PRIMORSKI DNEVNIK '°a“^SS?ViST - Cena 35 lir Leto XVm. - St. 219 (5303) ARETIRAN VODITELJ RASISTOV BIVŠI GENERAL WALKER Kennedy je poslal v 0xford vojaška ojačen ja da stre oborožen odpor tamkajšnjih rasistov Pri spopadih v nedeljo sta bili dve osebi ubiti Walker je obtožen zarote, hujskanja na upor in napada na javne funkcionarje TRST, torek 2. oktobra 1962 Črnski 'študent James Meredith (levo) pred palačo zveznega sodi• $ča v New Orleansu s svojim advokatom iiiiitiiiiiiiimml||ll|,|,,|,||lll||||||||||,|||||||l||llllll,immi||ll||||l,,ml||ll,l|„||||mi|||||||||||||iti«iiiiiiini!ii Obisk Leonida Brežnjeva v raznih krajih Slovenije V Velenju je sovjetski gost govoril na zborovanju tamkajšnjih rudarjev - Popoldne je Brežnjev prispel v Zagreb (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1 — Predsednik vrhovnega Bovjeta ZSSR Leonid Brežnjev s soprogo in z ostalimi Člani sovjetske delegacije, ki je že skoraj dva dni prebila v Sloveniji, kjer je obiskala Postojno, Ljubljano, Bled in Velenje, je prispel danes popoldne v Zagreb, kamor je z Brionov zveier prispel predsednik republike maršal Tito. V Zagrebu J® predsednika Brežnjeva pozdra-™>, okrog 150.000 meščanov, na Markovem trgu pa predsednik sa-Hrvaške dr. Vladimir Baka-r'e, predsednik izvršnega sveta Hrvaške Zvonko Brkič in druge visoke osebnosti Hrvaške. Visoki gost., ki je aanes zjutraj odpotoval z Bleda, je danes obiskal Velenje, kjer ga je pozdravilo 10.000 rudarjev in prebivalcev iz okoliških vasi. Brežnjev je prispel v Velenje v spremstvu predsednika zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankovlča, tajnika central-komiteja Zveze komunistov genije Mihe Marinka in drugih ” osebnosti iz Slovenije. Na poti z Bleda v Velenje se je ko-*i?,a avtomobilov ustavila v Kra-J'p:.Domžalah in Žalcu, kjer je p ebivalstvo toplo pozdravilo goste ,jrp^;Je‘?*e zveze. V Velenju ,ie »reri?nrfn!va, • BrežnJeva pozdravil ne * ?nik Uudskega odbora občino g?i a“J ‘ož- Mali, ki je istočas-tater^i, za?el veliko zborovanje, na »kela ^dhta govorila tajnik rudar-5lovenHob01^ centralnega komiteja Režnjev GreDenšek in Leonid v nedoločenem času», in to nič drugače, kakor je to storil med obiskoma pesnika Frosta in predstavnika Bele hiše Salingerja. Predstavnik je pripomnil, da ni V svojem govoru je Brežnjev med drugim poudaril, da so narodi Sovjetske zveze vedno gojili velike simpatije do bratskih narodov Jugoslavije, da se Sovjetska zveza zavzema za dobre odnose z Jugoslavijo, da bi ji na ta način pomagala pri utrditvi pozicij socializma. Na poti iz Velenja v Zagreb je predsednik Brežnjev prispel v Ljubljano, kjer ga je pozdravilo okrog 59.000 Ljubljančanov. V Ljubljani je Brežnjev obiskal Ljudsko skupščino Slovenije, kjer si je ogledal prostore in st razgovarjal s predsednico Vido Tomšičevo. Ob tej priložnosti so izročili Brežnjevu, njegovi soprogi in ostalim gostom Sovjetske zveze darila, in sicer izdelke raznih slovenskih podjetij. Na vabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je prispela danes v Beograd delegacija socialistične stranke Belgije. Belgijska delegacija bo med enotedenskim bivanjem v Jugoslaviji obiskala poleg Beograda, Novi Sad in Kragujevac in se bo razgovarjala z zastopniki zveznega odbora socialistične zveze. Iz Beograda pa je danes odpotovala v Indonezijo delegacija jugoslovanske vojne mornarice pod vodstvom admirala Mate Jerkoviča. Delegacija odhaja na petnajstdnevni uradni obisk indonezijski vojni mornarici in istočasno vrača obisk ministru in načelniku generalnega štaba vojne mornarice Indonezije admiralu Martadinati, ki je lani obiskal Jugoslavijo. B. B. OXFORD, 1. — Na oxfordski univerzi v ameriški državi Mis-sissippi so rasisti izzvali včeraj in danes krvave nerede. Rasistični študentje so uprizorili pravo bitko s federalnimi agenti in vojaki, ki jih Je bil tjakaj poslal predsednik Kennedy, da stre odpor proti vpisu črnskega študenta Mereditha na tamkajšnjo univerzo. Rasistične študente je vodil bivši general Edwin Walker, ki je znan voditelj fašistične organizacije «John Birch Society». Med neredi je bil včeraj ubit en francoski časnikar, ranjeni pa sta bili dve osebi, od katerih je ena pozneje umrla. Nocoj so javili, da je bil biv-1 —--------------- dolarjev za njegovo izpustitev na začasno svobodo. Bivši general ni še položil kavcije. Razen tega je odklonil kakršno koli izjavo pred sodiščem. Obtožnica proti njemu navaja štiri točke: zarota, hujskanje na upor, odpor proti javnim funkcionarjem, napad na javne funkcionarje. Že na podlagi prve točke obtožnice bi utegnili biti obsojen na dvajset let zapora. V poslopju oxfordske univerze je sedaj okoli štiri tisoč zveznih vojakov. Guverner Mississippija Barnett je nocoj pozval po radiu prebivalstvo na mir. Incidenti so se ponovili tudi danes, toda ni bilo žrtev. Aretirali so 176 rasistov. Danes popoldne so začele prihajati z letali enote dveh divizij, da okrepijo zvezne čete, ki so prispele tjakaj včeraj. Letala so pristajala v presledkih nekaj sekund. V Washingtonu je akcija predsednika Kennedyja naletela na c-dobritev republikancev in demokratov s severa, medtem ko njegovo akcijo obsojajo demokrati z juga. Eden od teh je brzojavil Kennedyju in ga obtožil, da je s pošiljatvijo oboroženih čet v »suvereno državo* storil »isto tragično napako kakor njegov prednik Eisenhower». Dva demokratska senatorja sta danes ostro obsodila ravnanje Wal-kerja in sta izrekla mnenje, da bivši general ni pri zdravi pameti. Prava ironija je, da je Walker poveljeval zveznim četam, ki jih je predsednik Eisenhower poslal pred petimi leti v Arkansas, da zagotovi rasno integracijo na liceju v Little Rocku. Predsednik Kennedy je v nedeljo zvečer pozval študente tamkajšnje univerze naj'ohranijo veliko tradicijo časti svoje univerze, naj sprejmejo odločitev sodstva, ki je stopila istega dne v veljavo, in naj omogočijo črnskemu študentu Meredithu vstop na univerzo. Predsednik je poudaril, da se je z vstopom mladega črnca na univerzo začela izvajati odločitev sodišča, ter je sporočil, da je ukazal narodni gardi države Mississippi, naj bo na razpolago zveznemu poveljstvu ter naj ne posluša ukazov guvernerja. Sporočil je dalje, da je ukazal zveznim silam, naj »z vsemi sredstvi* izvedejo šolsko integracijo ter odredijo vpis Jamesa Mereditha na univerzo tamkajšnje države. šlo za nič takega, kar bi lahko tolmačili kot uradno ali pa samo poluradno vabilo. Zatem je predstavnik izjavil, da je še vedno možno, da Hruščov pride v New York pred koncem leta na zasedanje OZN, in je dodal: «Glede tega ne vemo nič dokončnega.« Predstavnik je dalje dejal, da kolikor mu je znano, ni Hruščov med omenjenim razgovorom omenil take možnosti. Ameriški list «New York Times« je namreč pisal, da je Hruščov predlagal Kennedyju, naj obišče SZ, in da Bela hiša in državni departma sedaj proučujeta ta predlog, glede katerega se nista še odločila. Gromiko^ti Home sta govorila o Berlinu in o jedrskih poizkusih Eromiko se je sestal s Piccionijem ■ Alžirija zahteva sprejem v OZN ■ Ta teden pride v New York kubanski predsednik Dorticos NEW YORK, 1. — Sovjetski zunanji minister Gromiko in britanski zunanji minister lord Home sta imela danes dolg razgovor, ki je trajal poldrugo uro. Glede razgovora, ki je bil posvečen predvsem Berlinu, je britanski predstavnik pozneje izjavil: «Ni moč reči, da so prišle v ospredje nove možnosti, kar se tiče Berlina, še dalje bomo poizkušali.« Predstavnik je dodal, da sta Gromiko in lord Home govori- la tudi na kratko o Laosu in o prepovedi jedrskih poizkusov. To je bil že drugi razgovor teh ministrov; prvikrat sta se bila sestala v petek ter sta tudi govorila o Berlinu in Laosu. Z Gromikom se je razgovarjal tudi italijanski zunanji minister Attilio Piccioni na kosilu, ki ga je priredil predstavnikom držav članic razorožitvenega odbora. Razgovor med obema ministroma je trajal pol ure. Govorila sta o vseh važnejših mednarodnih vpra. šanjih. Med kosilom pa so_ vsi udeleženci govorili o razorožitvi. Tudi ameriški državni tajnik Dean Rusk nadaljuje razgovore s predstavniki raznih držav v OZN. Danes se je sestal z voditeljem francoske delegacije, z zunanjim ministrom ZAR, s tunizijskim zunanjim ministrom in z liberijskim predstavnikom. Zatem pa je bil Rusk U Tantov gost na kosilu. Danes je prispela v OZN uradna zahteva alžirske vlade za sprejem v OZN Varnostni svet bo o tem razpravljal v četrtek. Kakor poroča havanski list «Re-volucion«, bo ta teden prišel v New York na zasedanje OZN tudi predsednik kubanske republike Dorticos. V glavni skupščini se je nadaljevala splošna razprava, med katero je danes govoril belgijski zunanji minister Spaak. Izjavil je, da, če bodo «carinsko enotnost uspeli spremeniti v gospodarsko ....„.......................«.......................... PREDSEDNIK SENEGALA SENGHOR PRIDE DANES NA OBISK V ITALIJO Do sobote bo trajala vsedržavna stavka univerzitetnih profesorjev in študentov Fanfani o nadaljnjih perspektivah politike levega centra - Predkongresne resolucije struj PSDI - Japonski zunanji minister Ohira pri Colombu in Russu enotnost, bo evropsko skupno tržišče sila, ki se bo lahko primerjala z ZDA in s Sovjetsko zvezo«. Ce pa se bo tej skupnosti pridružila še Velika Britanija, «bo Ev-roja najmočnejša trgovinska enota sveta«. Zanikal je, da bi skupno tržišče bilo politični blok. Jordanski delegat je obsodil dobavljanje ameriških raketnih izstrelkov Izraelu.. RUM. 1. — Danes se je začela vsedržavna stavka poverjenih . voru dotaknila vprašanja Berlina, univerzitetnih profesorjev, asistentov in visokošolcev; stavka razorožitve in vprašanj, ki se Po-se bo nadaljevala ves teden. Med stavko^ne^bo _nitijzpitov_ni- JajXi bo Segni sprejel predsed- (Nadaljevanje na 2. strani) ti didaktične in znanstvene dejavnosti. Profesorji zahtevajo v glavnem ustanovitev novega staleiža dodeljenih profesorjev z najmanj 300 mesti na leto v razdobju 1963-65; vmesni ukrep, ki naj dopolni vsako leto triletni načrt za razvoj šolstva: redne prispevke in nove gradnje, ustanovitev rednih stolic, mesta rednih asistentov, ureditev staleža pomožnega osebja, skrbstvena služba in štipendije za diplomirance; visokošolci pa zahtevajo, naj se z letošnjim šol skim letom uvede «predplača». V Turinu in pokrajini se je danes zaključila tridnevna stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih; kovinarji v obratih Fiat ih «01i. vetti« niso stavkali, ker so v teku pogajanja z upravami teh podje- Bela hiša: Hruščov ni povabil Kennedyja WASHINGTON, 1. