hliM^i. ,m\j f^^ - I I i L^Jilll_l-J. '__ W1. I - 1 ■ 1 9 Wm m š BT^^I' /m ITI AVI XT O ■ Jl^li riil III l\|A /I I mk jm viv f vicuiuoiiu niiivi in& __ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ► ^ jA5* "' |MM4 fVj__tfaeet * id OffltWO»m«fMM^ ■len SocwtiM ■uJ'pFf h __ 1.. Mn|} LETO XI. - VOL. XL CLEVELAND, OHIO. FRIDAY,. NOVEMBER 8th 1918. NO. 131. HI III SOI N» NENKI MSO PODPISALI MR ~ — — — — — — — — — — — Uradno se poroča, da premise še ni podpisano, toda se podpiše v kratkem V četrtek popoldne je prišla neosnovana brzojavka v Cleveland, ki je trdila, da je premirje med Nemci in zavezniki podpisano, in da je vojna končana. Razni listi so priredili posebne izdaje, to« da konefipo se je skazalo, da PanHteyembra. Naj i vseh časSHkov je bila se je koncafliBw 7. nov( Poveljniki za^nik^M poprej podpisali rafflffl madama. Nemška Želega< minentnih nemških genen ... j • j < »vi e hoče nemška armada mir. Vojna je končana. Zavezniki so dali Nemcc mogoče, da bi Ne^pnnovj podpisali te mirovne pog< izpraznjevati Francijo in ška mesta. Vojna, ki je si človeške žrtve in napore < sedaj končana. Zavezniki popolnoma poraženi brzojavka ni resnična, da se vojna vrši nadalje. Državni tajnik Lansing iz Washing-tona je brzojavil v Cleveland, da ni resnica, da bi bit mir podpisan. Brzojavka je vznemirila ljudi, da so mislili, da je vojna končana, se je glasila: račja vojn^ v zgodovini danes končana. Uradno uri popoldne. jiem8mflrmade so tri ure 1 Fpttmir je med obema ar- i i jaobstoječa iz več prodov je prišla z belimi za^ inte, kjer je naznanila, da j m take pogoje, da je ne- : i začeli z vojno. Nemci so »je in nemudoma začeli ! Belgijo ter obmejna nem-mi štiri leta tirjala nad- ( d strani vseh narodov, je ' so zmagoviti, Nemci so i London, 8. nov. Do sinoči do 5. ure niti francoska niti angleška vlada ni sprejela novice, da bi bil podpisan mir. Angleška vlada je v te-lefonični zvezi z Versailles, in vse govorice da je mir podpisan, so izmišljene. Washington, 8. nov. Da-j nes zjutraj ob 2. uri ni prišla v Washington še nobena brzojavka, da bi bil mir podpisan. Uradniki državnega oddelka so bili celo noč po koncu. Nobena brzojavka, niti uradna, niti neuradna ni -dospela, da bi nemški mirovni poslanci dospeli v francosko taborišče. Pariz, 7. nov. ob 11. zvečer. Nemški generalni štab S je naprosil francoski generalni štab, da dovoli neem-škim mirovnim poslancem prosto pot v zavezniški ta-Jbor. Nemški generalni štab je naznanil: Nemška vlada, |ko je bila- informirana od f predsednika Zjed. držav, da je dobil maršal Foch polno-moč, da sprejme izbrane zastopnike nemške vlade, da L jim izroči pogoje premirja^ ■naznanja, da je imenovala flsiedeče mirovne poslance: "Matija Erzberger, geneeral H. K. A. Wlnterfeld, grof A. gvon Oberndorf, general von Ipruenell, in kapitan von Sallow. Zastopniki prosijo, da (še jim pove, kje naj dobijo Karšala Foch. Nemški sejnini štab je dal povelje ■prenehati s streljanjem ob 3. |uri popoldne. Na to noto * Nemcev fe odgovoril marial SS^tiVz0^ Šalom Foch in ga prositi za premirje, naj se oglasijo pri francoskih predstražah na Chimay-Fournies - La Capel-le-Guise cesti. Povelja so oddana, da se jih sprejme in pripelje na določeno mesto. Toliko je gotovo, da so v tem času nemški odposlan- j ci že v francoskem taboru, | toda če so podpisali mirovne pogoje ali ne, ni ničeesar znanega. Kako je prišlo do napake v brzojavkah, da je premirje že podpisano, se razlaga sle-: Brzojavne agenture so vedele, da pridejo nemški poslanci v francoski tabor ob 5. uri popoldne. Raditega se je naznanilo, da je premirje podpisano, ker je bila brzojavna agentura gotova, da, Nemci se ne bodejo branili.' Toda medtem se je nemška mirovna delegacija na potu' v francoski tabor zamudila več ur, ne da bi brzojavne! agenture to vedele. Odtod j prihaja napaka v poročevan-ju. Pariz, 7. novembra. Pogoji zaveznikov, katere so Nemci sprejeli so taki, da je nemogoče, da bi se vojna ponovila. V trenutku, ko sklepajo Nemci premirje, so zavezniške armade prodirale proti nemškim linijam na 150 mili dolgi fronti. Nemške utrdbe so padle v prah, Nemci so divje bežali z bor jišča. Kljub temu, kakof pravijo poročila, se Nemčija ne bi udala, da ni zbruhnila v em j ogromna o u » * • ■ a? • . , Jg, ja, ki je spremenila ves položaj. Uprlo se ni civilno prebivalstvo, ampak nemško vojaštvo, ki je -absolutno odreklo pokorščino, da pod nobenim pogojem ne gre na fronto. Mornarji v Kielu so se polastili nemškega vojnega brodovja, in ko je dospelo vojaštvo, da strelja na nje in jih prisilili k pokorščini, je vojaštvo prestopilo na stran upornikov. S tem, da nemške vojaške oblasti podpišejo mir, je kajzer prisiljen odpovedati se prestola, ker je bil mir pod-risan proti njegovi volji če imajo revolucijonarji v Nemčiji uspeh, tedaj bo kajzer odstavljen brez vsakegea na-daljnega posredovanja od strani zaveznikov. Nemčija