UDK 808-3:803-3
Marko Snoj
ZRC SAZU, Ljubljana
DVE SLOVANSKO-GERMANSKI IZOGLOSI ZA POJEM 'FAVUS MELIS'
Psi. *strbdb ž. 'sat, med' izvira iz ide. *k'r3dt'-, kar je znano tudi v pragerm. *hruti- 'sat', prim, srniz. röte ž., nar. niz. reute, röte ž. 'isto'. Varianti s podaljšanim korenskim samoglasnikom, ide. *k'rödä poleg*k'rêdâ sta znani v strus. strada 'med' in pragerm. *hretö, prim. stvn. raja ž., niz. raat ž. 'sat' idr. Pragerm. vzglasni h- je dokazljiv z izposojenko v srlat. fräta 'sat'. Nadaljnje povezave in etimologija navedenih slovansko-germanskih izoglos niso znane.
The origin of Proto-Slav. *str"bdb (f.) 'honeycomb, honey' lies in IE *k'r3dt- that is through Proto-Gmc. *hruti- attested in MDu. röte (f.) and Du. dial, reute, röte (f.) 'honeycomb'. The variants with lengthened ablaut grade *k'rödä and *k'rëdâ are found in ORuss. strada 'honey' and Proto-Gmc. *hrêtô, resp., cf. OHG räja (f.), Du. raat (f.) 'honeycomb' etc. The evidence of Proto-Gmc h- is the Germanic loanword MLat. fräta 'honeycomb'. Further relationship and etymology of the two Slavic-Germanic isoglosses remain unknown.
V slovenščini, cerkveni slovanščini in delu severnoslovanskih jezikov se za pojem 'med' poleg refleksov psi. *med~b < ide. *medhu- pojavljajo tudi refleksi psi. *struib in *strbdi>, prim. sin. strd ž., rod strdf poleg strd m., rod. strda1, csl. str-bd-b m. 'mel',2str. strbdb, stredb3ž., polj. stredź, rod. strdzi, nar. strzedź (Puław),4 češ. stred (m.), stred' ž., rod. strdi, nar. stred\ navadno kolekt, strdîs.,5 slš. stred'.6 V vseh slov. jezikih pomenijo navedene besede 'med'. Le v starejši slovenščini je mogoče zaslediti tudi druge pomene. Pohlin navaja besedo v pomenu 'sat' (glej op. 1), Miklošič pa v pomenu 'med s satjem'.7 Na možnost, da je ta pomen prvoten in starejši kot splošnejši 'med', je mogoče sklepati na osnovi zunanjih vzporednic in domnevno sorodne strus. besede strada 'med', iz katere je izpeljan pridevnik stradovyj 'v plasteh (o medu)' (glej op. 13). Do neke mere to domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je areal. psi. besede *strbdb in *str'bd-b skoraj komplementaren areału psi. besede *s%tb 'sat'. Izjeme so le slovenščina, cerkvena slovanščina in ruščina, kjer se pojavljata oba, prvotno domnevno sinonimna čebelarska izraza.
1	Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar II, 586. Beseda je v sin. znana od 16. stol. dalje, prim. fterd 'mel' ( M e gi se r-Lägrei d , Dictionarium quatuor linguarum, 129), v 17. stol. ftèrd (Schoen-leben; navaja Rigler, Začetki slovenskega knjižnega jezika, 214); v 18. stol ftèrd -u 'favus mellis, Honigssaum' (Pohlin, Tu malu besedishe treh jesikov), fterd 'Honig' (Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch, 143, 548).
2	Miklošič, Lexicon paleoslovenico-graeco-latinum, 893.
3	Sreznevskij, Materiały dlja slovarja drevnerusskago jazyka po pis'mennym pamjatnikam III,
566.
4	Karlowicz-Kryński-Nedźwiedski, Słownik języka polskiego VI, 452; narečno gradivo z območja Pulawa navaja Brückner, Słownik etymologiczny języka polskiego, 518; označuje ga za »nepravilnega«.
5	Pf i r uč n i slovnik jazyka českčho V, 791; Machek, Etymologicky slovni'k jazyka českčho, 581
si.