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izjavil, da ameriška vlada ni mnenja, da je Hruščov uradno ali poluradno povabil Kennedyja v Moskvo. Dodal je, da je Hruščov, ko se je razgovarjal z ameriškim notranjim tajnikom Udallom v Moskvi, tij- Predsednik republike Segni je danes sprejel japonskega zunanje, ga ministra Ohiro; pozneje je Ohi-ro sprejel tudi minister za industrijo in trgovino Colombo in podtajnik za zunanje zadeve Rus-so. Z ministrom za industrijo seje Ohira razgovarjal o vprašanjih gospodarskega sodelovanja med o-bema deželama, hkrati pa se je zanimal za vprašanja gospodarske in politične integracije Evrope in se zadržal na posledicah, ki jih ta integracija utegne imeti za druge države, pa tudi za Japonsko; z Russom pa sta se v dolgem razgo- iiiiiimiiiiiiiii 111111! iiuiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiH iiiiiii iiiiiiiiiihihiiiiiii**iiii in m,i'i,*in*ii,ni’ii Sirija, Alžirija in Tunizija priznale novi režim v Jemenu Stanje se normalizira - Jemen bo postal socialistična republika - Prekinitev odnosov s Saudovo Arabijo SANA, 1. — Sirija, Alžirija in blike*, je dodal minister. Tje SPOMENIKA PIONIRJEM V LJUBLJANI — Ob dvajsetletnici pionirske organizacije so v okviru osrednjih proslav v Ljubljani odkrili pred Muzejem narodne osvoboditve spomenik pionirjem; spomenik je delo ak. kiparja Zdenka Kalina. Na sliki: Mnogim tisočem pionirjev govori pred spomenikom ob navzočnosti uglednih gostov pisatelj France Bevk. Tunizija so priznale novi režim v Jemenu. Moskovski radio je danes potrdil, da je jemensko republiko priznala tudi Sovjetska zveza. Stanje v Jemenu se počasi normalizira. Do tega zaključna prihajajo tuje agencije. Kakor poročajo, je večina plemen v Jemenu podprla novi režim. Poskus nekaterih plemen, ki podpirajo monarhijo in ki so se zbrala v Taizu z namenom, da korakajo proti revolucionarnemu poveljstvu v Sani, se je izjalovil z ustrelitvijo več monarhističnih voditeljev, med katerimi so bili tudi imamov brat princ Telal, trije bivši ministri, vojaški poveljniki nekaterih vojaških okrožij in bivši vrhovni poveljnik jemenske vojske Hamud Abdul Samad. Revolucionarno poveljstvo je zanikalo vse novice, čes da princi kraljeve družine korakajo proti prestolnici, ter je pozvalo prebivalstvo, naj tem govoricam ne verjame. Kakor je javil jemenski radio, je revolucionarni svet sklenil dati vsa pooblastila generalu Abda-lahu Salalu v pričakovanju, da se reorganizira državna uprava in u-vede demokratični režim. Ministrski svet je na svoji seji imenoval številne nove funkcionarje ter je sklenil podvojiti delež živil in P°* moči potrebnemu prebivalstvu ter ukiniti davke na trgovske posle v notranjosti dežele. Pretendent na jemeski prestol princ El Hasan, ki je v soboto prišel v Bejrut, je zatem odšel v prestolnico Saudske Arabije Pe_ do, kjer bo zahteval pomoč kralja Sauda za upor proti novi oblasti. Hasan je prav tako zaprosil za podporo britansko brodovje tn vojaštvo v Adenu. Novi jemenski zunanji minister Mohsem Mohamed Alahmed je na poti v Sano izjavil na tiskovin konferenci v Kairu, da se bo je" menska revolucija še nadalje razvijala. Namen novega režima Je gospodarska in socialna zgraditev države v korist jemenskega ljudstva. Ko je govoril o boju Jemencev za svobodo, je izjavil, da se je revolucionarno gibanje začelo že_ on koncu pretekle vojne. PrecejsnJ število vidnih borcev, ki so pad-1 skupno s stotinami jemenskih državljanov v letih 1948 in 1955, s^ bili prve žrtve, ki so pripravlja* le uspeh sedanji revoluciji. *Cf?* prav niso takoj dosegli glavnega cilja, so ta gibanja utrla pot *a veliko zmago, ki jo vidimo v razglasitvi jemenske arabske repu- Minister je bil med izbruhom revolucije na konferenci organizacije adenskih delavcev. Namen te konference je bil, zahtevati podporo arabskih držav za politiko narodnosocialistične stranke Ade-na proti britanskim načrtom za ustvaritev južnoarabske federacije, v katero naj bi prišli adenski šejkati. Predstavnik jemenske vlade je danes izjavil, da bo Jemen postal socialistična republika. Jemenski radio pa je nocoj sporočil, da je vlada sklenila zapreti svoje poslaništvo v Saudovi Arabiji in je pozvala voditelja saudskega poslaništva v Jemenu, naj se vrne v domovino. Radio Sana je sporočil, da je nova jemenska vlada izpustila na tisoče političnih zapornikov, ki so bili zaprti, ne da bi jih bili obsodili. Radio je dalje javil, da se je 3.000 ljudi javilo k narodni gardi in so se že začeli vežbati. Pripomnil je, da bo republikanska vlada uvedla «islamski socializem in upravne koncepcije ZAR«. nika republike Senegala Senghor-ja, ki prihaja v Italijo na uraden obisk. V Italiji se bo zadržal ves teden. Jutri zvečer bodo podpisali sporazum o gospodarskem in o tehničnem sodelovanju med obema deželama. Senghorja spremlja zunanji minister Dudu Thiam, ki bo v petek obrazložil na tiskovni konferenci smernice zunanje politike in zunanje trgovine te mlade afriške države. Poslanska zbornica je danes začela razpravo o proračunu ministrstva za kmetijstvo in gozdove; razpravo bodo nadaljevali jutri. Jutrišnja številka glasila PSDI «La Giustizia« objavlja predkongresno resolucijo večinske struje, hkrati pa tudi predkongresne resolucije dveh levičarskih struj (Preti; Ariosto in Barnabei) in desničarske struje, ki jo vodita Rossi in Reale. Večinska resolucija potrjuje dosedanjo politično usmeritev PSDI; Pretijeva resolucija izraža med drugim željo, da bi PSI — v novem parlamentu po volitvah prihodnjega leta — prevzel neposredno odgovornost v vladi; sporazumu na ravni vlade pa se bodo morali nujno pridružiti podobni sporazumi s točnimi obvezami na ravni deželnih uprav, »da ne bi prisotnost antitetičnih večin na ravni deželnih uprav izpodkopala žt na začetku tisto nujno politično solidarnost za uresničenje obsežnega naprednega programa v 1 'I I prihodnji legislaturi*; resolucija Ariosto-Barnabei pa se zadržuje v glavnem na vprašanju združitve med PSDI in PSI, ker je to »smoter in logični razvoj sedanje politike*; to je moč doseči tako, aa se v PSDI premagajo »filocentri-stične* tendence, v PSI pa »filo-komunistične* tendence. Rossijeva resolucija pa nasprotuje vsakršnemu združevanju med PSDI m PSI ter zatrjuje, da je moč ustvariti enotno socialistično stranko le na podlagi načel, ki jih zagovarja PSDI. Predsednik vlade Fanfani je govoril preteklo nedeljo na seminarju KD v S. Peliegrino Terme in ponovno potrdil, da bo vlada dosledno izvedla svoj program, hkrati pa je nakazal v glavnih obrisih tudi politiko levega centra po volitvah, Politični tajnik KD Moro je govoril v Cittadelli in Padovi; pozitivno je ocenil sodelovanje s socialisti in potrdil odločenost KD, da nadaljuje po tej poti. Iste misli je razvijal tudi namestnik tajnika KD Forlani v Parmi. Tudi Pastore, Preti, Tremelloni in Bet-tinelli so v svojih govorih ugotavljali, da se je desničarska kampanja izjalovila in da so stranke, ki podpirajo sedanjo vlado trdno odločene nadaljevati po začrtani poti. V bistvu pozitivno oceno zaključkov nedavnega zasedanja vodstva KD daje tudi glasilo PSI »Avanti!*, ker je potrdilo podporo KD sedanji vladi pri uresničevanju njenega programa in ker m postavilo PSI nobene nesprejemljive zahteve. Desnica, skrajna desnica in KPI pa zatrjujejo, da je vodstvo KD ugodilo zmer nemu krilu »dorotejcev*, ki zahtevajo »razčiščenje* s PSI (namreč javno obvezo PSI, da ne bo sklepal političnih zavezništev na ravni deželnih uprav, ki bi bila v nasprotju s politiko levega centra). Kongres laburistov LONDON, 1. — Davi se je začel v Brightonu kongres angleške ia-buristične stranke. Predsednik Ha-rold VVilson je govoril o zaupanju laburistične stranke v zmago pri prihodnjih volitvah. Ker vodi laburistična stranka svojo borbo n« v funkciji enostavne opozicije proti konservativni vladi, temveč *v funkciji moralnih načel, na katerih mora temeljiti politika stranke*, je Wilson v svojem govoru zavrnil vsak predlog za voliln zavezništvo z liberalci. Wilson je izjavil, da so pogoji, ki jih zahtevajo od Velike Britanije v Bruslju »bedni*, in je poudaril, da, ne bodo končni pogoji spreiemlu- vi za laburistično stranko, ki predstavlja važen del javnega mnpn.M, bo stranka zahtevala splošne v o* litve. Poslanec Jeger je v svojem govoru obsodil dejstvo, da vdove z ctroki dobivalo zelo nizke penzi-je, poslanec Richard Grossman ra je govoril o britanskem sistemu socialne pomoči in je poudaril: »Pred desetimi leti je imela Aned-ja vodilno funkcijo na področju socialnega skrbstva na vsem svetu. Sedaj je ena najbolj zaostalih držav v Evropi, kar se 'iče ravnanja s starejšimi, z bolivki in z vdovami*. Pred zaključkom seje so odobrili resolucijo, ki obsoja m«o-;čnp arctaciie Afričanov v Južni Rodeziii na porilaei novega zakona o »javni varnosti* Na popoldanski seji so govorili o položaju v zvezi z bližnjo stavko železničarjev, ki je določena za 3. oktobra. Glavni tajnik sindikata železničarjev je izjavil, da je mogoče, da se bo stavka razširila tudi na druge sektorje. Pretendent na jemenski princ Al Hasan Fanfanijeve čestitke Ben Beli RIM, 1. — Predsednik italijanske vlade Fanfani je poslal predsedniku alžirske vlade Ben Beli brzojavko, s katero mu čestita ob njegovi izvolitvi za predsednika vlade. ((Italija,« pravi dalje brzojavka, «ki je z zadovoljstvom pozdravila neodvisnost Alžirije, želi uvesti odnose plodnega prijateljstva z vašo deželo, kateri želi, da . bi v veliki meri prispevala k mir-prestoi|nemu napredovanju sredozemskih narodov.« Ugrabitev španskega konzula v Milanu organizirala antifašistična skupina Dve pismi ugrabljenega družini - Politija še ni našla pravega sledu London o dobavah izstrelkov iz ZDA Izraelu LONDON, 1. — Predstavnik Fo-reign Officea je sporočil, da je sklep ameriške vlade, da dobavi Izraelu protiletalske raketne izstrelke, ustvaril «nov položaj«, na podlagi katerega bo Velika Britanija revidirala svojo politiko glede prodajanja orožja državam Srednjega vzhoda. «Naša politika glede tega je bila do sedaj, da ne storimo nič takega. kar bi prispevalo k oboroževalni tekmi na tem področju, in nismo odgovorili na večkratne zahteve nekaterih držav tega področja, ki so hotele kupiti obrambne raketne izstrelke. Sedaj bomo spričo novega položaja, ki je nastal po zadnjih poroiilin iz Washingtona, morali določAi novo politiko,# je izjavil predsednik. DANES MILAN, 1. — Milanska policija še vedno raziskuje primer ugrabitve pomočnika španskega konzula Eliasa, ki so ga proti-frankovski agenti ugrabili v soboto. Uredništvo milanskega lista «Stasera» je dobilo včeraj dve pismi. V prvem pismu sporočajo ugrabitelji, da gre za antifašistično manifestacijo, v drugem pa je priloženo pismo Eliasa družini. Pismu je bila priložena tudi šoferska izkaznica Eliasa. Nocoj pa je žena španskega di----------------- plomata v Milanu dobila pismo svojega moža iz Francije. Gre za ekspresno pismo, ki je bilo oddano na pošto v nekem kraju, ki se ne da prebrati s prostim očesom. Milanska policija bo skušala ugotoviti, od kod je bilo pismo odposlano. Pismo ima samo šest vrst in v njem diplomat sporoča svoji ženi, da se počuti dobro in naj bo mirna. Konzulova žena je pismo dobila okoli 19. ura in je takoj telefonirala policiji. Kmalu zatem se je javil policijski funkcionar, katere- mu je izročila pismo. Izrekel je mnenje, da konzul verjetno ni v Franciji, čeprav je bilo pismo odposlano iz te države. Prevladuje mnenje, da gre za poizkus ustvaritve zmede pri preiskavi. V pismu, ki ga je konzulova žena dobila včeraj, je ta med drugim napisal: ((Počutim se dobro, jem, ne trpim ne glada ne mraza, ker sem dobro pokrit. Bodite mirni.