e razdeljena, vsaka kraljevina in vojvodina hoče biti za sebe. Bavarci so zavrgli prusko hegemonijo, ravno tako Virtenbelržani in Sak-soncL Mirovne točke, ki bodejo konečno odločile usodo Nem čije, bodejo diktirane na podlagi Wilsonovih 14. mirovnih točk. Poleg tega so zavezniki izjavili, da morajo Nemci poravnati vso škodo, katero so povzročili civilnemu prebivalstvu v Belgiji in Franciji ter ostalih okupiranih krajih. Konec vojne je tukaj, ko je Nemčija na kolenih. Nih-če( ne dvomi, da so Ameri-kanci največ pripomogli, da se vojna čimprej konča. Zmage ameriške armade tekom zadnjih petih dnij so prisilile nemško fronto na 75 milj -dolgem sektorju, da se je umaknila v divjem neredu. Da so zavezniki v resnici zmagali, je pripisati nenavadnem ženiju vrhovnega poveljnika zavezniških armad, maršala Focha, ki je od julija meseca neprestano pritiskal na nemško fronto in jo razbil na vseh krajih in konceh. Če bi se vojna sedaj nadaljevala, ne bi bilo ničesar druzega kot navadno klanje. Nemci so bili tako popolnoma poraženi, da jim ni istalo dovolj vojaštva, da bi zavarovali svojo mejo ob reki Reni. Raditega je nem-Ikl generalni Štab preko kaj-zerjevega ugovora, sklenil da je najboljše, če se sklene nemudoma mir. Nemci so odlašali do zadnjega trenutka, da sklenejo, mir, toda ko so videli, da jej ameriška armada pri reki Melise in pri Scholdi prebila zadnje nemške utrdbe, so nemški mirovni poslanci nemudoma dospeli v zavezniški! tabor in se izjavili, da so pripravljeni podpisati mir. London, 8. nov. Zavezni-; ško brodovje je dospelo v Carigrad in se usidralo ob Bos-( P v/1 U. Nemški mornarji m vojaki tajo in streljajo po mestnik olicaL i V . _ MlHIMMaBi PERMIT. Published ami Attributed under permit H&19 authorised by the AiijlOililni 6th, 1917, onjje at the Pott Office of peveUnd, Ohio, H[j By order of tlMMdent, Postouester General London, 8. nov. Vse moštvo vse nemške vojne mornarice se je spuntalo, glasom brzojavk iz Hague. Mornarji so mojstri položaja v Kielu, Wilhelmshaven. Helgoland, Borkun in Curhaven. V Kielu so delavci proglasili štrajk. Moštvo submarinov se je pridružilo revolucionarjem. Po Hamburgu in Kielu pokajo topovi in strojne puške. Vneli so se boji med pun-tarji in mornarji. V Berolinu je včeraj korakalo kakih 20 tisoč vojakov po mestnih ulicah, ki so pobegnili' iz fronte. Nosili so rudeče zastave. Kakih 100.000 delavcev je na štrajku. Na ameriški fronti, 8. nov. Nemška armada je prišla v past, iz katere je samo en izhod, skozi mesto Liege v Belgiji. To past so nastavili ameriški vojaki, in Nemci so šli v njo. Tako je ameriška armada dosegla najlepše uspehe. Z zaxzetjem niesta Sedan so pognali Amerikai^a Nemce v vzhodni kot Belgije, kjer imajo le eno železnico za umikanje. Ameriška armada je v petih dnevih napredovala 25 milj, ujela 50 tisoč Nemcev, oprostila nad 100 francoskih vasij. Amerikanci so v četrtek po poldne zasedli Sedan, najbolj važno postojanko Nemcev v Franciji. Z zavzetjem Seda-na so bili Nemci praktično vrženi iz Francije. Amsterdam, 7. nov. Čeho-slovaška vlada v Pragi je izdala povelje, da morajo pod orožje vsi Cehi in Slovaki v starosti do 36. leta. Mobilizacija Čehov in Slovakov je odrejena, ker Nemci necejo izročiti šlezije Češki repub- Iz Amsterdama se poroča,, da so pobegnili vsi avstrijski nadvojvode iz Dunaja. Na-| hajajo se v Švici Znana av-j strijska prekmorska črta "Austro-Americana" je likvidirala, ker so stroški prekosili vse dohodke. Berne, Švica, 8. nov. Pot- niki, ki so dospeli iz Avstrije, pripovedujejo, da vlada največja zmešnjava v Avstriji. Vse vasi na Tirolskem so polne vračujočega se vojaštva. Ker vojaki nimajo ničesar jesti, kradejo in plenijo kmetom, kjer kaj dobijo. Ar-tileristi prodajajo konje za kos kruha in mesa. —Cleveland / je dostojno Eraznoval proglašenje miru. Judje so se srečavali na cestah in se pozdravljali, delavci sft & vozili na kftmpanij-skih truckih in kričali, da je bilo veselje. Vsakdo je bil na tihem ali glasno zadovoljen, da se je ustavilo največje prelivanje krvi na svetu. Tovarne piščalke so žvižgale, zvonovi so zvonili, vse je kazalo, da se je pravkar zvršil j največji zgodovinski dogodek — konec vojne, nastop nove svobode za vse narode. \ Toda veselje je bilo pre-i hitro. Kot je poročano na drugem mestu, brzojavka ni bila resnična, premirje ni Se« podpisano. —Zadnji čas, da plačate i svoje račune za plin je do pondeljka. 