced especially by diorite porphyrite
(No. 105) from the Kozarica creek; abnormally high gallium shows also ande-
site north of Podčetrtek (No. 106).
It can be seen in Figure 7 that the gallium to aluminium ratio generally
slightly increases with increasing Larsen factor, with the exception of liparite
from Kamniška Bistrica (No. 44) and diorite porphyrite from Kozarica (No. 105)
which have abnormal values of the ratio in the series. Ratios of individual
elements in the series of east Karavanke, Savinja Alps and Central Alps ex-
trusive rocks vary generally in regularly changing oscillations, with ratios
Ni/Mg, Fe2+/Mg, Ni/Fe2+ and Y/Ca showing tendency of increase with in-
creasing Larsen factor. Abnormal values of the Sr/Ca and Ba/K factors may be
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia	233
observed in samples of liparite from the quarry at Puščava (No. 99 and 100)
and from liparite from the Dedek quarry at Kamniška Bistrica (No. 44) which
show also an extremely high value of the Y/Ca ratio. Ratios of individual
elements in rocks from the Sava folds show a higher uniformity in differen-
tiation of individual types of rocks. An exception in homogenous variation of
individual rations is shown by hawaiite from Veliki vrh near Celje (No. 104)
having high ratios Ni/Mg, Fe^^^/Mg, Ni/Fe2+ and Ba./K. An extremely high
value of the ration Ba/K is shown also by olivine hawaiite from the northwest
slope of the Kamni vrh (No. 102). However, these ratios are not an indication
against a unique volcanic area of these rocks.
Genesis of Triassic igneous rocks of eastern Slovenia
From the mode of occurrence, structure, texture, mineral and chemical
composition of described rocks — liparites, dacites, trachytes, plagiodacites,
andesites, tephrites, hawaiites, basalts and spilites — the following can be
concluded. Among the extrusive rocks in eastern Karavanke, Savinja Alps and
Central Alps prevail by far liparitic lavas above dacites, trachytes and ande-
sites, while basalts are almost absent. Magmas were rather viscous, and their
eruptions occurred with violent explosive actions. The extrusive rocks were
formed mostly on the land and partly in the sea. With later rocks occurs chert,
and in igneous rocks sometimes amygdales are found. Rocks were formed in the
same province which is well seen from the variation curves of trace elements.
Besides differentiation the essentially important process was partial melting
as indicated by the hiatus between the composition of liparites from one side
and the andesites from the other side. Further, in the same rock sometimes two
generations of various types of plagioclases can be observed, with finer grained
plagioclases being richer in sodium and potassium component than the coarser
grained. Among rocks often those from the potassium series prevail (54 "/o),
showing a decrease eastwards. With decreasing contents of potassium and
increasing contents of sodium the mafic character of rocks becomes higher.
Among the extrusive rocks from the Sava folds basalts, andesites and ha-
waiites predominate much above the liparites. Magmas are much more fluid,
and eruptions were quieter, often in the sea, since often chert is found in sur-
rounding rocks, frequent are amygdaloidal structures, and often pillow stru-
ctures are observed. Rocks were formed in the same province, as seen from
the variation curves and diagrams in barycentric triangles. Also in this case
the hiatus between the composition of liparites from one side and the basalts
and andesites from the other side is evident. Among the rocks prevail in con-
trast with those of the previous group the sodium series (70 °/o). This is an
indication of anorogenic conditions in the east and orogenic conditions in the
west. Among rock prevail by far tuffs, tuff sandstones, tuff limestones and
tuffites. Rock were later much altered, pyritized, kaolinized, sericitized, while
the occurrence of vermiculite may indicate surface weathering in tropical cli-
mate. All structures and textures of extrusive rocks are expressively igneous.
Quartz phenocrysts show typical resorptions, in rocks are found intratelluric
inclusions of intrusive rocks and pegmatitic rocks in recrystallized matrix.