« Konzulova žena in ostali člani njegove družine so izjavili, da so spoznali Eliasovo pisavo. Drugo pismo, ki je bilo naslov- ljeno uredništvu časopisa in Je na pisano z drugo roko, pravi med drugim: «Smo skupina mladih antifašistov in oprostite nam, če iz razumljivih razlogov ne povemo naših imen ir. našega bivališča. Namen naše akcije je opozoriti mednarodno javnost na proces, ki se je te dni začel v Barceloni proti trem našim tovarišem. Dr. Elias ni v nobeni nevarnosti niti za svoje življenje in tudi ne za svoje zdravje. Že sedaj jamčijo, da bomo izpustili španskega funkcionarja, ko bo prek novice o njegovi ugrabitvi moč opozoriti svet na žalostno usodo treh mladeničev naših prijateljev.« Namesti' podpisa so na dnu pisma besedo: «Zivela svobodna Španija«. Obe pismi je uredništvo omenjenega časopisa izročilo policiji, in ta je izročila Eliasov! družini pismo namenjeno njej. Vsi časopisi poročajo na vidnem mestu o dogodkih v Oxfor-du v ameriški državi Mississippi, kjer so se rasisti postavili z orožjem proti zvezni vojski, ki je prišla tjakaj, da stre odpor rasistov in tamkajšnjega guvernerja proti sklepu vrhovnega sodišča o odpravi sramotne rasne diskriminacije na tamkajšnji univerzi, kamor niso hoteli sprejeti črnskega študenta Mereditha. Kennedy je izjavil, da je odločen doseči z vsemi sredstvi spoštovanje ukaza vrhovnega sodišča. Ti dogodki so velike važnosti, ker gredo preko dosedanjih svečanih zagotovil in pozivov. Zaradi neredov, ki so jih uprizorili rasistični študentje ob pomoči drugih rasistov, ki jih vodi bivši general VValker, sta zgubili življenje dve osebi. Generala Wal-kerja pa so aretirali in ga obtožili zarote in hujskanja na upor. Drugi dogodek, o katerem piše italijaski tisk, je ugrabitev pomočnika španskega konzula v Milanu. Včeraj se je zvedelo, da so španskega diplomata ugrabili antifašistični mladeniči, ki so hoteli s tem opozoriti mednarodno javnost na proces proti skupini mladih antifašistov v Španiji. Mnogo se tc dni piše tudi o možnosti obiska Kennedyja v Sovjetski zvezi. Neki ameriški list je pisal, da je Hruščov povabil ameriškega predsednika. Toda v Beli hiši to zanikajo. V New Yoiku se v skupščini OZN nadaljuje splošna razprava. Važni pa so tudi razgovori izven te razprave. Gromiko je imel včeraj dolg razgovor z britanskim zunanjim ministrom o Berlinu in o prekinitvi jedrskih poizkusov. V Jemenu sc je novi republikanski režim utrdil. Kakor je izjavil jemenski radio, bodo v Jemen« uvedli »islamski socializem«. Novo republiko so včeraj priznale tudi Sirija, Alžirija in Tunizija. V Londonu je izzvala nezadovoljstvu novic« o dobavljanju a-meriških raketnih izstrelkov Izraelu. Uradno so izjavili, da bo morala britanska vlada sedaj revidirati svojo politiko dobavljanja orožja temu področju. Odločno pa so proti ameriškim dobavam protestirale arabske države, ki vidijo v tem ukrepu ameriško podpiranje izraelske napadalnosti do arabskih držav. Sibiuii prevzema pobudo Voditelj kamboške države No-rodom Sihanuk je pred kratkim s spretno potezo presenetil svoje sosede, velesile in svetovno javnost, ko je 20. avgusta letos naslovil vsem državam, udeleženkam ženevske konference o Laosu, poslanico, v kateri opisuje pritisk sosedov na kamboški nevtralizem in zahteva sklicanje podobne konference, kot je bila konferenca o Laosu. Čeprav sosedje niso omenjeni, je po formulaciji popolnoma jasno, da ste to Južni Vietnam in Tajland. Konferenca štirinajstih držav naj bi slovesno zajamčila nevtralnost in varnost kamboškega ozemlja. Sihanukov predlog v bistvu ni nov. 2e septembra 1960 je vodja kamboške države na zasedanju Generalne skupščine predlagal vzpostavitev nevtralne cone, ki bi obsegala Laos in Kambodžo in bi jo jamčile velesile in njihovi zavezniki. Zato je razumljivo, da je bil Sihanuk pobudnik za sklicanje ženevske konference o Laosu. Toda namesto da bi se po uspešnem zaključku ženevske konference pritisk na Kambodžo zmanjšal, se je še povečal. Zakaj? Kambodža je ena izmed držav, ki so po propadu francoskega kolonializma nastale na indoki-tajskem polotoku. Izraz »nastale* ni povsem pravilen, ker so tudi pred prihodom Francozov obstajale državne tvorbe na območju Indokine. Monumentalni zgodovinski spomeniki v Angkorju so na primer nastali v obdobju kmerske (kamboške) prevlade, ki se je začela nagibati k zatonu z dvanajstim stoletjem zaradi nenehnega tajskega (sijamskega) pritiska. Tako je v petnajstem stoletju padel Angkor, prestolnica kmerskega kraljestva. Od sedemnajstega stoletja 4a'ie so začeli spodkopavati kamboško o-blast Vietnamci (Anamci) z vzhoda, ki so si leta 1701 priborili Sajgon in delto reke Mekong. Tako se je Kambodža znašla zagozdena med dvema sovražnima sosedoma. Ta nesrečna soseščina, ki še danes zastruplja odnose v tem delu sveta je vzrok za trenja in raznovrstne incidente na meji. V novejšem času se je položaj še poslabšal zaradi hladne vojne in opredelitve Tajlanda in Južnega Vietnama za zahodni blok. Septembra 1954 je postal Tajland član pakta SEATO in trden zaveznik ZDA v njenih prizadevanjih čimbolj zavreti vpliv LR Kitajske. Toda na Kambodžo je prav kmalu po neodvisnosti napravil močan vtis primer Indije, ki si je izbrala politiko nepovezanosti z bloki kot svojo o-snovno zunanjepolitično smer. Prijateljska politika Kambodže do ZSSR in LR Kitajske je vzbudila v obeh sosednjih državah ogorčenje in strah. V Sajgonu in Bangkoku so govorili in še govorijo, da kamboška politika neposredno spodbuja komuniste k infiltraciji in sabotaži. To pa spravlja v hudo nevarnost zaveznike • svobodnega sveta*. Odnosi med Tailandom in Kambodžo so se čedalje bolj slabšali zaradi obmejnih incidentov in raznih tajskih kombinacij s pregnanim kamboškim politikom Son Ngok Tanom, ki od zunaj rovari proti sedanjemu režimu v Pnom Penhu. Značilen primer za t.e razprtije je tudi spor zaradi starega kmerskega templja na tajlansko-kamboški meji, ki .ga je mednarodno sodišče v Haagu prisodilo Kambodži. Zaradi tega spora — ki je bil prej povod kot vzrok — sta Tajland in Kambodža že lani prekinila diolomatske odnose (ponovno) in zaprla mejo. Čeprav imajo v Ta.i-landu menda trideset tisoč templjev, ie izguba tega budističnega templja povzročila silno razburjenje v Tailandu, ki so ga z naj-vi*’ih mest še uradno stopnjevali. Toda čeprav je vlada v Bangkoku pozneje daiala pomirljive izjave, je v zadnjih dneh pnstn'o popolnoma očitno, da se ni sprijaznila z razsodbo haaške-ga sodišča. Iz Pnom Penha namreč prihajajo vesti, da so tajski vol akt kratko malo zasedli tempelj in da je to vprašanje ostalo slej ko nrei kamen spotike — eden izmed številnih — med o-. b"-na državama. odnosi Kambodže z njenim vzhodnim sosedom, Južnim Vietnamom. niso nič bolj srečni. Ne samo da so Kambodžani večinoma budisti, medtem ko so Vietnamci taoisti-konfucijanci, ne sa-mo da sl Kambodža lasti kot del svojega ozemlja nekdanje območje Končinčine, ki je zdaj v ■Južnem Vietnamu, ampak se tem in drugim spornim vprašanjem pridružuje tudi vprašanje Viet-knnea, gibanja, ki se bori proti diktatorju Diemu. Najresnejša južnovietnamska obtožba Kambodže sloni na domnevnih »dokazih*, da uporniški oddelki Vietkonga uporabljajo kamboško ozemlje kot zavetišče za počitek in urienie. Te obtožbe, ki jih Kambodža odločno zanika, naj bi dobile resno podlago po spopadu med vladnimi enotami Ngo Din Diema in oddelki Vietkonga v pokrajini Svaj Reing. na meji na Južni Vietnam. Oktobra 1961 je Agence Khmere de Presse objavila izjavo kontrolne komisije za Kambodžo, da ni komisija prejela nobenih podatkov ali pritožb glede obstoja kakršnih koli oporišč v deželi. Nato je dopisnik »Nevv York Timesa* Robert Trumbull iz zraka in na tleh temeljito prebrskal vso mejo od Sijamskega zaliva do Laosa, ne da bi našel kakih stalnih oporišč Vietkonga. »The Nevv York Times*, ki je bil dotlej zelo skeptičen glede kam-boških demantijev, je 27. novembra 1961 objavil uvodnik, v katerem je podprl kamboško stališče. Vse te kršitve meja, spopadi, j medsebojne obtožbe, grožnje in pritisk izvirajo iz enega samega osnovnega nasprotja. Južni Vietnam in Tajland vidita v Kambodži trojanskega konja, s katerim naj bi komunisti čez noč spremenili politično sliko v tem delu sveta in zgrabili Južni Vietnam in Tajland z boka. Kambodža pa vidi v članstvu obeh sosed v SE ATO in njunem zavezništvu z ZDA poskus, odtrgati čim več ozemlja od Kambodže, in nevarno izzivanje komunistov. V takšnem položaju je vsekakor zanimiva reakcija na Sihanukov poziv po jamstvih za kamboško nevtralnost. Popolnoma pozitivno je najprej odgovoril premier Hruščov in za njim Cu En Laj. De Gaullov in Macmil-lanov odgovor je nekakšen poskus, zavleči vso zadevo. To je razumljivo: počakati je treba na odločitev Washingtona, ki bi lahko privolil v Sihanukov predlog šele takrat, ko bi »prepričal* civilne in vojaške skrajneže v Bangkoku in Sajgonu. Ti pa bi bili najbolj prizadeti zaradi sprememb, ki bi nastale, če bi obveljal Sihanukov predlog. Z mednarodnim priznanjem kamboške nevtralnosti, ki je politična realnost, bi dozoreli pogoji za razširitev te nevtralnosti na Južni Vietnam in Tajland — v bližnji ali daljši prihodnosti. Takšen razvoj bi bil najboljša rešitev za o-be državi in ni dvoma, da bi jo prebivalstvo teh dveh dežel podprlo. Toda to bi pomenilo konec militaristov in skrajnežev v Bangkoku in Sajgonu. Konec njihovega vpliva in bogastva. Ce bi zunanjo politiko ZDA še vedno oblikoval Dulles ali če bi se pisalo vsaj leto 1960, bi bil ameriški odgovor popolnoma nedvoumen in hiter: Ne! Dejansko pa je Sihanukov predlog spravil ameriško diplomacijo v zadrego. Čelo v ameriških vojaških krogih se tu in tam porajajo dvomi, če je politika zatiranja domačih opozicijskih gibanj zares koristna za