11. novembra do 12. ure dopoldne. Po tem času absohitno ne sprejmemo j nobenega računa več. —V pondeljek se odpravi-, jo vse izvanredne odredbe glede influence, gledališča se odpro, itd. Le 7 ljudi je v četrtek umrlo radi influence. ■ —Pisma imajo v našem uredništvu: Janko Šajatovič, Anton Zaviršek, Jure Bučič, Ivan Pavušek, Tomaž Solomon, Mike Žele, Jakob Mra-mor, Frank Škulj, Pisma obdržimo v našem uradu do 15 novembra, nakar jih izročimo pošti, če se ne oglasijo —.Trinerjevo vino se ne bo več prodajalo v gostilnah, kot naznanja tvrdka. Kolikor je sedaj zaloge, se bo sicer prodala, toda novih naročil se ne sprejema več. Tri-1 nerjevo vino se bo dobivalo le v lekarnah. —Preveč pogrebov je Šlo mimo njegove hiše, zato si je prereza! vrat in umrl. A. Nuhdride, 2655 E. 29tft St. je v nekaj dnevih videl korakati 49 pogrebnih sprevodov mimo svoje hiše, in neprestano se je bal, da tudi njega prime influenca. Iz obupa si je v sredo prerezal vrrat, in je nekaj ur pozneje umrl v bolnišnici. —Sole bodejo odprte drugi teden kakor tudi gleedališča. Cerkve se odpro že v. nede- . Ijo. Le $2 oseb je zbolelo za j influenco v sredo, ln 12 smrtnih slučajev je bilo sporo-iJanih na zdravstveni urad. , ■. ■. ■ 1 1 Država Ohio je suha. Suhi J zmagali z večino 6000 glasov i _ . __ av« Država Ohio je "suha". Z malo veČino 6000 glasov so zmagali suhi. Natančne številke sicer še manjkajo, toda vsa poročila o raznih glasovih, ki niso še oddana so iz suhih krajev, in bodejo ti glasovi le povečali večino suhih. Dočim so mesta, kjer je delavsko prebivalstvo v večini, oddala ogromno množino glasov proti prohlbiciji, so velike in male farmarske naselbine skoro enoglasno glasovale za sušo. V Cincinna-tiju na primer imajo mokri 54.000 glasov večine, in so dobili suhi le 19.000 glasov. V Clevelandu je 44.000 glasovalo za suho, in le 62.000 za mokro. V precinktu L. kjer voli veČina Slovencev, je bilo oddanih 114 glasov za mokro in 64- glasov za suho, v precinktu N, kjer je 52 slovenskih volivcev je bilo oddanih 124 glasov za mokro in 39 za suho. V Clevelandu so pristaši suhih napredovali letos za 8000 glasov. 1300 gostilen v Clevelandu mora zapreti svoja vrata 26. maja prihodnjega leta. 5500 oseb je direktno pri tem pri-! zadetih. Gostilničarji, natakarji, porterji, itd. Nadalje zgubi delo 10.000 delavcev, ki so zaposljeni v pivovarnah in podobnih industrijah. Kot poročajo listi, bo treba davke mnogo zvišati, da dobi mesto dovolj dohodkov za svoje stroške. $900.000 direktnih dohodkov zgubi me-! sto Cleveland na leto radi za-tvoritve gostilen. Država Ohio zgubi na leto $25.000.-000 na davkih, in Zjedinje-ne države najmanj $75.000.-000. Ves ta denar se bo moral nadomestiti z drugimi davki. Uradni seznam Jugoslovanov v ameriški armadi na francoskem bojišču, ki so bili ranjeni, ubiti ali ujeti: Peter Matuljevič, 307 Wilbur St. Scranton, Pa. umrl za boleznijo, Žiga Lipšič, Paterson N. J. ubit. Josip Božič, 492 Tenth ave. New York, N. ranjen. Peter Dokmanovič, 22nd St. Cyrus ave. Pittsburg, Pa. ranjen. John Kce ciban, 1109 Wallace ave. Far-rell, Pa. ranjen. Josip Bano-vič, 532 Crosby St. Grand Rapids, Mich, lahko ranjen. Stanko Abramovič, 111 ^Simon St. Dubois, Pa. ranjlen. Mike Perkovič, Pueblo, Colo. pogrešan v boju. Frank Gabrenja, saržent, 801 Broad St. Johnstown, Pa. umrl radi ponesrečenja. Josip Josipovič Newark, N.J. umrl za boleznijo. Frank Tratnik, 826 High ave. Sheboygan, Wis. korporal, teško ranjen. Miha- < el Makarovič, 195 Allen St. New York, N. Y. lahko ranjen, Andrej Jarc, R. F. D. 1. Pittsburg, Kans. pogrešan ■ | j Frank Gorše, saržent, 573 E. 136 St. New York, N. Y. umrl za ranami, John Orlan- ; L . »i 1 ' .U. Kar je pa najbolj hudo je dejstvo, da postane država Ohio po 26. maju prihodnjega leta "bone dry . Ta postava je bila odobrena v wa-shingtonu, in sedaj ko so tudi volivci države Ohio z veČino se izrekli za suho državo, se bo ista postava pričela spolnovati. To pomeni, da vi v svojem ManovanJu ne smete imeti niti kaplje vina, pive ali žganjar ne samo v namenu, da uživate, ampak niti pijače ne smete imeti v svojem domu, četudi ne mislite vživati. Če dobi postava pri vas pijačo, bodete aretirani in tjptoznani krivim pred sodni j o, mkar sledi naj| manjša kazen sest meseceeV ječe in $1000 kazni. Glasovanje v državi Ohio nekdaj so smatrali driwl Ohio za voditeljico v borbi za liberalne postave. Sedaj ko so suhi dosegli tukaj svoj namen, so mnenja, da bodejo države Pennsylvania, Illinois in New York sledile vzgledu države Ohio. Štiri leta zaporedoma smo imeli v državi volitve za suho in mokro. Trikrat zaporedoma so dobili mokri večino, vsako leto manjo, in to je dalo suhim pogum, da so za letos zopet razpisali volitve. In zmagali so. Sicer je bilo tu in tam nekoliko nepravilnosti, toda večina suhih je tako velika, da postane država Ohio nepreklicno suha 26. maja prihodnjega leta. I Računa se, da bo mnogo gostilničarjev še ta mesec z* prlo vrata, ker nečejo plačati novega davka. $500, ki zapade 25. novembra. dič, Salo, Črnagora, umrl za ranami, John Digič, Norris-town, Pa, lahko ranjen, Anten Crnkovič, 1012 Klisabeth St. Joliet, 111. lahko ranjen, Josip Nemec, Ashland, Wis. lahko ranjen, Jos. Škof, Avomore, Pa. umrl za ranami, John Knitič, 2035 James St. Chicago, 111., trobentač, teško ranjen, John Za-verkovič, kuhar, 313 — 3rd St, Milwale, Pa. ubit. John