Phenocrysts of biotite, amphiboles, augite and other femic minerals are not
234	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
stable any more, and they are altered more or less into mineral aggregates
which are stable in new conditions. Especially characteristic for rocks from the
surroundings of Celje is albitization of basic plagioclases which leads to alte-
ration of original basalts into spilitic rocks.
On the basis of data collected in the field and observed in thin sections in
the lab, and on the basis of results of chemical and spectrochemical analyses
it seems most probable that melts of these rocks were formed by partial fusion
of minerals of the upper part of the mantle or of the lower part of the Earth's
crust. Assimilation also probably influenced strongly the rapid variation in
some smaller extrusive parts.
Literatura
Burri, C. 1959, Petrochemische Berechnungsmethoden auf äquivalenter Grund-
lage. Birkhauser Verlag, 334 s., Basel.
Buser, S. & Cajhen, J. 1978, Osnovna geološka karta 1:100.000, list Celovec
(Klagenfurt). Zvezni geološki zavod, Beograd.
Bus er, S. 1978, Osnovna geološka karta 1:100.000, list Celje. Zvezni geološki
zavod, Beograd.
Buser, S. 1979, Osnovna geološka karta 1:100.000. Tolmač lista Celje. 72 s.,
Zvezni geološki zavod, Beograd.
Bus er, S. 1980, Osnovna geološka karta 1:100.000. Tolmač lista Celovec (Kla-
genfurt), 73 s.. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Carmichael, I. S. E., Turner, F. J. & Verhoogen, J. 1974, Igneous
Petrology. McGraw-Hill Book Co., 739 s.. New York.
C e t V e r i k 0 v , S. D. 1956, Rukovodstvo k peresčetom himičeskih analizov gor-
nih porod i opredeleniju ih himičeskih tipov. Gostehizdat, 243 s., Moskva.
Dolar-Mantuani, L. 1938, Die Porphyrgesteine des westlichen Pohorje.
Geol. Anali Balkanskog Poluostrva, knjiga XV, 281—407, Beograd.
Dräsche, R. 1873, Zur Kenntniss der Eruptivgesteine Steiermarks. Tscher-
maks Min. Mitt., I., 1—12, Wien.
Faninger, E. 1961 a. Magmatske kamenine v Kamniških Alpah in pri Laškem.
Geologija, 7. knjiga, 197—225, Ljubljana.
Faninger, E. 1961 b, Albitiziran kremenov porfirit iz Kokrškega kamnoloma.
Geologija, 7. knjiga, 227—232, Ljubljana.
Faninger, E. 1970, Pohorski tonalit in njegovi dilerenciati. Geologija, 13.
knjiga, 35—104, Ljubljana.
Germovšek, C. 1953, Kremenov keratofir pri Veliki Pirešici. Geologija, 1.
knjiga, 135—168, Ljubljana.
Germovšek, C. 1959, Triadne predomine severovzhodne Slovenije. SAZU,
Dela IV. razr., 11., 133 s., Ljubljana.
Grad, K. & Ferjančič, L. 1974, Osnovna geološka karta 1:100.000, list
Kranj. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Grad, K. & Ferjančič, L. 1976, Osnovna geološka karta 1:100.000, Tolmač
lista Kranj, 70 s., Zvezni geološki zavod, Beograd.
Grafenauer, S. 1980, Petrologija triadnih magmatskih kamnin na Sloven-
skem. SAZU, Dela IV. razr., 25, 220 s., Ljubljana.
Grafenauer, S., Duhovnik, J. & Strmole, D. 1981, Magmatske
kamnine v zahodnih Karavankah. Rudarsko-metalurški zbornik, 127—150, Ljubljana.
Grobelšek, E. 1959, Porfirit iz Puščave. Diplomska naloga. 28 s.. Arhiv FNT,
Ljubljana.