daljnosežne ameriške interese v tem delu sveta, in če ne bi bila celo za ameriške vojaške pozicije koristnejša nevtralizacija vsega tega območja brez nenehnih žarišč spopadov in prelivanja krvi. To so seveda dvomi in ne politika ZDA, toda ti dvomi so dovolj močni, da Washington resno jemlje Sihanuka in njegov predlog. Vodja kamboške države pa je v veliki nevarnosti, ki grozi njegovi državi, posegel mimo svojih dveh sovražnih sosedov — ki tako in tako nista več sposobna razpravljati zaradi svojega patološkega strahu pred komunizmom — v jedro problema, ko je nakazal koristi, ki bi jih tako Vzhod kot Zahod imel od spre-jetia njegovega predloga. In četudi kaže, da je njegova poslanica naletela ponekod na gluha ali nejevoljna ušesa, ne gre pozabiti, da je tudi ženevska konferenca o Laosu, ki so jo sklicali na Sihanukovo pobudo, v začetku kaj malo obetala. B. PAHOR iiiimiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiM ZANIMIVO POROČILO ODBORA ZA TURIZEM PRI OECD Vedno večja vloga turizma v državnih proračunih Lani se je turistični promet v evropskih državah povečal za povprečno 11 odstotkov Po 114 letih obstoja oxfordske univerze je bil vanjo sprejet prvi črnski študent v Čeprav zvezne čete in zvezni policijski agenti povsem nadzorujejo položaj, je prišlo včeraj popoldne do ponovnih incidentov - Meredith je že prisostvoval prvim predavanjem Član (Nadaljevanje s 1. strani) PARIZ, 1. — Med letoma 1960 in 1961 se je turistični promet v Evropi povečal za približno osem odstotkov. Razlogi za to povečanje in podatki o pomenu turizma za državna gospodarstva, so analizirani v novem letnem poročilu, ki ga je objavil odbor za turizem Organizacije za gospodarstvo sodelo-vnaje in razvoj (v organizacijo je vključenih 14 evropskih držav ter Kanada in Amerika). Poročilo ugotavlja, da je bil promet največji v Evropi sami, kjer so zabeležili porast turističnega prometa za ,J1 .odst. v p-i-merjavi z letom 1960. To je seveda povprečna številka, kajti porast turističnega prometa ne velja za vse države enako. Tako se je turistični promet v Španiji povečal za 27 odst., v Turčiji za 25 odst. in v Belgiji za 20 odst. V nekaterih državah pa je turistični promet padel, kot n. pr. v Zahodni Nemčiji, kjer so zabeležili 3 odst. manj prometa kot v letu 1960. Število ameriških turistov v Evropi je ostalo več ali manj nespremenjeno, kar je prvi primer v zadnjih desetih letih. Poleg tega so ugotovili, da so turisti iz Amerike bili manj časa v Evropi, da so obiskali manj držav ter da so porabili občutno manj denarja. Vzrok temu naj bi bili zvišani življenjski stroški v Evropi, politični položaj, pomanjkanje velikih manifestacij, kot ;,e bila n. pr. olimpiada leta 1960, določene finančne in gospodarske težave ZDA ter povečana konkurenca drugih turističnih področij, kot n. pr. Karibskih otokov in področij na Pacifiku sploh. Po drugi strani pa je tudi turistični promet v Ameriki ostal več ali manj na isti stopnji (nekaj manj kot pet in pol milijona obiskovalcev), čeprav se je število evropskih turistov povečalo za 10 odst. Iz poročila je nadalje razvidno, da predstavlja turizem v državnih proračunih vedno večjo in vedno bolj važno postavko. V Španiji je n. pr. državni proračun predvidel 300 milijonov dolarjev primanjkljaja, a je turizem prinesel v državno blagajno 385 milijonov dolarjev. V Avstriji je postavka »turizem* krila 79 odstotkov trgovinskega primanjkljaja, medtem ko je v Franciji turistična industrija na drugem mestu med industrijami, ki se ukvarjajo z izvozom, in sicer takoj za železarsko industrijo ter pred kemično in avtomobilistično industrijo. Zadnji podatki za leto 1962 kažejo, da se je turistični promet v lem letu še močneje razvil. Število ameriških turistov v Evropi se je v prvem irimestru letos povečalo za 17 odst., medtem ko se ie število evropsKin turistov v Ameriki povečalo za 21 odst. Zanimivi so tudi podatki o potovanjih preko Severnega Atlantika, ki so se v letu 1961 povečali za 3 odst. v primerjavi z letom 1960. Z letali je potovalo 71 odst. potnikov, medtem ko so ostali potovali z ladjami. Skupno je preko Atlantika potovalo v letu 1960 nad dva milijona 700 tisoč potnikov. V Veroni od 4. do 9. t.m. živinski velesejem tobra letos. Jutri bodo začeli v Verono prihajati prvi kontingenti govedi, konj in prašičev, ki bodo tudi sodelovali na posebni razstavi in tekmovanju za naslov najboljšega konja, goveda in prašiča. V okviru mednarodne živinske razstave bodo poleg konj iz Italije prikazani tudi konji iz Anglije, Jugoslavije, Poljske in Sovjetske zveze. Od 6. do 8. oktobra bo tudi razstava sadja in zelenjave, ki jo bodo priredili v glavnem paviljonu veronskega velesejma. AGRIGENTO, I. — Dva mornarja s Sicilije, ki sta izginila z ladje «Hedia», naj bi bila spoznana na fotografiji, ki jo je pred dnevi objavil beneški «11 Gazzettino«. Dru. žinski člani so o tem obvestili policijo. James Meredith je prišel danes zjutraj na univerzo, oziroma v poslopje, kjer so tajništva univerze. Spremljali so ga številni zvezni policisti, ki so ga pospremili do pristojnega urada. Tu je Meredith predložil prošnjo za vpis na univerzo, ki je bila sprejeta. V trenutku, ko je Meredith prišel v tajništvo univerze, je bil položaj razmeroma miren. Črnski študent: se je vpisal pri tajniku univerze Gobertu Ellisu, kateremu je — kot rektorju in dekanu — naročilo prizivno sodišče, da mora sprejeti njegov vpis. Toda ko se je Meredith vračal iz tajništva, so ga že na hodniku spte-jeli žvižgi in neprijazni vzkliki belopoltih študentov, kar je povzročilo intervencijo zveznih policistov, ki so ga spremljali. Po sporočilu departmaja za pravosodje bo črnski študent pod nadzorstvom zveznih policijskih organov vse dotlej, dokler bo to potrebno, i-o zadnjih vesteh je v spalnici univerze, kjer stanuje tudi Meredith, trenutno tudi 40 članov zvez. ne policije. Meredith je danes izjavil, da njegova žena ne bo živela skupaj z njim v univerzi in da se bo omejil samo na poslušanje predavanj, tako da ne bo sodeloval pri ostalih univerzitetnih dejavnostih. Po neredih, ki so bili to noč, je general Billingslear izjavil, da je položaj pod popolnim nadzorstvom zveznih čet. Računajo, da je v okolici univerze kakih tisoč zveznih agentov, ki pazijo, da ne bi prišlo do novih neredov. Toda po drugi strani se ustvarja določeno vzdušje v stanovanjskih četrtih Oxforda, kjer so patrulje vojakov začele nadzorovati področje med univerzo in mestnim središčem, Danes zjutraj so demonstranti napadli avtomobil z dvema črncema, čeprav je rektor univerze pozval študente, da prenehajo demonstrirati in Jako pripomorejo k normalnemu poslovanju univerze. Kljub temu pa je prišlo do ponovne demonstracije, ko so mvi oddelki vojaške policije začeli prihajati na trg pred sodišče. Vojaški policisti so morali uporabiti solzilne bombe, da so lahko razgnali skupino študentov. Toda civilisti se niso vdali, temveč so začeli metati kamenje in prazne steklenice proti vojaškim vozilom, predvsem v ona, v katerih so b'li tudi nekateri temnopolti vojaki. Ko je kasneje prišel na trg oddelek 108. konjeniškega regimenta, je bilo slišati nekaj strelov. Vojaki so takoj skočili s kamionov ter se zagnali proti onemi delu trga, od koder je bilo slišati strele. Zdi se, da so obkrožili več. jo skupino mladeničev, baje o"ih ki so poprej napadli vozila s kamenjem in steklenicami. Na oxfordskih ulicah je bilo danes videti posledice nočne bitke- našteli so sedem vozil, ki so jih demonstranti polili z bencinom in zažgali, toda tudi številni drugi avtomobili so mbčno poškodovani. V nekaterih krajih so rasisti iz-vesili zastave na pol droga, v znak žalovanja, češ da je bil po 114 letih, odkar je bila univerza ustanovljena, tokrat prvi primer, da so sprejeli vanjo črnskega študenta. V VVashingtonu je predstavnik pravosodnega ministrstva izjavil, da zvezni agenti niso nikogar ubili ali ranili. Preiskava je namreč pokazala, da so agenti ponoči oddali vsega skupaj le štiri strele, in sicer proti nekemu hidrantu, ki so ga odprli demonstranti. Ves čas neredov so uporabljali izključno le solzilne bombe. Nocoj je bil v Oxfordu relativen mir. Meredith je v spremstvu svoje telesne straže tudi popoldne prisostvoval, predavanjem, vendar je med tem časom prišlo do ponovnega incidenta, pri čemer so zvezni agenti morali streljati v zrak, da so lahko razgnali skupino demonstrantov, ki so proti njim sprožili nekaj strelov. Incident je bil končan v nekaj minutah, ne da bi bil kdorkoli ranjen. Nekaj podobnega se je zgodilo skoraj ob istem času tudi v Tupelu, nedaleč od Oxforda. Železniška nesreča v Jugoslaviji ZAGREB, 1. — Na železniški progi med Beogradom in Zagrebom je prišlo predvčerajšnjim do hude prometne nesreče, ko sta se zaletela dva tovorna vlaka. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je za nekaj ICO milijonov dinarjev mate-rialne škode. Zaradi nesreče, pri kateri je bilo uničenih 11 vagonov ter Diesel lokomotiva, je bil železniški promet ustavljen približno za 10 ur. Zanimivo je, da je prišlo dan kasneje pri reševalni akciji do nove nesreče, ko se je prevrnilo 100-tonsko dvigalo, 5 katerim so odstranjevali razbite vagone. Zaradi tega je bil promet na progi med Zagrebom in Beogradom u-stavljen še za nekaj ur. Mednarodni simpozij o zemeljski eroziji BARI, 1. — V pokrajinski palači se je danes dopoldne začel mednarodni simpozij o zemeljski eroziji, kateremu prisostvujejo številni domači in tuji znanstveniki. Po otvoritvi simpozija je vse u-deležence pozdravil župan Barija inž. Lozupone, kateremu so sledili še drugi predstavniki javnega življenja. O pomenu banjškega zasedanja pa je potem govoril Verona, 1. — V teku so zadnje priprave za živinski velesejem, ki ga prireja veronska Ustanova za 1 velesejme v času od 4. do 9. ok- glavni tajnik Mednarodnega združenja za znanstveno hidrologijo prof. Tisson (Francija). V svojem govoru je še posebej poudaril doprinos, ki ga bodo o boljšem spoznavanju zemeljske erozije dali znanstveniki in raziskovalci, ki so v Bari prišli iz Jugoslavije, Madžarske, Izraela, Tunisa, Turčije, Katange, Poljske, Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Belgije in Inozemske, Dopoldansko otvoritveno zasedanje je potem zaključil predsednik prof. Frosini (Italija), ki je obrazložil delovni program simpozija. Udeleženci bodo med drugim obiskali tudi nekatere kraje, ki »o bili najbolj prizadeti ob nedavnem potresu. 