Petač, Buhl, Minn, umrl za boleznijo. Jos. Nosse, 1855 W. 17th St. Chicago, 111. teško ranjen, John Žalar, Box 753 Soudan, Minn, teško ranjen. Tom Jelič, saržent, New Duluth, Minn, lahko ranjen, Anton švegelj, 1370 E. 47th St. Cleveland, Ohio, saržent, ubit. Jurij Milosavič, pogrešaon v boju, Vil^einLu- :ago. 111., ^ahkaranjA. IZHAJA V PQND&LJEK, 8E*D0 IN PETEK. JZ* AmeriKo - J&a Ct+tfd. po poJM$4>jOO JZa Evropo - $4.00 Votammmna J t o*Ji I K/a - J In isto smo videli tudi v r naši republiki, v Ameriki. I Ves svet je videl in zgodovi- s na bo verodostojno zabil je- c žila dejstvo, da je skupen ra- > zum sto milijonov oseb, ki zaupajo svoio usodo demo- r kratični vladi, tako ogromna I sila, kateri se ne more uspe- i šno ustavljati združena moč s in brutalnost vseh avtokra- i cij sveta. 1 Kajzer je dejal: "Jaz ho- i čem in zapovedujem, Bog je i zmenoj. Jaz in Bog. Ne bo- 1 jim se nikogar kot Boga, ki i je moj zaveznik, in Nemčija se bo borila proti celemu sve- i tu in zmagala 1" Toda ljudstvo Zjedinjenih držav je reklo: "Mi hočemo pahniti bogokletneža in av-tokrata s prestola, oropati ga njegove krone in prestola ter mu flfeti moč, s katerb*!-ri krivico po svetu. In združil se je ameriški narod, vse narodne sile so se zjedinile, zbrala se je armada in mornarica, ljudstvo je vrelo pod zastave svobode, denar se je kopičil pri vladi, od zadnjega delavca do prvega uradnika in trgovca, vsi so segali v žep in dajali za svobodo. Tako se pripravil ameriški narod za največjo vojno sveta, največja ki je bila kdaj in bo kdaj. Poln poguma, neustrašen, kajti šel je za zastavo,na kateri je bito zapisano: Za svobodo in pravico!" "Drugi kraji, druge šege," pravi slovenski pregovor. "Drugi dnevi, drugi ideali," pravi Amerikanec. In tako se Je v resnici zgodilo. Odkar je bila Amerika pro glašena svobodna republika, se Zjedinjene države ameriške niso vtikate v stotine malih ta velikih sporov v Evropi. Amerika »e ni hotela vme šavati v evropske kraljeve in cesarske prepire, dokler je vedela, da ljudstvo ni zrelo, da samo obračuna z njimi. Sicer je pa Amerika imela doma dovolj problemov, da jih je rešavala. Mlada republika je bila, treba je bilo graditi in ustvarjati. Zadovoljni so bili prvi ameriški očetje!l svobode in njih nasledniki,, i' da je ostali svet pustil Ame-) riko pri miru Mi tu sm^j1 imeli napisano postavo, kate^ . ro smo z vso svetostjo spol-jj lovali: "Vi, kar vas je preko r 3ceana, v Evropi La drugje,. 1 ^rigajte se za svoj* zadeve, c le vtikajte se v naše zadeve, 1 cakor se mi v vaše ne." Tej ^ lepisani ameriški postavi se s iravi Monroe doktrina.. Od- 1 :ar je bila izražena*, so jo si ameriški državniki in lju- f Istvo zvesto spolnovnli.' Mi n mo naznanili, da noben ev- n opski narod ne more osvoji- * i niti ene pedi ameri&ke zem e, pa naj si. bo v Zjedinjenih č ržavah ali. v celi južni Ame- P I ki sploh. Naši predsedniki ' i kongresmani so nam ne- z restano svetovali, naj ne " ilimo evropskih zmešnjav in " repirov v ameriško politiko. s li sami inumo dovolj nes- ™ orazuma med seboj, imamo z bširno polje, da ustvarjamo n rečo in blagostanje za ame- " ški narod, in srečni smo 5 ihko, da nam ni treba- pre- r irati se o prestoUh. kronah v \ vladarjih. To je posebna s riporočal prvi predsednik Sl meriške republike, Georgp f Washington, da Amerika b ima ničesar iskati v Evropi. n i Zjedinjene države so bile c rečne ves časi, dokler so, sle-ile nasvetu predsednika J Washington*. Ko je bila potopljena ame-iška vojna ladija Maine leta 1 898, jezbruhnila vojna med ipanci in Amerikanci. Špan- r ka se je vtikala v ameriške s azmere. Amerikanci so jo v j :ratkem času popolnoma po- * azili. In Amerika kljub zma« r ji ni dobili niti košček zem- * je ker ga ni hotela. Kuba bi r norala biti ameriška, toda \ \ubancem smo dali svobo- L io, da se sami vladajo. Mi ' lismo ničecar ukradli. Fili- ' ,inski otoki sicer spadajo r>od Ameriko, začasno vsaj, ' toda mi nismo poslali tja ar- I mado Žandarjev in jiobiral- 1 :ev davka, ampak učitelje, Lnjige, prosvelO ift civilizaci- ' jo. In Filipinci bodejo v naj- 1 krajšem času popolnoma svo ! bodni, kakor hitro so popolnoma zmožni, da vladajo sebe. Namesto tiranije, krutosti, duševne mizerije, prinaša Amerika vzgojo, civilizacijo, napredek. Toda pred nekaj leti je nastala vojna, ki je konečno prisilila strijca Sama, da je stegnil svojo mogočno roko iz washingtona preko oceana prav tja doli do Berolina. Mi smo imeli nepisano postavo, in nasvet Washingtona, naj se nikdar in nikdar ne vtikamo v evropske razmere. Tu pride v poštev ameriški predgovor: "Drugi dnevi, drugi ideali!" Naše armade se danes borijo v Italiji, v Franciji, v Bel giji, v Sibiriji. Združene z za vezniki korakajo povsod k zmagi. Zakaj se je roka strijca Sama, roka najmočnejše republike' sveta stegnila preko o- locani in prijela za kronovlt^j je on ategal svoje prste po ■ oni