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia	235
Hinterlechner-Ravnik, A. 1959 a, Ladinske kamenine in hidrotermalne
spremembe črnega glinastega skrilavca v okolici Crne pri Kamniku. Geologija, 5.
knjiga, 129—152, Ljubljana.
Hinterlechner-Ravnik, A. 1959 b, Spilitizirani diabazi v vzhodni Slove-
niji. Geologija, 5. knjiga, 391—402, Ljubljana.
M e li k, A. 1954, Slovenija, II, 1, Slovenski alpski svet. Slovenska Matica, 607 s.,
Ljubljana.
Nockolds, S. R. & Allen, Q. 1953, The geochemistry of some igneous se-
ries. Geochim. et cosmochim. acta, 4, 105—142, London.
Ocepek, V. 1955, Avgitni porfirit iz Bohorja. Diplomska naloga. Arhiv FNT.
62 s., Ljubljana.
Rittmann, A. 1973, Stable mineral assemblages of igneous rocks. Ed. Sprin-
ger, 262 s., Heidelberg.
Saukov, A. A. 1975, Geohimija. Izd. Nauka, 480 s., Moskva.
Streckeisen, A. 1967, Classification and nomenclature of igneous rocks.
Neues Jahrb. Mineral. Abh., 107, 144—240, Stuttgart.
Yoder, H. S. 1973, The evolution of the igneous rocks, Princeton University
Press, 587 s.. New Jersey.
236	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Tabla 1 — Plate 1
SI. 1. Vtrošnik sanidina v liparitu. Vzorec P-9, + N, pov. 37 X
Fig 1. Phenocryst of sanidine in liparite. Sample P-9, niçois crossed, 37 X
SI. 2. Mandelj klorita z obrobno kristalizacijo v spilitu. Vzorec S-3, + N, pov. 40 X
Fig. 2. Amygdale of chlorite well crystallized along the brim in spilite. Sample S-3,
niçois crossed, 40 X
SI. 3. Drobci žilnine z vtrošniki plagioklazov v spilitu. Vzorec S-2, + N, pov. 40 X
Fig. 3. Fragments of vein rock with phenocrysts of plagioclases in spilite. Sample S-2,
niçois crossed, 40 X
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia	237
238	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Tabla 2 — Plate 2
SI. 1. Spilit z mandlji, plagioklazom (p) in kalcitom (ca). Vzorec B-1, + N, pov. 15 X
Fig. 1. Spilite with amygdales, plagioclase (p) and calcite (ca). Sample B-1, niçois
crossed, 15 X
SI. 2. Mandelj zapolnjen s kloritom. Vzorec B-1, + N, pov. 40 X
Fig. 2. Amygdale of chlorite in spilite. Sample B-1, niçois crossed, 40 X
SI. 3. Razpoke, ki sekajo spilit, so ob robovih zapolnjene s kremenom, v sredini
s kloritom. Vzorec B-2, + N, pov. 40 X
Fig. 3. Fractures crossing spilite are filled by quartz along borders and chlorite in the
middle. Sample B-2, niçois crossed, 40 X
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia	239
240	Stanko Grafenauer, Jože Duhovnik & Dragica Strmole
Tabla 3 — Plate 3
SI. 1. Isto kot na tab. 2, si. 3, pov. 100 X
Fig. 1. The same as in the pl. 2, fig. 3, 100 X
SI. 2. Močno metamorfoziran spilit s kalcitom (ca) in vlaknatim kloritom (co) v osnovi,
z granati (g) in nataljenim epidotom (ep). Vzorec B-6, || N, pov. 100 X
Fig. 2. Intensively metamorphosed spilite with groundmass of calcite (ca) and fibrous
chlorite (co) with garnet (g) and sintered grains of epidote (ep). Sample B-6, niçois
parallel, 100 X
SI. 3. Isto, + N
Fig. 3. The same section, niçois crossed
Triassic igneous rocks from eastern Slovenia	241
16 — Geologija 26