13 oseb v bolnišnico zaradi ponarejenega sira BRINDISI, 1. — V Orii se je zaradi zaužitega sira zastrupilo trinajst oseb, katere so morali odpeljati v pokrajinsko bolnišnico »Di Summa* v Brindisi, kjer so jim nudili prvo pomoč. Od trinajstih oseb so šest pridržali na opazovalnem oddelku, in sicer 2 leti staro Candido Santagrazio, 12 let staro Nicolino del Po, 1 leto starega Erminia Palmisana, 7 let sia-ro Lucio Carbone. Vsi zastrupljenci so izjavili, da so sir kupili od nekega uličnega prodajalca, ki ga je policija začela nemudoma iskati. Medtem so tudi ugotovili, da je bil sir narejen iz raznih neužitnih snovi m torej ponarejen, tako da so proizvajalca. ki so ga kmalu potem našli, aretirali in prijavili sodišču. Gre za 30 let starega Stefana Campanello iz Oria, ki je sir sam izdeloval in ga tudi prodajal. Razborili mornarji razbili nočni bar NEAPELJ, 1. — Štirje angleški mornarji, ki so bili vkrcani na parniku «Stratheden», so bili ponoči aretirani in prijavljeni sodišču zaradi ropa. Mornarji so prišli v neki nočni bar v Ul. Imbria. ni, skočili preko pulta in začeli nositi na cesto steklenice raznih likerjev ter nekatere druge predmete. Kljub reakciji osebja in gostov pa so poleg tega še razbili barsko opremo in potem odšli na cesto. Lastnik lokala je seveda takoj telefoniral na policijo in kmalu zatem so bili agenti na mestu. Mornarje so našli nedaleč proč, in sicer v trenutku, ko so hoteli prevrniti neki taksi. Priznal je 15 umorov VISALIA (Kalifornija), I. — Tukajšnjemu šerifu se je predstavil v njegovem uradu 36 let stari M. Taylor Vest, ki je dejal, da ima na vesti nič manj kot 15 umorov kamj Spočetka mu šerif ni verjel, todl kinu Taylor je tako natančno opisa' strar vse umore, kraje in čas, kdaj st obra gran ma o resničnosti njegovih izpove ^TqI di. Morilec je tudi dejal, da so bi no j le vse njegove žrtve potepuhi, ki seda jih je umoril na najrazličnjše na- *o 1 čine zato, da «ne bi več trpeli m vsei* tej zemlji«. , »f, Serif je predstavnikom tiska d* sta„ jal, da je Taylor večino svojegi nik življenja preživel v zaporu. N< cion; kaže nobenih znakov slaboumne da 1 sti, vendar ga bodo vseeno pr« gledali psihiatri. med dom; Ta dobj 2 mrtva in 4 ranjeni p"av 1 mer j zaradi prometne nesreči stm' j «ital VERONA, 1. — Pri prometni ,}e,ge nesreči, ki se je zgodila danes ni Od križišču »Passaggio di Napoleone*; vanj sta bili ubiti dve osebi, štiri pa st *em bile hudo ranjene. Nesreča se i* *°de zgodila zaradi tega, ker je avta Prim ki je prišel s stranske ceste, zav» mj p zil na državno cesto, ne da bi s* saj r ustavil ob znaku »stop*. Iz n* kolje sprotne strani je tedaj privozil vkljl drug avto, tako da sta obe vozili mm,,, skoraj frontalno treščili druga * drugo. Zaradi močnega sunka sti /g avtomobila zletela vsak na svoji — stran ceste, kjer so očividci pot*? nili iz razbitin šest potnikov. Kot smo že dejali, sta dva umrli; štirje pa so več ali manj hudo ranjeni. |%| V TRIDENTU SE JE ZAČEL FESTIVAL GORSKEGA FILMA Festival brez fotoreporterjev in brez filmskih zvezd V dila kraji trzaš i vods-' ustai ; !ogac kraji j rin i r,«la jPirar | Varg, li tu« f r>;ki SkPcr* Francoski film «Ski totaI» je doslej najbolj ugajal - Otvoritvena slovesnost 11° pt (Od našega posebnega dopisnika) Iz avtobusom na hrib Ondone. Naj-J jo zahvaliti svojim psom, da soju. Pr TRIDENT, 1. — Tukajšnji jesti- p rej nekaj čez 20 km po cesti do val gorskega in raziskovalnega | Vazona (1600 m), od tu pa še 1400 filma — ie enajsti po vrsti — ni- m s sedežnico na 2890 m visok V tekmovanju za osvajanje vesolja med ZDA ln ZSSR se je prvič pojavil nov partner, in sicer Kanada, ki je iz baze v Vandenbergu izstrelila nov satelit, ki je bil imenovan »Alouctte«. Satelit, ki ima izredno dolgo anteno, kroži okoli Zemlje, v višini 960 km. Njegova naloga je proučevali jonosfero s posebnim poudarkom na radijske motnje. Na sliki vidimo tri kanadske znanstvenike ob modelu novega satelita ma nič skupnega s festivali v Benetkah in podobnimi — razen, da kaže filme. Toda nikjer ni množice fotografov, nikjer hi div. Razumljivo, saj v gorskih filmih dive še ne nastopajo. V mirnem Tridentu je krasno jesensko sonce, kar dela vse še bolj prijazno. Brez kakih velik ih slovesnosti se je včeraj festival pričel v dvorani občinskega sveta v znameniti palači eThun«. Najprej je goste pozdravil župan dr. Nilo Piccoli, nato pa je govoril predsednik festivala dr. Marco Franceschini, ki se je nekoliko u-stavil ob ugotovitvah, koliko so za gorski film napravili dosedanji festivali. Vprašanje, ki ga je treba še rešiti, pa je, kako spraviti gorske filme v promet. Franceschini je dejal, da občinstvo dandanes z zanimanjem sledi te vrste filmom. Končno je govoril še senator Chabod, predsednik C Al. Ze popoldne so bili na vrsti prvi filmi. Začelo se je z dolgim švicarskim flimom sNepal, na strehi sveta«. Film je vseskozi zanimiv, pa tudi lep zaradi sijajnih barv, čeprav mogoče tistim, ki so videli marsikaj podobnega, ne pove mnogo novega. Kratek sovjetski film «Na ledeniku Fedčenko» ni nič posebnega, medtem ko je dober francoski film tDallapagos«, ki kaže življenjske pogoje in boj za obstoj na tisoče plazilcev, ptičev in drugih živali na revnem in nepriljudnem otoku. Tudi nemški film «Ledeniki in njih tokovi«. ki je posnet na Irskem, ni slab. Film, ki mora ugajati, pa je francoski eS ki total« (Totalna smuka). Film kaže, kaj vse morajo delati alpski smučarji, da postanejo zares vrhunski smučarji, tekmovalci in reprezentanti (druga stvar pa je — toda tega vprašanja se film ne dotika — koliko so taki tekmovalci in reprezentanti še amaterji, to se pravi ljud. je, ki živijo od svojega dela izven športa). V filmu nastopa francoska državna in vojaška reprezentanca in gledalec se pri gledanju tega filma seznani s podrobnostmi, ki jih nikoli ne bi opazil, ko gleda alpsko smučanje, bodisi v naravi ali po televiziji. Lep film v barvah vžge že s prvo sekvenco, ki je kot kak rajalni pohod ali balet na ledu. Glasba lepo spremlja dogajanje na platnu. Skoraj prevladujoč element pa je glasba v švicarskem nepretencioz-nem filmu eStirje letni časi«, kjer lepe slike spremljajo Vivaldijevo simfonijo. Britanci so poslali na festival film eZadnji dan Scotta«. Film je sestavljen iz fotografij in koščkov filma iz odprave na Južni tečaj leta 1912. Vmes je vrinjeno nekoliko dolgočasno pripovedovanje še živečega člana ekspedicije Martina Crisholma. Prav tu se je pokazalo, da bi bile potrebne dida-skalije V italijanščini; potem bi občinstvo bilo manj nestrpno. In končno še francoski film «Sneg je črn«. Cm je za slepe, ki so prispeli v neko smučarsko šolo, kjer se naučijo smučati tudi hromi in slepi. Program tu ni natrpan s filmi od zgodnjega jutra pozno u noč kot n.pr. v Benetkah, temveč se poleg filmov razvija še drug spored za udeležence festivala. Tako smo se danes ob 10, uri odpeljali Balon. Vse to v krasnem jesenskem vremenu. Ves ta gorski predel je pozimi pravi raj za smučanje (čudno pa je, kako da se izdajajo gradbena dovoljenja za stavbe na samih vrhovih, kot na pr, na Balonu in drugih, ko se s tem pokvari silhueta vrha. Bar in končna postaja sedežnice bi svoje opravila tudi nekaj metrov pod vrhom). Danes popoldne pa je bila otvor jena mednarodna razstava alpinističnih knjig in knjig iz sorodnih strok. R. R. Psi rešili ponesrečene lovce bili rešeni. Nevsakdanji dogodek se je zgodil na jonski obalni ce” kg,,,., sti, po kateri so se lovci vozi" voljn proti domu. Nenadoma je počil*; . 1' ena izmed zračnic in ker šofer ni več obvladal vozila, so se nenaij,; p, doma vsi štirje znašli v grmovj* valo pod cesto, seveda v avtomobilu sta 1 ki je bil s kolesi v zraku. Na- n-voljenih mestih in so raje plačali globo, kot da bi avto umaknili drugam. Po novem cestnem zakoniku pa bodo globe občutno povečane in bodo progresivno naraščale. Na policijski prefekturi v Parizu že pripravljajo nove elektronske aparate, ki bodo vodili tečno evidenco nad vsemi globami, ki jih bodo dobili avtomobilisti. Upoštevati je namreč trebi, da so v letu 1960 prometniki naložili 1.171.000 glob, pri čemer odpade na globe zaradi nedovoljenega parkiranja kar 1.500.000 prekrškov. Nov cestni zakonik predvideva, da bodo morali avtomobilisti plačati za hujše prekrške od 60 do 360 novih frankov globe. Do prvih petih prekrškov zaradi nedovoljenega parkiranja bodo avtomobilisti plačali navadno globo, po petem prekršku pg že šestdeset novih frankov (7.500 lir). Odslej se bo globa stalno večala in lahko doseže 360 novih frankov ali 45.000 lir. V praksi to pomeni, da bodo lahko avtomobilisti petkrat nepravilno parkirali in plačali malenkostno globo, potem pa bodo začeli delovati elektronski aparati, ki bodo nedvomno dosegli, da se bo avtomobilist dvakrat premislil, preden bo šestič parkiral na nedovoljenem prostoru. Cestni za- konik tudi določa, da bodo štev11 lo primerov nedovoljenega parki ranja šteli na področju vsake pa krajine zase. Druga novost je v tem, da bod( omejili hitrost skozi naseljene kr» je. Ta znaša po novem zakonik* 60 km na uro in le na posebni nevarnih mestih bo zmanjšana n* 45 km. Nadalje predvideva nov' cestni zakonik, da morajo avt'* mobilistj voziti ob skrajnem de*1 nem robu cestišča, in sicer tak* kot omogoča stanje .n profil c* ste. Z drugimi besedami povedšj” no, kdor bo vozil na osem mt’, trov široki cesti ava metra skrajnega desnega roba, ie že sl* ril prekršek. I Povečane so bile tudi globe druge prekrške, in sicer za nevaf no parkiranje na cesti iv bližini I križišča, na ovinku, na vrhu vzp* him; ,,-..1* MU tine itd., za vožnjo s siahimi pr,e* . matikami ali zavorami itd. Tovrs* ne globe gredo od 60 do 360 n* vih frankov. Končno predvidevl zakonik še vrsto drugih novi! predpisov, ki stremijo za iem, d< bt na francoskih cestah dosegli ™ večjo varnost ter zmanjšali števif prometnih nesreč, ki se iz leta [ leto veča. ■! Zabeležen potresni sunek FAENZA, 1. — Observatorij Bendandi je sporočil, da so ap*‘ rati geofizikalnega odseka zabf ležili ob 13.21 močan potresni sO nek, in sicer 3.500 km od FaenZ* Mg v smeri proti vzhodu. Strokovni*’ * ki so mnenja, da je epicenter pl m tresa nedaleč od kraja v Perziji', p;' ki je 1, septembra povzročil taK* veliko škodo in toliko človeški11 žrtev. "'k j Tudi v Tarantu so ob 13.20 z?' 1 beležili potresni sunek, za kateri fia. t ga so izračunali, da je oddalj*1! več kot 3.000 kilometrov pro»lst°jt vzhodu. t S — 2. oktobra 1962 ZAČETEK volilne kampanje aj Dvoličnost programa in politike tržaške Krščanske demokracije Član vodstva KPI Scheda je orisal vlogo delavskih sil v naporih za demokratizacijo države Ir uriš Ii i» -1$ t* ei v « k i <1 n e v n i Si S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA NEZGODA ŠOFERJA IZ SOVODENJ Iržaška KD je odprla volilno morov- kampanjo v nedeljo dopoldne v . todl kinu Grattacielo, kjer sta tajnik opisal stranke Botteri in župan Franzil daj sl obrazložila načelni politični pro-č dvč gram stranke in konkretni pro-zoove Er2.m- občinske uprave. hL ® načelnih vprašanjih je obšir-so bt no govoril Botteri, ki je povezal iht, ki sedanja stališča s preteklostjo, ko že nt Vt bl a na vrstnem redu pred-ieli ni vprašanja »nacionalne var- 1 H. in1? Se je od 1945' leta df‘- ka d* sta« a borila za «italijanstvo Tr- vojeg« nik t,,aav v ‘ej zvez> pa ie tai' M Ni ostro polemiziral z na- rt' '‘stično desnico in poudaril, umne bo »samo demokratična Itali-0 pr® nioinaIa rešiti vprašanje odnosov doma dvema tu živečima naro- dobianiku je “gotovil, da je raz- m d„*»«.; S“SS5» pv%s sreči i «italiiancu?nudo in se okoristiti z imetni dežem, k m g°sP°darskim ču- eone", Van?