najsvetejši stvari vseh narodov — po svobodi in pra vici. Zato, ker smo bili pre-' pričani, da če ne nastopimo : sedaj v družbi z zavezniki, , da bomo morali pozneje na-, stopiti sami in braniti se pro- - ti pošasti, ki je bila priprav-, Ijena in sposobna zadaviti celo Evropo, kar bi tudi storila, da ni naša mogočna roka pravočasno posredovala. In nismo mi zaman r boju., Vlada ima na razpolago sto tisoč milijonov dolarjev, triindvajset milijonov mož in fantov je pripravljenih v A-meriki borit se za svobode, j Mi bodemo gledali, da dobi-io narodi pravico in svobo-do, gledali bodemo da dobiH jo isto, s čimur smo mi v mi- < ru in blagostanju živeli od ustanovitve naše republike — da se za večne &we prepre či kronanim glavam vtikati i se v pravice m svobodščine j kateregakoli irarodk. r Čudovita je sila, katero je j [ameriška republika pokazala -!v tej vojni. Naše tovarne, ki iso bile vajene delati 1« plju- r ger razne stroje; za iiTcfaistri- c jo, so kakor čez noč" spremenile ves svoj tek; iw danes se dela le topove iro mu*ictjo. ,NaS£ tesarji, ki so gradili hi- * še na(. farmah in v mestžh^se 2 nahajajo sedaj v ladjedelnicah, k;jer gradijo ladije Mttre- n je kot more človek misllti.Ob r Atlantiku tri Pacifiku se- spu- z s rt vsak dan več novih^, br- ^ zih paraikov v morje. Naši fantje,, ki so se sicer;* pripravljali za tovarne,, far- J me, zavode ter v miru živeli,, n«. da bii sanjali kdaj o mili- 17 tau*izmui, so se preko nofi :v znašli v vojaških taborišr ^ 5ih. V dv«h mesecih je vlada; postavila. 32 o&romnih tabo- ™ iič, kjer je povsod prostorni® sa 50.000» do 80.000 vojaških tc lavincev. Nova mesta so «; ^ itignila. kot bi jih z magično _ >iio potegnil iz zemlje. Dua nilijona mož je bilo pod orm-.jem, ko> je minulo komaj; . nesecev. po vojni napovejte® n danes jih |e samo v Fran- 84 :iji nad. 2.CHXLOOO, kjer si ven fj iajo glave z drznim junašt- fj om na bojiiSču in plačujejo » svojim življenjem dolg;> ki m ;mo imeli napram fnan- s :oski republiki, ko so vi sla- V )ih čisih ameriške, zgodovi-,!e le pngli oam na pomoč: Čraa-i :oskit fantje in možje. Inj mogočna roka ameriške i?1 •epuiblikc bo držala fante v £ Evropi, dokler ne bo gara«-[irana vsem narodom v Ey-ooi enaka pravica. Iz te vojne se učimo,, da je roka pravice silna. Iz Wa- ^ ihingtona je segla preko ne- _ ^končnega oceana v sredino Evrope in z enim mahljajem razbila prestole. Moč Ameri- p ke je dovolj močna, da raz- le bije vsako avtokracija, vsak lc militarizem. Kadar bo še F / Sfovensttlr bartender, izurjen, ' dobi dobrcr delo. Ogfiisi mj se takoj pri Lake View Hotel ' 1155 St. (132) ^ ------ V najem se odda velika pro- i dajalna jsfco poceni. Vpra- i lajte na 5024 St Clafr ave. > —i--- (133) > Društvo Edinost preloži foteft čas zaprtji javnih prostorov. Vstopnice ki f* se 2e razprodale bodo veljale na prvem koncertu, ki se bo vršil. Odbor društva Edinost. (132) B^h irftfm >i£*m 43 t Dr. i, V. ; ŽUPNIK,. SCaVBNSK! * , ZOBD ZMUVN1K,' 6127 St. Clair Are. < I&Mnaoro posliipje fitdi- I novo tr^orit oi , Najboljše k 1 > mškodelo po> nnr- kib cena fir. 4 , t UrdtMm od 8:30 ajutt«jiJ» 8:30 »Ttčtn ' < t ** M » rnU&U pela« <£ Darovi za Narodni' Donr* Za Slov. Narodni Dom so darovali:* Ant. Martliičiff $2> Andrej Čfcrnpa, Anton ffo-no $1, Frank Kenik |5. Hvala lepa vsem darovalcem. Otvoritvena veselica Slbr. Nar. Doma; ki bi se imela vrniti v nederjo, 10. novembra!, *e fe radi bolezni prestavna. Han in program bo pravočaap-no priobčerr. Na SilVestrov večer se bo že naznanjena veselica ,S.N.D. vršila. i 1 li fu flmtiin ftonji cliinstw d rti* i i-tiiQ^B-! jBhrfp1'1 Q^^Pye. B^FJBIB s!eje ^aš^a^dr^ š^f v^itwS' rih Slo^ Nar. Doma tn ne la ob isten^času kakor doslej. Ker pa radi influence se ne sme vršiti zborovanje, asesment je pa potrebno vseeno plačati. Zato naj vsaka pride v Slov. Nar. Dom, kjer bodo zbrane društvene uradnice, Idi bodo reiife nujne zadeve. Ob tej priliki bedam pobirala tudi asesment. Mary Jančigar, tajnica. (131) ' —s f^SJ1 Njegov bolič "ever there^ fl^^L '•g 4t|1 'i jMSv^^PjJ.1 r I pOSUlTEd.n.rnajboFJt. I * n»j»ečj« darilo, ki f* S A moreta poslati tn najboij H S patrij»ti2no. ■ Nal tujesamslci oddalak j« I j I pripravljen peiiljati denar K '' I ▼ Anglijo, Frandjo ali Italijo H brezplačno, ali poiiljati po fl ■ kablju po aktualnih atroikih- Hi I Da bodala gotovi, da prida n ! ■ do beliča u froata*rOglaaita I; .H W Cleveland ■ Zvrni Company I H Premoleaja M d AO.OOO.OM.OO ■ t GLAVNI URAD EUCLID £. 