6	Kâlal, Slovensky slovnik z literatury aj nâreêi, 649.
7	Miklošič, n. m.
Večina navedenih refleksov izpričuje i- osnovo in ženski slovnični spol. Izjeme so star. in nar. sin. strdm., rod. -a,8 csl. str-bdh, češ. stred, ki izpričujejo o- osnovo in moški slovnični spol ter polj. str(z)edź, ki sicer izpričuje i- osnovo, vendar moški slovnični spol. Iz teh podatkov smemo sklepati, da razmerje med i- in o-osnovo predstavlja besedotvorno razmerje tipa psi. *sêrnb, prim, tematizirano *sérn'b poleg *sern'b v sin. srênj m., rod. -a, rus. serénb, polj. szreń, slš. srien, kar je identično z let. sërksnis m. 'slana' in arm. sarn, rod. sarin 'led' proti psi. *sérm>, rod. serna v nar. sin. sręn, m., rod. -a (k novemu cirkumfleksu prim. sin. stęn(j), rod. -a proti shv. stïjenj, rod. stijènja), rus. serën m., rod. -a, ukr. serén m., rod. -a,9 kar je identično z lit. šerkšnas in let. sërns 'slana'. V primeru psi. *sernb : *sérm> gre nedvomno za razmerje med abstraktom in substantiviziranim pridevnikom, ki je v prvotni vlogi ohranjen še v csl. srčn-b 'albus', strus. serenyj 'isto' in lit. šerkšnas, ž. šerkšna 'siv'.10
Psi. *strbdb/ strbd-b (z morebitno varianto *str-hdb, na katero kaže del polj. in češ. gradiva) se v strokovni etimološki literaturi obravnava kot samo slovanske besede z negotovimi primerjavami. Navadno jih povezujejo s stvn. stredan, srvn. streden 'brbotati, vrveti', stredunga 'kipenje', gr. rhóthos 'šumenje (valov)' in dalje s stkorn. stret 'tekočina', srkorn. sreyth 'reka', srir. srithit 'curek mleka ali krvi' < ide. *srt-ntî-.n Drugačno razlago podaja le Machek, ki, kot je razvidno iz spodnjega prikaza, psi. *strbdb pravilno veže z nvn. Roße, Roß 'sat', vendar za oboje domneva izvor v paleoevropskem substratu.12 Menim, da je izvajanje obravnavnih besed iz nekega neindoevropskega jezika malo verjetno, ker v njih nahajamo vsaj dve lastnosti, značilni za starejše obdobje indoevropskih jezikov: to sta prevoj in obstoj mehkonebnih zapornikov.
Vokalizem psi. *strbdb / strbd-b izpričuje ničto ali redukcijsko stopnjo izhodiščne baze. Skladno s spoznanji o indoevropskem prevoju bi upravičeno domnevali, da sta obravnavani besedi izpeljani iz neke dvoglasniške podstave, vendar govori proti temu strus. strada 'med',13 ki kaže na izpeljavo iz enoglasniške. Izolirana strus. beseda je izvedljiva iz psi. *strada, slednje pa dopušča rekonstrukcijo ide. *k'rödä, kar je v e-jevski prevojni stopnji *k'rëdâ znano tudi v germanskih jezikih, prim, pragerm. *hretö v stvn. rä^a ž. 'sat, satovje', srvn. rä^e ž. poleg ra$ m., nvn. Roße ž. poleg Roß m., s., srniz rate ž., niz raat ž. in stspfrank. rata 'isto'.
8	Po Pleteršniku, n. m., je variantna o-osnova izpričana pri Bohoriču, Arcticae horulae, po terenski informaciji je danes znana v južnopohorskem narečju.
9	K rus. in ukr. naglasu prim. rus. deren, rod. -a, ukr. derén, rod. -a 'Cornus' < psi. *dérnb, rod. dernčl, prim. sbh. drîjen, rod. drijèna.
10	O povezavah in etimologiji glej Pedersen, Indogermanische Forschungen V (1895), 67; Trautmann, Baltisch-slavisches Wörterbuch, 488; Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 573; Džaukjan, Očerki po istoriji dopis'mennogo perioda armjanskogo jazyka, 180, 380; nekoliko drugače 111 ič-S v i t y č, Imennja akcentuacija v baltijskom i slavjanskom, 136.
11	Schmidt, Zur Geschichte des indogermanischen Vokalisums II, 282 si.; Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, 327; Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch IV, 23 idr.