«0«"? J® odbil vsako sodel°-*“"* tem V faJlsti in komunisti, med-P sodelmf Ie gIede ostaIih strank 86 1 Drlm”Vanie nujno in to tudi v avta Tameru’ ie bi imela KD večino, zavo mi _raz.8°V01\ z • drugiroi stranka-bi >• sa 1 Je P°stav‘l v deželni okvir, - o, kote/in iZglibUi °bČUtek 0b: •ivozli vklinau8" ? ‘zollranosti ter se voz vključiti v širš. okvjr dežel vozil' um.. vozi i?a * ;a sta svoji pota? Kot lmrU hudo .......Muiminiiiniun, Tajnik KD je bil namerno meglen glede bodoče politike svojo stranke, odnosno namerno ni dokončno zaprl nobene možnosti. Tako ni izrecno izključil sodelovanja z liberalci, ki pa je zaradi njih protideželnega stališča dokaj težko. Prav tako ni specifičneje poudaril možnosti sodelovanja ali nesodelovanja s socialisti. Na vsak način pa te možnosti ni zanikal in se je podrobnejšemu razgovoru o takem sodelovanju raje izognil. Zupan Franzil pa je zelo podrobno odgovoril na skoro vse kritike na občinsko upravo, ki so bile izrečene v zadnjem času. Navedel je tudi vrsto statističnih podatkov, s katerimi je dokazoval, da se je število brezposelnih občutno znižalo, poudaril da sedaj v Zavljah obratuje 59 novih podjetij, 21 pa jih je gradnji itd. Nato je dr. Franzil orisal uprav-no-politični program stranke, ki nosi naziv: »Demokratičen in mo-deren Trst, glavno mesto deželen. Program se deli na pet poglavij. V prvem: «Doslednost in vztrajnost pri upravljanju mesta«, je orisano dosedanje delo občinske uprave, vključene pa so tudi splošne pozitivne postavke, ki z občino nimajo tesnejše zveze. V tem okviru je tudi zahteva po večji finančni neodvisnosti občine. Drugo poglavje: «Trst glavno mesto dežele« abravnava možnosti, ki jih bo nudila dežela za splošen raz- iimiilM1 m ituii m iiiiiiii mi iiniiiiinmtfii m mili um n minil || || m m m iiiiimiiiinn fgjKOPRSKEGA okraja Ugodni rezultati sestanka predstavnikov turističnih ustanov diU in v nedeljo se je mu- j krajne tu°j?.U)skot «ost koprske o-1 tržaškihtUflst.lčne zveze delegacija I vodstvom tUnSji'5nih ustan°v POd I ust« m Predsednika avtonomne I&e dr- Duilia Magrisa. Delu'. J sprejel predsednik o-Irm J pwr '-'brskega odbora Davo-tdsla nat0 pa si je ogle- ! la turistične objekte v Luciji, 1 Varanu’ R'žam in An- ii: . Italijanski Pnstip en irvA**- li tua“' italijanski gostje so ime- .^•.«r»5srtss st ir«5h«"w™~s;s,ns,v,d g m. da ie bila delegacija žeji? prisrčno spreleta in da so ime. la so i priložnost, seznaniti se s števil-;odeK b.b}1. Pobudami, ki so jih že ures-.; ct , oziroma jih še uresničujejo „ :i! „?r-rs.ki turistični delavci. oZado-z!l^_ ',?1 sn?° ,z rezultati razgovorov jočilt . Je re -el med drugim dr Ma-er z n'imi smo položili te- nen«ive!,e. sbdf'ovanja, ki bo, ne da 1nvia’val^nZadf 1 •nikogar’ “godb« vplivni sta Vu ‘unst>5"i razvoj tako Trobili**? kot koprskega okraja. Želim, o^jnasem in V vašem 'interesu.* r »-tl vp{modejSam'b razgovorov naj po. k*! : ?• da so bili zelo konkretni zlezi' b aa f0 se turistični delavci z er s« V1 *trani meje sporazumeli o tomg nue»h r,ŠtlTah glavnih točkah, ki so tom b,le ba dnevnem redu. Prva toč-5 prt ka je bil dogovor o medsebojnem tuI* lTkUnn».lStJe v«, TrSta bi obiskova-ančn* koprsko obalo in Postojnsko ja- u P»i-------------------------- mo, Jugoslovani pa Trst in okolico. V drugi točki so se sporazumeli, da bi na tržaškem ozemlju napisne table opozarjale na jugoslovanske turistične točke, na jugoslo- . vanskem ozemlju pa bi napisne I dobju obnovil široko kampanjo table opozarjale na italijanske tu- • in pričel s protikomunistično gonjo. Vse s ciljem, da se razdrobi voj. Tretjo poglavje: ((Moderna uprava« govori o politiki investicij, in o reformah organizacije u-prave. Četrto poglavje: «V korist skupnosti« navaja vrsto konkretnih kulturnih, športnih, šolskih vprašanj, javna dela in podobno. Zadnje poglavje: «V službi meščana« govori o socialnem skrbstvu, zdravstvu, prometu in javnih uslugah. Program občutno poudarja tudi nujnost pomoči kulturi in umetnosti, kar formulira na sledeč način: »Prav obramba nacionalnosti na obmejnih področjih se predvsem izvaja — kot to dokazuje tradicija tržaške občine — z poživitvijo umetniškega in kulturnega bogastva mesta«. Taka formulacija je dvomljiva, saj se lahko razume, naj b; bila kultura v funkciji nacionalizma. Nekoliko jo je sicer omilil župan, vendar pa smo mnenja, da bi morala biti kultura činitelj, ki narode združuje in ne ('borbeno sredstvo«. Zato bj morale tud; vse demokratične ustanove in v prvi vrsti občina enako skrbeti za vse kultur, ne ustanove, pa naj so to itali-jar*cv» ali slovenske. Proti večeru pa je na vrtu Ljudskega doma v Ul. Madonnina govoril član vsedržavnega vodstva KPI poslanec Rinaldo Sche-da. ki je Drej prisostvoval zasedanju tržaških komunistov v tovarnah. Poslanec je govoril v okviru praznika lista »Lavorato-re» in je poudaril, da spadajo naloge tržaških delavcev v širši okvir delavskih zahtev. Tu ne gre za ozko sindikalno borbo, temveč za širše napore za demokratizacijo vse države. Kot primer je navedel borbe kovinarjev in nedvomne posledice, ki jih ima ne samo na sindikalnem področju, temveč v splošnem političnem življenju. Partija se je zavedla velikega pomena sindikalnih borb v sedanjem razdobju, saj gre za dejansko izpremenjeni odnos v tovarnah. Tega se je zavedel tudi velekapital. ki je v zadnjem raz- Krajevnim ukrepom za pomoč kmetom še ni sledila pomoč iz Rima Razdeljevanje krmilne moke naj bi ustavilo odprodajo živine ■ Težak položaj najemnikov in kolonov - Preprečiti je treba špekulacije nekaterih z nesrečo kmetov enotnost in da se zada hud udarec temu, kar ie pozitivnega v programu vlade. V tem okviru mora KPI imeti možnost in sposobnost iniciative pri vseh vprašanjih, ki zadevajo delavski razred. V ta okvir je poslanec vključil tudi sedanjo volilno kampanjo, da se ustvari široka enotna fronta, ki bo odprla mestu nove perspektive gospodarskega in socialnega razvoja. ristične objekte na tržaškem ozem. lju._ Tudi prospekti bi nakazovali bližino teh turist:čnih objektov po zamenjalni metodi. V tretji točki so se sporazumeli za sodelovanje pri angažiranju kvalitetnejših folklornih in drugih ansamblov tako na italijanski kot na jugoslovanski strani. Končno so se sporazumeli o sodelovanju pri organizaciji kratkotrajnih obiskov posameznih turističnih postojank pri pomorskih izletih. iiimiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiniuiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiii Smrtna nesreča ŠKedenjca v Istri Ko se je vračal z motorjem iz Kopra domov, se je prevrnil in hudo poškodoval V bolnišnici v Izoli je včeraj I vračal iz Kopra domov, pa mil je smrtno ponesrečil z motorjem v nedeljo zvečer na cesti Koper-Trst blizu Škocjana. Križmančič se je v motorjem z aV ur0' ). Vsi rali * AVO -—-j V' b! iraj< itiščJ šteV )ark> e predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 18. uri film- V SUKAN TEXAS A dopoldne umrl 49-letni Mario Križ- je nenadoma počila guma, zaradi mančič iz Ulice Ponticello 9, ki se 1 česar je zletel s ceste in se hu---------------— do pobil po glavi ter dobil notranje poškodbe. Z njim se je peljala na motorju tudi Adrijana Stok od Spodnje Magdalene, ki pa se je le nekoliko pobila in opraskala. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico v Izolo, kier so Križmančiča sprejeli s pridržano prognozo, Sto. kovi pa so nudili prvo zdravniško pomoč in je včeraj lahko zapustila bolnišnico. (II giganta del Texas) Igrajo: LORIG FRIGE, MARIE WINGOR Z larcbreto v avto Po Ulici Foscolo se je včeraj popoldne peljal z lambreto 16-letni Arduino Boccatti s Kjadlna 1063, ko pa je prispel na križišče z Ulico Vecellio, Je trčil v avto, ki ga je privozil 24-letni Robustiano Za-nolla lz Ulice Catalani 7. Boccatti je zletel na tla in se pobil ter ranil po čelu, prerezal si Je desno lice, poškodoval si je levo ramo in dobil rahel pretres možgan. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Pravijo, da bo okreval v 10 dneh. Kot smo na kratko poročali že v nedeljski številki našega lista, je imel pokrajinski svet v soboto zvečer sejo, ki predstavlja nekak uvod v redno jesensko zasedanje tega organizma, ki se bo začelo v soboto 13. oktobra popoldne ob 15. uri. Takrat bodo prišle na dnevni red tudi interpelacije in resolucije, ki so se v zadnjih mesecih nakopičile na predsednikovi mizi. Ta je med drugim sporočil tudi, da se v ponedeljek L t.m. začne s popravili pokrajinske ceste v Steverjanu in sicer na odseku od karabinjerske vojašnice pa do državne meje. Z deli so dejansko včeraj začeli. Po odobritvi sklepov pokrajinskega odbora v zvezi z nabavo goriva za ogrevanje pokrajinskih poslopij v prihodnji zimi in za dograditev telovadnice na tehnični šoli, so svetovalci začeli obravnavati vprašanje škode po suši v kmetijstvu v zvezi s prispevkom pokrajinske uprave v znesku 5 milijonov v sklad za nakup krmilne moke po znižani ceni. Odbornik za kmetijstvo Vezil je na kratko poročal o dosedanjih sestankih v ta namen in o sprejetih sklepih. Predvsem glede na pomoč živinorejcem. Za sedaj sa preko agrarnega konzorcija razdeljuje 5000 stotov koruzne moke s proteinskimi primesmi in po znižani ceni 3950 lir za stot, namesto tržne cene, ki znaša po 5300 lir za stot. Razliko bodo doplačali prav iz omenjenega sklada, v katerega so prispevali pokrajina 5 milijonov in prav toliko mestna hranilnica v Gorici, trgovinska zbornica en milijon, Tržaška hranilnica 0,5 milijona in Kmečka banka v Gorici 0,2 milijona, poleg tega pa še goriška občina 1 milijon in tržiška 0,5 milijona. Predsednik dr. Chientaroli je omenil še sestanek županov dne 8. sept., ki je bil zelo koristen in naglasil potrebo, da bi bili potrebni pogostejši sestanki županov, na katerih naj bi obravnavali tudi druge važne skupne probleme, kakor so na tem prvem sestanku sprejeli važne sklepe in zahteve glede na pomoč kmetom. Po tem uvodu se je