9th ST. M Kadarkoli začttejo m^ožje govoriti o škortfjln tedaj je to dobro znamenje, da< spregovorite be- sedo "Hi-Press**. Več teh škorenj se je prodalo ) radi ustne pohvale kot z našimi oglasi,, kajti ru- _ —— narji so skrajno zadovoljni s temi škornju Dru- ImII gi pravijo — toda "Hi-Press" imajo pravo vred- o^J noit. Priznano je danes, da je najbolj, trpežen, l iff najbolj udoben škorenj na svetu. In. tu je tudi S'tf konec večnemu kupovanju čevljev, kaj,ti <4Hi- Press boot» so trjši kot jeklo. Naprodaj pri 40,- Wj|yl tjjj 000 prodajalcih. ^Mfe&^fW THE E.F. GOODRICH RUBBER C0KP'V.:V ■t , Maker« of the C >iebrated Goodrich AutomobiU Tboa— fll^r'^W' ^ ••Best in the Long Run" MB^^/TL ;' km/Rt ^Hj^R wKaB^H! 9The Citjr of Goodrich—AKRON,.OHIO _ 'TOT vM^^Sl » rj ! m Ji E"f . ^r J&mmB^^l Lr^fiK xfc^ ^ II ^ ^iMH ^stiis^^Ll^S^^^S^^St B iHCr ii jB I I ^^ A w I frrr? i^/ Uii Obistne neprilike. O klati pričajo t Kolez«m»ta» atanjo, kad« obtati« at ▼e« UtogoCe tayuAtetl urino alt kadar eevt odreče!« od-naAMt Jo nairej, to Ce pola* in Škodljive twine odhaja Iz obrtema tudi drupk tvatina, tki K morala. oataU t ojem. Pola« tega lahko tmtt r««t«, da oblati ntoo r redu, Ce gpeate preveOkraA na rado, fin odvajate ▼oda ' nI dovolj Mata. ali 6e na ortbaja dovolj redno, «t twm povzroča bolečine, ali čt odhaja, ne da M ae. čbatt olepšava ln a iečin in ne čuti niti otrok niti ženska. The United Doctors Zavod se nahaja na 812 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 0. zjutraj do 12. opoldne, in od 1.30 popoldne do 5. zvečer ter od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne. je električna peč najboljša za vašo spalnico, kopališče, itd. Ni treba dru-zega narediti, kot sklopiti vijak z elektriko, potegniti "avid" in tekom ene minute imate prijazno toploto v sobi. Pripravite-se za mrzle zimske dneve s tem, da kupite električno peč v vašem domu, da vam pomaga pri drugem kurivu. - r THE ILLUMINATING COMPANY v'* ILLUMINATING BLDG. PUBLIC SQUARE | Za gorkoto Wjjj Za kuhanje Ne čakajte ^^^HJP Mi imamo kupite peč veliko zalo- sedaj! go pecij, j Cene se katere I dvigajo P^^^H^H^ prodajamo | j vsak dan. ^^^^^ po ! STARIH CENAH. I b { Tu se vam nudi prilika, da dobite zanes- < lU ' " • * I vo peč po nizki ceni. Pridite takoj, j j ne odlašajte! < i Star furniture Co J i' 5824 ST. CLAIR-AV. ; K I | Liberty bonde ali n)ojno-hranilne \ znamke sprejemamo h)plačilo Kot \ goto%) denar. j Dr. Semolunas,O.D. jj Specialist za oči •118 St. Clair Ave. 2. nadstropja, ] Cleveland, Oblo Zdravimo oči in jih preišče■ j mo. Preskrbimo prava j 8 očala. I ..................... Dr. S. Hollander j zobozdravnik :: 1355E.55thSt.Mg.St.Clair ij :: Vstop u 55. cesti ud lekarno :: « > ' «» Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. j; !! Zaprto ob sredah pop. ;; tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko ^ • »♦»>#>♦♦< I » I »MM4H I »H Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši ka-j kega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni j faz vam zračunam koliko ba i veljalo dal?, delam rta pop;a-vila, postavljam kopalitCa in sinit« v hiši. Moja cene »o niz ke, delo garantirano. Svoji k svojimi Edini slovenski plumber: NICK DAVIDOVIč 6020 St Cfarir Ave v • • iv i M i * v u m HENRY BECK, Si *} J j GLEJTE ZA VELIKE RUMENE in ČRNE NAPISE j« [ Čistilo za čevlje 25c vredno po........9c Vrvice za čevlje (shoe strings) 2 para za. le Ženski $2.00 hišni sliperji po.......98c Ženski čevlji $5.00 vredni po....4...98c Zaloga $5.00 in $6.00 ženskih čevljev $2.98 Gorke $3.00 ženske čevlje po.......$1.98 Ženske $10 nove jesenske čevlje po $4.98 500 parov dekličjih in otročjih čevljev » od .......98c naprej Moške $7.50 delavske čevlje po.......$4.48 Moške $4.00 Elk čevlje po......$2.89 Deški čevlji od $1.98 naprej Moški $1.25 Goodyear ruberji po...'»...98c Moški $5.00 praznični Čevlji po.......$2.98 Moški $6.00 črni praznični čevlji po..$358 Moški $7.50 črni in rjavi čevlji po..$4.98 $8 do $10 praznični čevlji po.......$5.98 In mnogo drugih. Glejte na velike plakate, ki jih sedaj razpošiljamo. Glejte za velike rumene in Črne napise. HENRY BECK. 6931 ST. CLAjR-AVE. [ T ■ Po 26. letnem uspešnem trgovanju GREMO IZ TRGOVNE t ■ ■ Vsa zaloga najboljših Čevljev, za može, žene in otroke, se bo razprodala brez milosti v velikanski 16 dnevni razprodaji I &IIOZZAJCUNTe V SREDO, 6. NOVEMBRA. i. ' i _____ ) 1 1 -u- i L. " : .C ■ v mM I Vse mora iti. Jaz se pozitivno umaknem ) iz trgovine- Good p bye trgovina* Berite i nekaj nizkih cen te razprodaje: Ali veste kaj vat "Boli? Ali veste kaklna razlika je' med bplnfoi člo- vekom? Iz vala sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni? Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli! in imele vsakovrstne kronične bolezni. - Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2200 Ontario St. en blok od market house.: Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. j do 12. opoldne. Dr. Cewdrtek, 2200 Ontario St Išče se Slovenec, ki bi delal v groceriji. Dobra plača in lahko delo. Vpraša se na 15416 Saranac Rd. Collinwood. (132) Važno naznanilo. Trinerjevo ameriško gren-' ko vino, Trinerjev Angelika in druga Trinerjeva zdravila se morejo od tega dneva naprej dobiti izključno le v lekarnah ali pri ljudeh, ki trgujejo z zdravili. Trinerjev laboratorij je skrajno zapo-sljen z naročili za lekarne in za vladna naročila, raditega smo prenehali pošiljati naša zdravila drugim trgovcem, torej prosimo, da vsakdo kdor rabi Trinerjevo vino, naj vpraša zanj v lekarnah ali pri trgovcih, ki prodajajo zdravila. Naznanilo. Za časa epidemije so uradne ure od 2—3 popoldne in od 7—8 zvečer. V nedeljo je urad zaprt. Telefoni, urad: Ohio State Princ'n 1628 Bell Fosedale 5633 J. na domu Princeton 1911 L. (132) Dr. F. J. Kern. Imate? J2L ffrjTVak prifib nered v talodou, ka fegjjgfgj^^ I J Tu^je^ prilika, * RevmatlzemT Glavo- H r^^-vTFjl^fc, la^a^pnrtMa ti, bol, zaprtja, neftlato ■ T.-^ipFW W I tarM. MMar prtj kHT Slaboat, narvoz- lJ \ ■ V I niate I mall Mu prt noet, bruh, kalalj, f]j A« I I Hk* v r/ll tn. bol.mlT l. «•<■ IjJ]^^^ w.m., $1000.00 x žarki se rabijo za preiskavo in zdravljenje ČE STE BOLNI Pridite tafcoj In te ftpedjattat vaa popolnoma, pneAKa, potom avaate. 6a moreta oadrmretl, kar oapeh Je odvleen od pratekava. Njegovi kraaL a troji Is vseh dekrr areta mu poenagnjo, da lom najboljii sdrarai#U ara« t meetu. Ko ao dnt«e metode admvljanja agnbtte aoC, dobita tohaj aapab Urea TjwniaiiJn, boftoeao tuaAe, 6a tdrtmfe vidi, de ee da eedravaM, bodite prepričani, 4« kmalu osdravKe, ln nikomur nI treba npr«riti denar ja, ne d« M &+Š oapeh. Pridite ln pocororlte ee pifratoo g sAmrDlhom. 2047 £. 9th St. DOCTOR WOLFE Mod Euclid 4. nadet- ip«cijaUat, Cleveland, o. in Pnoepcct UmJ— mrm 9. ■jatoal dm f. n. Ob »«d«U«Ji md IC 4m 1._' QlAMBULANCA. I^KCj Zavaakl slučaj orareče ali boltzni, ir potrebujete V F. ambulanca ali bol iiiki roa, pokličite katerkoli telefon vaak čas, po noči ali po dnevu Mi vedno čujemo in odgovarjamo telefiin, ker svoni v hiii i PRINCETON obenem Ako vam operator reče, da ae ne ogla* aim , ne vnemite, (ahtevajte supervisory, in do-"I 001 -bite odgovor od naa takoj. mi g* ANTON GRDINA looi 6127 St CUirAve. CleveUnd, O. 11 DR. L. E. SIEGELSTE1N, I Bell Pko«. SlI^TIai S j Main 130« . .t- R flCRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI j URADNE URE) Od 9. ajutrej do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer. Ob nedetyah od 10 do 12 308 Permanent Bldg. 748 Euclid Ave. near Eafc 9tK St TROJKA POVEST Spisal DR. FR. DET$LA "Edvard, tam pri oni hru-Ški postaji" je dejal Majer, c-, ko so se bili vozili dobro uro. "Tod pojde eden gori proti Poljanici, morebiti Vi, gos-k pod baron " Baron je molče prikimal. "Malo više po kolovozu pojdite Vi, gospod doktor; a držati se morate na de sno proti Virju, da ne zgrešite steze čez močvirje. Jaz poj dem čez Brdo, in ti, Evard, < potegneš voz do Sobanta. j Naroči kosilo, ki mora biti ob treh popoldne na mizi; a ; ne obvisi mi v gostilni! He, , stoj!" , Baron je skočil z voza, pri- ( vzdignil malo klobuk in iz- j ginil v hostj. i "Gospod doktor, ali pozna- i te pot čez $Hrje proti Polja- j niči?" je vptifcal Majer. 5 "Po pravta^vem/' je de- < jal Vladimir, "da še nisem i hodil tod; a zašel ne bom." ] "Kaj pa Brda so vam zna- i na?" ( "Da, tam se mbil že več- i krat." , , i "Pojdite pa Vi čez Brdo in 1 jaz na Virje; zakaj človek vendar lehko zabludi, če ne j pozna kraja. Edvard, poča- t kaj, da zlezem doli!" j Vladimir se je peljal Se par 2 kilometrov dalje in potem i mahniLčez nizke holme pro- s ti planoti Poljanici. r Baron je bil kmalu ustre- c lil par jerebic; urno je stopal f skoz nizki les naprej po lo- t kah, obrastlih s kislo travo j in ločjem. Zavil je na desno I: in gledal in goslušal na vse r strani.. Volj? je bil 5e slabše i ko po navadi. t Pod Poljanico se razteza- F Jo razsežne mezine, močvir- • I ■ na tla, kjer se ob hudi suši , zemlja potrese in pomaje, če stopiš nanjo; po dežju pa ne prideš čez, razen na nekaterih krajih, kjer imajo ljudje zazrramovane svoje steze. Ko je prišel baron Berger do tega pustega kraja, je iz-kušal naravnost prekoračiti močvirno nižino, a pri prvih korakih se mu je vdrla noga do člena; moral se je vrniti in iskat prehodne steze, ki je bila precej daleč odtod na-značena na obeh koncih z rantami v rogovilah. Ko se je prijel baron za rogovilo, je čutil, da je rahlo vsajena. Po-majal jo je, poprijel aiže in izdrl jo je iz zemlje. Šinila mu je škodoželjna misel v glavo. Prenesel je rogovilo za deset korakov više, jo vsa-dil zopet v zemljo in položil ranto vanjo. Ko je oprezno prekoračil mezino, je prestavil znamenje istotako na drugi strani. "Tod naj hodi čez F' si je dejal, vrgel puško čez ramo in se obrnil navkreber po kameniltein bregu. Gospod Majer pa je hodil počasi, hropel glasno in si brisal pridno pot z obraza. Jezil se je, da je prepustil zložnejšo pot Vladimirju; a i česa ne stori dober oče za svojo hčer! Za lov mu ni bilo mnogo. Kjer je bila lepa senca, je počil, izvlekel iz torbe ! prigrizka in vina in se krep- : čal, da bi laže hodil. Potem ] je zopet hodil nekaj časa, da 1 bi laže