12	Machek, n. d., 581 sl.
13	Hkrati z izvedenim pridevnikom slradovnyj medb : plasiovny medu 'plast' medu' navaja Srez-nevskij, n. d. III, 530.
M. Snoj: Dve slovansko-germanski izoglosi za pojem 'favus melis'
373
Obstoj vzglasnega pregerm. pripornika je dokazljiv z od tod izposojeno srednjeveško lat. gloso fräta 'sat'.14
Za pragerm. *hrëtô obstajata dve etimološki razlagi. Po prvi je pomen 'sat' metaforičen po nekem neznanem pletarskem izrazu, sorodnem s pragerm. *hurdi-'pletenina', kar je izpričano v stvn. hurt, hurd, srvn. hurt, nvn. Hürde in stsaš. hurth 'lesa, plot' in kar je primerljivo z lat. crätis 'pletenina, protje' ter s srir. ceirtle 'klobčič'.15 Po drugi gre za večpomenskost pragerm. besede *hrëtô, ki se v srvn. raje pojavlja tudi v pomenu 'grmada'. Ta pomen je nedvomno star, saj je izvorno skoraj identična beseda izčrpana tudi v csl. krada z istim pomenom.16 Proti povezavi pragerm. *hrëtô s hrudi- govori nezdružljivost korenskega vokalizma17 in različnost priponskega soglasnika, proti domnevni večpomenskosti in s tem proti povezavi s csl. krada z bližnjim sorodstvom v psi. * krëslo 'stol', lit krêslas 'isto', psi. *krosna, *krdsno 'stave, okvir' in tematiziranem *krôsn'a / krosn'a 'krošnja, košara' < *'spleten izdelek' pa očitna različnost izhodiščenga vzglasnega zapornika. V izoglosi psi. *strada, pragerm. *hrêtô < ide. *k'rô/ëdâ je dokazljivo: 1. vzglasni mehkobni nezveneči zapornik; 2. podaljšana stopnja korenjskega samoglasnika. Slednje je mogoče podpreti z indikacijami na lahki vokalizem, prim, redukcijsko stopnjo v psi. *strMb < ide. *k'r3dî-, kar je prav tako znano v germanskih jezikih, prim, pragerm. *hruti- v srniz. röte in nar. niz. reute, röte (Kampen) 'sat',18 in polno nepreglašeno stopnji v pragerm. *hretön-, potrjena v srniz. rête 'sat'.19
Nadaljnje povezave in etimologija slovansko-germanskih izoglos *k'rödä /k'rëdâ in *k'r3dî- ostajajo neznane. Možna, vendar nedokazljiva se zdi izpeljava iz sicer nepotrjenega barvnega pridevnika *k're-do-, tvorjenega s pripono -do- (prim, psi. *sê-d~b : *së-ri> 'siv') iz druge polne stopnje ide. osnove *ker-/k'er-, znane iz sti. karka- 'bel', alb. i thjermë 'siv', stvn. horo, rod. horawes, 'blato, umazanija', ags. hrot 'smrkelj' in že omenjenega psi. *serm> 'bel', ter lit. šerkšnas 'siv'.20 Podobno motivacijo zasledimo v pragerm. besedi *honunga- 'med', ki je soroden z dor. gr. knäkos 'rumenkast' in sti. kâncanâ-s 'zlato', (prid.) 'zlat, rumen'.21
ZUSAMMENFASSUNG
Das urslav. Wort *strbdb 'Höing', das im älter. Sloven, auch 'Wabe, Roßenhonig' bedeutele, hat bisher keine plausible außerslav. Anknüpfung gehabt. Es läßt sich aus uridg. *k'r3di- herleiten und mit urgerm. *hruti- gleichsetzen, das in mnl. röte, nl. dial, röte, reute
14	Pragerm. rekonstrukcijo in lat. gloso navaja de Vries, Nederlands etymologisch woorden-boek, 556 sl.
15	Kluge-Seebold , Etymologisches Wöterbuch der deutschen Sprache,22 605 in de Vries, n.
m.
16	To možnost navajajo Pokorny, n.d.,617; Kluge-Seebold, n.m.,in de Vries, n. m.
17	Proti povezavi uporabi ta argument Kluge-Seebold, n. m.
18	Srniz. in nar. niz. gradivo navaja de Vries, n. m., navaja in izvaja iz pragerm. *hruti-Pokorny , n. d., 617.
19	Srniz. gradivo navaja in izvaja iz pragerm. *hretön- Pokorny, n. m.
20	Ide. osnovno in primerjalno gradivo brez psi. *strbdb navaja Pokorny , n. d., 573 sl.
21	O tem Kluge-Seebold, n. d., 315.
'Wabe' nachgewiesen ist. Das urslav. strada 'Honig, Wabe', das nur Altruss. kennt, läßt sich aus uridg. *k'rödä herleiten und mit urgerm. *hretö < uridg. *k'rêdâ vergleichen. Die Variante mit uridg. dehnstufigem Vokalismus tritt in mehreren germ. Sprachen vor, vgl. ahd. rä^a f, mhd. rä$e f neben газ m, nhd Roße f neben Roß m/n, mnl. rate f, ni. raat f und altnfrank. rata 'Wabe'. Die Etymologie der slav.-germ. Isoglossen *k'r9di- und *k'rö/edä bleibt unklar. Ganz hypothetisch könnte man die Bildungen aus einem urdig. Farbadjektiv *k're-do- etwa 'weiß, grau' annehmen, der in einer anderen Ablautstufe und mit anderen Suffixe z. B. in alb. i thjermë 'grau', urslav.*sernт> 'weiß' und lit. šerkšnas 'grau' bekannt ist