razvila debata, v katero je poseglo več svetovalcev. Cocianni je za KD pohvalil dosedanje delo odbora pri organizaciji pomoči kmetom ter omenil beg z zemlje, ki bi ga bilo treba s primernimi ukrepi ustaviti. Predstavnik Kmečke zveze Ma-rizza se je strinjal s prispevkom pokrajinske uprave ter po drugi strani omenil razne ovire, ki jih stavijo razvoju kmetijstva z vojaškimi služnostmi, zavlačevanjem bonifikacije itd. Poudaril je, da so odrejeni ukrepi za pomoč nezadostni, da se odprodaja živine po skrajno nizkih cenah nadalju-ie in se bo nadaljevala še v večji meri pozimi. Kar se tiče odpisa davkov, ne bodo od tega imeli nobene koristi najemniki in kolo- ni, ki v nekaterih primerih nimajo niti koruzne moke za prehrano družine. Dosedanjo pomoč so nudili le krajevni organi in ustanove, dočim Iz Rima ni bilo dano še nič. V podobnem smislu sta govorila tudi Papais in Bergomas (KPI), ki sta kritizirala dejstvo, da so pri razdeljevanju krmilne moke izločili zadruge, od katerih sta n.pr. ona v Ronkah in Gradiški opremljeni za izvrševanje take službe. Marizza je predlagal tudi posebno resolucijo, v kateri se zahtevajo učinkoviti ukrepi v pomoč kmetijstvu od strani vlade. Vendar je bilo sklenjeno, da bodo o njej razpravljali na prihodnji seji, ko bodo podrobneje obravnavali kmetijske probleme. Tako je bila na tej seji soglasno sprejeta le resolucija pokrajinskega odbora za prispevek pokrajine 5 milijonov lir za nakup krmilne moke. Med debato je govoril tudi Mar-tinelli (PSI), ki je ožigosal tiste kroge, ki se hočejo okoristiti z nesrečo kmetov zlasti pri odkupovanju živine po smešno nizkih cenah, medtem ko se meso na drobno ni pocenilo. Zato bi morali tudi te cene uradno določiti in orne. jiti uvoz živine iz inozemstva, dokler je zadostna ponudba na domačem trgu. Po krajšem odmoru so svetovalci izčrpali še vse druge točke dnevnega reda. Debata se je razvila le v zvezi s pravilnikom za pomoč pokrajine akademikom, ki so ga nekoliko spremenili, ter je bil sprejet soglasno. Svetovalec dr. Macuzzi se je ob tej priliki zahvalil za pravično razdeljevanje dosedanjih podpor, katerih so bili deležni tudi slovenski študentje. Prihodnja seja bo predvidoma sklicana v soboto 13. t.m., in sicer ob 15. uri. Z Ribijsvim avtobusom zavozil s ceste pri Krminu Danijel Pelicon je tedaj na opazovanju v goriški bolnišnici V nedeljo ponoči okrog 1 ure je prišlo na križišču pri 21 km na državni cesti blizu Krmma do nenavadne prometne nezgode. Ob ti-s*i uri se je 36-letni šofer Danijel Pelicon, doma iz Sovodenj, št. 114, vračal z Ribijevim avtobusom, ki po navadi vozi na progi Gori-a-Bovec-Trbiž, po cesti iz Vidma proti Gorici. Prav tisti dan je imel ta avtobus svojo zadnjo vožnjo na tej progi, ki je sezonska in zato se je tudi šofer vračal še isti večer, namesto drugo jutro, ter preko Vidma v Gorico. Ko je prišel na zgoraj omenjeno križišče pa je še iz neznanih vzrokov izgubil oblast nad vozilom ter zavozil s teste na neko gredico. Pri tem je šofer dobil močan udarec v prsi in trebuh, zvil si je vrat in dobil pretres možganov. Sprevodnik, ki je bil edini potnik v vračajočem se avtobusu, je ostal nepoškodovan. Pelicona so odpeljali v goriško bolnišnici, kjer so ga sprejeli na opazovanje. Na kraj nezgode je prišla tudi cestna policija iz Gorice, ki vodi sedaj, skupno s tržaško, preiskavo, •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO PRIJAVI FERRANTA PIOTTIJA SODIŠČU Potrebni so učinkoviti ukrepi proti ponarejanju živil Špekulacija z maslom, ki je prinesla stotine milijonov • Sardine v mineralnem olju Iakuj odbor proste cone ne odvzame kontingenta za maslo inkriminiranim podjetjem? da bi ugotovila, zakaj je prišlo do nezgode. Spominska proslava po prof. Fileju V nedeljo popoldne je bila v Katoliškem domu v Gorici spominska proslava po pokojnem glasbeniku in pevovodji prof. Mirku Fileju. Ker je bila nedelja popoldne in lepo vreme, je prišlo na proslavo še precej ljudi. Svečanost je otvoril prof. Humar, spominski gover o pokojniku pa je imel g. Komac s tajništva slovenske šole v Gorici. Orisal je življenje in delo pokojnega Fileja. Pri tem pa smo ugotovili več netočnosti in pomanjuljivostl, ki bi jih deloma govornik lahko popravil, če bi si prečital to, kar je prof. Filej sam zapisal o sebi pred nekaj leti v Mohorjevem koledarju. Nastopili so tudi pevski zbori ix Gorice, Pevme in Jazbin, ki »o zapeli po nekaj pesmj. Goriška javnost sledi z velikim zanimanjem odkritjem potvarjanja in sleparij z živili, ki so tudi v naši deželi na dnevnem redu. V nedeljo smo objavili nekaj podatkov v zvezi s prijavo sodišču lastnika predelovalnice masla Al-to Isonzo, Ferranta Piottija, ki ima svoj sedež v Gorici, v Ul. Morel-li. Prijava govori o več let trajajočih sleparijah, saj so preiskoval, ni organi ugotovili, da so prva leta od 1954 dalje uporabljali v tem podjetju dnevno po 20 do 25 kg margarine, ki so jo mešali med maslo. Pozneje pa so kar ameriški loj, ki so ga pripravili z nekaterimi kemičnimi pripomočki, prodajali za sveže čajno maslo. Prijava pravi nadalje, da ni šlo za majhne količine, ampak da so dnevno porabili za predelavo po 250 kg takega loja. Ce vse to preračunamo na šest let, ali morda tudi več, bo račun prinesel, da je lastnik na ta način zaslužil več sto milijonov lir. V primerjavi s tem je prijava 14 pekov, ki so prodajali kruh, v katerem je bilo preveč vode, ma-lenkost, čeprav je potrebno tudi v takih primerih postopati z vso strogostjo. Medtem so sanitarne oblasti na podlagi opozorila iz Trsta zaplenile v dveh trgovinah v Gorici in v eni v Krminu zalogo sardin v škatlah, ki so prišle iz Maroka in o katerih se sumi, da vsebujejo mineralno olje namesto jedilnega. Te in druge ugotovitve ponovno narekujejo potrebo po bolj učin- kovitih ukrepih, ki naj bi preprečili take atentate na ljudsko zdravje, ki bi lahko imeli katastrofalne posledice. Pokrajinski odbornik za zdravstvo je že poudaril, da bi bilo potrebno popolnoma reorganizirati pokrajinski ke-mični zavod in ga usposobiti za točno in naglo ter zanesljivo analizo dvomljivega blaga. Njemu bi morali seveda pomagati tudi dru-gi izvedenci, predvsem zastopniki trgovcev samih, kemični izvedenci in pa seveda potrošniki sami. Pri tem pa se nam čudno zdi zadržanje odbora proste cone, ki še vedno noče odvzeti kontingenta za maslo tistim goriškim podjetjem, o katerih je očitno in jasno, da so izrabljala te kontingente pri svojih špekulacijah. Zahte. ve v tem smislu so bile že pred časom postavljene tako v pokrajinskem kot v občinskem svetu, pa so naletele samo na gluha ušesa. S prijavo vseh primerov zlorabe ali potvorbe živil in z naglim ter strogim ukrepanjem sodnih oblasti, ne «amo v pokrajinskem, ampak v državnem merilu, bi bilo mogoče v znatni meri omejiti, če že ne preprečiti take zlorabe, ki so vedno bolj številne in vedno večje. Nakazila za bencin Trgovinska zbornica obvešča, da bodo z 31. oktobrom izgubila vrednost bencinska nakazila po 5 11- ...........................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiKiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiniiiii,m,,,,,,,,......... PISMO ČITATELJEV Kap zadela zidarja V mrtvašnico glavne bolnišnice so včeraj popoldne pripeljali truplo 47-letnega Giovannija Deola Iz Narodne ulice štev. 15, ki je umrl nekoliko po li url v baraki gradbišča v industrijskem pristanišču. Deola je bil zaposlen kot zidarski mojster ln je večkrat prenočeval v baraki. Včeraj se je počutil slabo in ni niti vstal, okrog poldne pa so ga našli mrtvega na skromnem ležišču; verjetno ga Je zadela kap. Pritožbe proti spremembam na avtobusni progi za Sovodnje Potrebna bi bila se ena avtobusna proga za povezavo Rdeče hiše in naselja na Tržaški cesti s centrom mesta del Torrlone) — Sovodnje (zadnja postaja Gabrje), Včeraj se je pričel tudi pouk na šolah vseh stopenj ln s tem v zvezi se Je povečalo tudi številc potnikov, ki koristijo avtobusne zveze na tej prosi, ki Jo vzdržuje avtoprevozno podjetje ATA. Novi urnik, ki se je bistveno ali«Tlh trgih, mnogo\k 1 po raz' protistojnic pa je bil0 .. Po. °krašenih ci. Tu in na Trgu Unitft je tud’ igrala godba na pihala. Zelo živo pa je bilo v Boljuncu, kjer je priredila praznik dolinska občina in kamor je prišlo mnogo ljudi iz v Pokriti tržni- Trsta in okolice. Občinstvo pa je bilo deležno tudi pestrega kulturnega sporeda. Nastopili so mešani pevski zbor iz Boršta in Padrič, »Veseli dolinski trio* s pevcema Dariom in Včeraj je stopil v veljavnost novi | spremenil od prejšnjega, ni nale-vozn£ red na progi Gorica (Ponte [ tel na odobravanje potnikov, pred: ‘ vsem so prizadeti učenci, ki se vozijo v mestne šole in vzgojitelji, ki poučujejo v sovodenjski občini. Avtobus odhaja zjutraj iz mesta že ob 7. uri in tega se morajo poslu-ževatl vsi vzgojitelji, ki se peljejo na podeželje .kakor obratno dijaki iz sovodenjske občine, namenjeni v mesto, kajti drugi avtobus, ki bi moral peljati lz mesta ob 8.10 tn ki bl lahko zadovoljil mnoge potnike, že včeraj ni šel redno iz Gorice. Imel Je kar pol ure zamude, to pa predvsem zaradi dveh železniških zapornic na novi progi. Po novem redu avtobus ne gre več naravnost v štandrež ampak napravi ovinek do novega stanovanjskega naselja na Tržaški cesti. Tako pelje po tej cesti, na kateri je primoran večkrat dolgo čakati pred rampami, potem obme po Ul. Tabal, kjer ga zopet čakalo druge rampe in po tej poti seveda ne more priti na cilj po umiku. Učitelji se morajo zato posluževati prvega avtobusa in tudi dijaki, ki Imajo v mestu Se tričetrt ure časa do pričetka Pouka in če pomislimo na hladnejše dneve, se tega dejstva pač ne moremo veselit) Zato bi bil.’ pametno, da bl se ATA vrnila na stari urnik, po katerem Je prvi avtobus odpeljal Iz Gorice nekolike kasneje. Prav tako Je imel po starem boljšo opoldansko vožnjo, ker se Je vračal iz GabriJ ob 13,20 ln se šele ob 13.55 kot sedaj. Najhuje pa so z novim urnikom prizadeti Sovodenjci zvečer, ker Je ATA sploh odvzel avtobus, ki je peljal okrog 19 iz Sovodenj, tega avtobusa ni več in ta ko niti pošte ni mogoče več prava časno poslati v mesto, temveč je Darkom, boljunški orkester P°d vodstvom Draga Žerjala, ki 8* vidimo na sliki, godba občinskega zabavišča «G. Padovan« in pevsk’ zbor «E, Solway» iz Tržiča, treba počakati do prihodnjega jutra. Ko so se včeraj nekateri potniki razburjali zaradi novega urnika, ln se obrnili dc funkcionarja ATA ter ga naprosili, naj ravnateljstvo stori potrebne korake, so bili obveščeni, da je ATA sicer nameraval vzpostaviti novo avtobusno progo, ki bl vozila po Tržaški cesti, mimo mlrnskega bloka do Pav-letičevih v Gabrjah, toda RIBI in Autolinee