jedel. Hoja in jed sta 1 mu bila premenjema namen i in sredstvo. Po mnogih poči- < tkih je prišel do mezin pod ] Poljanico. i "Aha, tukaj je znamenje," i • rTT?T 7v je de|al. "Tod pojdimo. — Ohaf" je zakričal, ko se mu je vdrla noga; a hitro se u-prl z levo nogo, da je izdrl desno. "Vraga! Ali sem zaga-zil?" Naredil je par Urokih korakov proti rogovih na drugi strani; a naenkrat se vdere do kolen. Trudil se je, da bi izdrl noge, a ni mogel; |pomagal si je z rokami; a [zemlja mu je uhajala pod rokami in nogami; kamor se je uprl, je naredil veliko luknjo, ki jo je takoj zalila umazana voda. Napel je vse sile, da bi se dvignil; toda zemlja se je vdala, da se je pogreznil do pasu. Zdaj pa ga je obšla silna groza. Lasje so se mu zje-žili na glavi, kri mu izginila iz lic, in začel je klicati na pomoč. Z nogami in rokami j si ni upalf več pomagati, ker , je prestrašen čutil, da leze j tem niže v tla, čim bolje se ] giblje; zdelo se mu je celo, < da se pri vsakem vzkliku glo j boče pogreza. Razprostrl je i roke in držal puško pred se- ] boj, da bi obdržal na površ - . ju. Noge so mu drevenele v , mrzlem blatu in mu budile i grozni čut, da sega otrplost ; vedno više." "Za božjo voljo, t pomagajte!" je kričal obup- t no s hripavim glasom, drhteč > od mraza in strahu. Porog- c ljivo je odmeval jek iz dalja- s ve čez pusto, mrzlo, zlobno s loko, koder je med visokimi j šopi zelenega ločja sililo iz s zemlje začrnelo mahovje, ka f kor kosi razdrapanega m rt- r vaškega prta na samotnem, s zapuščenem pokopališču.Vse v je bilo tiho in mrtvo, nobena c sapa ni gibala listja na drev- e ju, odnikoder ni bilo slišati c ptičjega glasu. Ubogemu Ma v jerju se je krčilo srce v pr- j sih, da je menil, da mu zdaj- č zdaj poči. Temnilo se mu je s pred očmi, in svet se je za- ( vrtel okrog njega. Lezel je c vedno globlje in ni si upal po f magati. Odpovedovale so mu / dušne in telesne moči, mrzel t pot mu je oblival čelo, in ča- l kal je siromak v nezavednem r obupu, da se zgrne zemlja ( . su niti zavpiti ne bo mogel j več. Zbral je ves pogum in vso moč in zakričal še en-j , krat, "zadnjikrat", si je dejal1' . obupno. Bal)« prifcodMjiC k . _._ 1 ' 1111 < , čedno stanovanje se odda v ; najem, štiri sobe. Vprašajte i na 14721 Sylvia ave. < španska influence. ( V sedanjem času razširja- ' | nja kužne bolezni španske i ' influence morali bi biti zelo ; 1 oprezni, da se obvarujete. 1 Kadarkoli opazite vnetje oči, 1 tok nosnic, bolečino v hrbtu, \ glavobol, bol udov, mrzlico ali splošno oslabelost, pripo- j ročamo vam sledeča navodi- ^ la kot najboljše sredstvo za ' obvarovanje proti tej bolez- \ ni: Grgranje in izpiranje gr- 1 la in nosa z Severovim Anti- i sepsolom, ki naj se uporablja i raztopljen, vzemite po en del ] tega zdravila na tri dele gor- i ke vode. Ko čutite mrzlico J ali takoj ko pričnete kihati, % vzemite takoj eno ali dve Se- j verovi tableti za prehlad in j gripo, in ponovite to vsake \ tri ure, dokler vaši odvajalni j organi pričnejo dobro delati. 4 A ko se vas prime kašelj, te- ' daj vzemite še Severov bal-zsjm za pljuča. Pojdite v po- ; stelj, vzemite kako gorko pijačo, da se dobro spotite, če se pa še ne počutite boljše, I potem hitro pokličite zdravnika in naredite vse kakor on ( svetuje. Gori navedena zdra- < vila bodo veliko pomagala, , da se obvarujete pred influ- , enco, torej je zelo umestno, 1 da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma. Proda- j jajo se v lekarnah po sledečih cenah:: Severa's Anti-sepsol, 35 centov, Severa's < Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam ( for Lungs, 25 in 50 centov. 1 Ako vamje nemoguče dobi- , ti ta zdravila v vaši domači < lekarni, potem jih naročite ( naravnost od W. F. Severa i Co. Cedar Rapids, la. (140) | ' L ■ f£ ; : v /i Zadnji klic! j Da spremenite jjrcty bonde v 4* procente. ljudstvo, ki je kupilo Libertjrbon-de druzega Liberty posojila, se opominja, da je zadnji čas do sobote, 9. nov. da spremenijo te Liberty bonde, ki nosijo samo 4% obresti v večjo obrestno mero, ki nosi 4y4 procentov obresti. Urad zvezine zakladnice opominja vse osebe, da to nemudoma storijo, ker po obstoječih postavah se Liberty bondi z manjšo obrestno mero ne morejo spremeniti v večjo obrestno mero po 9. novembru 1918. Vsaka banka vam bo rada zastonj postregla in preskrbela vse potrebno. CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCIATION, CHARLES A. PAINE, predsednik. • * Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v četrtek dopoldne po sedem dnevni bolezni premi-nola naša draga soproga in ma« FRANČIŠKA PAVU \ V stanujoča na 6514, Edna Ave. v starosti 30 let, doma iz Domžal pri Ljubljani na Kranjskem. I Ranjka zapušča tukaj žalujočega soproga Antona in dve hčerki Faniko in Aniko, v stari I domovini pa stariše. Ranjka je bila članica društev sv. Marije Magdalene, K.S.K.J. in ženskega društva Maccabees. II 1m >-