Tnestine so se temu načrtu uprle, ker tod vozijo že njihovi avtobusi Vsekakor bt bila nova proga zelo koristna, predvsem bi zadovoljila novo naselje na Tržaški cesti, obenem pa bi lahko prevzela potnike tudi na tistem delu mesta, ki Je bil zaradi zapore stare bolnišnice pri Rdeči hiši popolnoma zanemarjen. Istočasno bl stara proga Gorlca-Standmž-Sovodnje (do Rubij) lahko ostala nedotaknjena ln urnik tak. kakršen je bil! Tudi občinska uprava v Gorici bl morala poskrbeti nekoliko bolj za svoje prebivalce, ki žive za gradom in ki nimajo nobenega prevoznega sredstva, da pridejo do centra. Po Ul. Glustlnianl. Cravos ln Blaserna že lep čas ne vozi noben mestni avtobus, tu je tudi mednarodni blok tn mnogo je potnikov, ki mo-hajo km daleč vleči včasih tudi težke kovčke, de pridejo do postaje ali centra mesta. Občina bi morala tu skupno z ATA preštudirati načrt, kako zaružiti zahteve prebivalcev Tržaške ceste in onih pri Rdeči hiši, saj je danes že skoraj nepojmljivo, da po teh ulicah ne vozi noben avtobus. Ce bl zadovoljili ta dva mestna predela, bi bili tudi občani sovodenjske občine bolj zadovolji-1, saj bi njihov avtobus lahko sp t vozil po stari progi. r. a. trov sive barve in po 10 litrov vijo ličaste barve, namesto njih so že izdali nakazila po 5 litrov zelene barve in po 10 litrov rumene barve. Opozarjamo prizadete, da od 1. novembra dalje izgubijo vsako veljavo bencinska nakazila starega tipa. Praznik grozdja v Gorici Praznik grozdja, ki so ga orga nizirali v nedeljo v Gorici, se je v glavnem omejil na prodajo tega žlahtnega jesenskega pridelka na pokritem trgu, ki so ga ob vhodu za to priliko nekoliko okrasili z zelenjem in namestili tudi zvočnik, po katerem smo lahko poslušali stare in nove melodije. Občinska uprava je postavili na koncu trga samo en paviljon, kjer so nekateri goriški sadjarji poka zali najboljše vzorce svojih pridelkov. Največ je pokazalo vele-posestvo SATOA, poleg nekaterih kmetovalcev iz Ronk, Steverjana in Krmina. Iz Steverjana je Anton Stekar z Valerišča razstavil svoje lene hruške in grozdje, Anton Pintar svojo rebulo in Ivan Ciglič jabolka in grozdje, lz Krmina je bil prisoten Alojz Bužinel z grozdjem. Obisk razstave je bil še kar dober in ljudje so pridno kupovali ter pokušali grozdje, ki so ga prodajali po 120 do 160 lir za kg. Blaga ni manjkalo, saj so pripravili za to priliko kar 800 stotov grozdja. Nedvomno bi prišel praznik grozdja mnogo bolj do izraza, ce bi ga organizirali v Ljudskem vrtu kot druga leta in bi ga spremljale tudi primerne prireditve. Zlasti goriška Pro loco je imela tokrat lepo priliko, da bl začela s svojim delom. Tako pa so se bo. lje odrezale podobne organizacije v Krminu in Gradiški, kjer ču. tijo večjo povezanost s tem jesenskim praznikom. Prav bi bilo, če bi se prihodnje leto take pomanjkljivosti popravile. Prizivno sodišče mu je zvišalo kazen Po ukazu državnega tožilca pri prizivnem porotnem sodišču v Benetkah je goriška kvestura včeraj aretirala 25-letnega zidarja Alda Planisciga iz Gorice, Ul. S. Gio-vanni, ki bo moral prestati zaporno kazen 4 leta, 1 mesec in 50000 lir globe, ki mu jo je naložilo omenjeno prizivno sodišče in od katere je napravil samo eno leto. Kot smo ob svojem času že pisali, je Planiscig skupaj s 27-let-nim Marijem Pipom iz Trsta dne 7. avgusta 1958. vlomil v gostilno Bensa v Ul, Torriani v Gorici ter bil pri tem oborožen s pištolo. Goriško porotno sodišče ga je 30. oktobra 1958. obsodilo na 20 mesec in 10 dni zapora. Državni tožilec se je takrat pritožil na višje sodišče v Benetkah, ki je ustreglo njegovi zahtevi in Planiscigu zvišalo kazen. Poslovanje Kmečke banke v Gorici S ponedeljkom 1. oktobra le Kmečka banka v Gorici spremenila svoj urnik za stranke, ki bo naslednji: Ob delavnikih od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15 ln od 15 do 16.30. Ob sobotah ln nedeljah Je banka zaprta. Delitev sladkorja in kave Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so začeli z razdeljevanjem blaga proste cone za mesec oktober za potrošniki lz Gorice, Sovodenj in podeželja. Vsak potrošnik Iz Gorice in Sovodenj lahko dobi po 1,5 kg sladkorja na odrežete št. 22 ln po ceni 105 lir za kg; dalje dobi po 250 g surove ali 200 g pražene kave na odrezek št. 23. Poleg tega lahko kupi pri svojem trgovcu še po en liter semenskega olja na osebo. Razdeljevanje se zaključi 31. t.m. Trgovci na področju proste cone naj pravočasno dvignejo potrebna nakazila na Trgovinski zbornici, tisti s podeželja pa na svojih županstvih. Po stopnicah je padla Včeraj dopoldne je 20-letna Marija Zuliani iz Gorice, Borgo Castel-lo št. 14 tako nerodno padla po stopnicah na svojem domu, da se je pri padcu onesvestila. Družinski člani so poklicali avto Zelenega križa, ki je poriesrečenko odpel tal v goriško civilno bolnišnico, k|er so ji zdravniki ugotovili pretres možganov ln jc zato pridržali na zdravljenju. Na cesti sta se ponesrečila Včeraj okrog 10.15 so pripeljali v goriško bolnišnico 21-letno Anito Jerman iz Gorice, Ul Prato št. L Dobre pol ure pozneje pa še 22-letnega Ruggera Jermana iz iste ulice. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da je bila Anita zelo razbur* jena in ni imela drugih poškodb ter so ji nudili prvo pomoč m jo poslali domov. Ruggero Jerman pa je imel manjšo rano na Selu, zaradi katere so ga pridržali /a 4 dni v bolnišnici. Oba sta dobila poškodbe, ki na srečo niso velike, pri cestni nezgodi. S SPD V FURLANIJO Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 7. oktobra popoldne avtobusni družinski izlet v Furlanijo. Izletniki bodo obiskali Gonars, kjer le bilo med vojno znano taborišče internirancev, dalje Cervinjan, staro trdnjavo Palmanovo, Oglei z njegovimi zgodovinskimi spomeniki. Vrnili se bodo preko Tržiča in Doberdoba v Gorico. Odhod izpred kavarne Bratuš v Gorici ob 12 45, iz Podgore ob 13. uri. Vožnja za člane po 500 ln za nečlane po 550 lir. Povratek okrog 22. ure Vpisovanje v kavarni Bratuš do vključno 3. oktobra. Od zadaj je trčil v tovornik Sinoči nekaj pred 19. uro je Livij Hvalič iz Podgore, Ul. Monte Calva-rio 40, vozil svoj poltovornik čez soški most ou Ločnlka proti Gorici. Pred njim Je bil težak tovornik s prikolico, ki je šel v Isti smeri. Iz neznanih vzrokov je Hvalič zavozil s svojim vozilom v njegovo prikolico Ker je pri tem dobil poškodbe, so ga odpeljab v goriško bolnišnico; zdravniki so ugotovili močan udarec na levi strani čela in pretres možgan. Zato so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Skoda na vozilih ni bila velika. VERDI. Zaprto. CORSO. 17.00: «Hollywoodski matador* (II mattatore di Holly-wood), J. Lewis. Ameriški črno-beli film. VITTORIA. 17.30: «Velikt Izobčenci Divjega Zapada« (I grandi fuo-rilegge del \Vest), J. Davis ln M. Castle. Ameriški črnobell film. CENTRALE. 1V.00: «Cleveška princesin ja* (La principessa di Cie-ves), J. Marais in M. Vlady. Ita-UJansko-francoski barvni film v cinemascopu DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta St 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,2 stopinje ob 13.10, najžljo S,P stopinje ob 7 10. Povprečne dnevne vlage Je bilo 58 odst. ALIGA REZULTATI •Bologna-Palermo 4-0 •Catania-Inter 1-0 •Fiorentina-Juventus 1-0 •Genoa-Venezia 2-0 •L. Vicenza-Sampdoria 3-0 •Milan-Atalanta 0-0 •Roma-Modena 2-0 •Spal-Napoli 4-2 •Torino-Mantova 1-0 LESTVICA Bologna 3 3 0 0 9 1 6 Torino 3 2 10 3 1 5 Spal 3 2 1 0 7 4 5 Atalanta 3 12 0 4 3 4 Catania 3 12 0 4 3 4 Roma 3 2 0 1 3 1 4 Genoa 3 12 0 3 1 4 Milan 3 12 0 8 4 4 Inter t 3 1 1 1 1 1 3 Modena 3 111 3 4 3 Samndnria 3 111 2 4 3 Mantova 3 111 1 3 3 Vicenza 3 1 0 2 4 3 2 Fiorentina 3 10 2 2 S 2 Juventus 3 0 12 2 4 1 Venezia 3 0 12 3 8 l Napoli 3 0 0 3 3 12 0 Palermo 3 0 0 3 0 • 0 Tekme 7. oktobra 1962. Atalanta-Venezia Catania-Roma Juventus-Boiogna Mantova-L. R Vicenza Milan-Fiorer.tina Modena-Torino Napoli-Genoa Palermo-Inter Sampdoria-Spal TRETJE KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Samo Bologna vztraja pri zmagah ostali «veliki» še vedno plavajo V B ligi vodilna Padova prisiljena na delitev točk - Samo pol uspeha za Udinese na domačih tleh in poraz Triestine na jugu A LIGA Komaj tri kola so za nami in A liga ima že svojo jasno fiziognomijo, ki pa je za sedaj pač samo odraz trenutne forme posameznih moštev in nikakor ne njihovih potencialnih zmožnosti. Bologna je doslej edina še nepremagana enajstorica in tudi pri tretji preizkušnji so njene vrste delovale kot brezhiben stroj, tako da je bil ves odpor Palerma zaman. Bologna, ki se ponaša tudi z najboljšo razliko v golih (9:1) in z najboljšim strelcem prvenstva (Nielsen 4), je slej ko prej eden najresnejših kandidatov za osvojitev naslova, do katerega pa je še daleč. Naslednji dve mesti pripadata trenutno Torinu in Spalu, toda provizoričnost je v tem primeru povsem očitna, saj niti Torino niti Spal nimata pretenzij na kaj več, kot na solidno mesto * V"., nui 110 ouiiuuu 1UCOIU Lil ijjiaiLC V 1 o u 11 a, lutniuuju sredi lestvice. Torino je tokrat Nielsena). Se slabše kot Milanu brez pridržkov, čeprav z naporom, premagal močno obrambo Mantove, Spal pa je na svojih tleh po obojestranski slabi igri (kljub številnim golom) premagal v obrambnih vrstah nezanesljivi Napoli Na tretji stopnici s 4 točkami so Atalanta, Catania, Roma in Genoa, štiri moštva tipične sredine. Atalanti je uspelo izvleči proti Milanu sredi Milana neodločen rezultat, ki bi lahko nekdaj predstavljal pravi podvig, spričo trenutne forme Milana pa je samo kaj več kot zadovoljiv izkupiček, posebno še, če upoštevamo, da je Mereghetti že v prvih minutah igre zastreljal 11-metrovko, pri čemer pa je imel glavno besedo vratar Milana Ghez-zi. V ostalem je bila tekma na nizkem kvalitetnem nivoju, proti koncu pa tudi groba, tako da je moral sodnik izključiti iz igre kar tri igralce (Barisona, Altafinija in KLJUB VODILNEMU GOLU VITALIJA V 5’ IGRE Z dvema na pol avtogoloma zaslužen poraz v Me s sini Prvemu golu je botroval Toros sam, drugemu pa zelo verjetno Sadar BLIiA REZULTATI Parma- 'Catanzaro 3-2 •Como-Cosenza 4-1 •Foggia-Brcscia 1-0 •Lecco-Alessandria 2-1 •Lucchese-S. Monza 0-0 •Messina-Triestina 2-1 •Padova-Bari 0-0 •Sambenedettese-Lazio 0-0 •Udinese-Pro Patria 0-0 •Verona-Cagliari 0-0 LESTVICA Padova 3 2 10 5 2 5 Messina 3 2 10 6 4 5 Pro Patria 3 1 2 0 4 2 4 Brescia 3 2 0 1 5 3 4 Lecco 3 12 0 4 3 4 Cagliari 3 12 0 5 2 4 Verona 3 111 4 3 3 Lazio 3 0 3 0 2 2 3 S. Monza 3 0 3 0 2 2 3 Lucchese 3 111 3 2 3 Como 3 1 1 1 5 4 3 Alessandria 3 1 1 1 5 5 3 Bari 3 111 3 3 3 Foggia 3 111 5 6 3 Triestina 3 0 2 1 5 6 2 Cosenza 3 10 2 3 8 2 Sambenedettese 3 0 2 1 2 3 2 Parma 3 1 0 2 4 7 2 Udinese 3 0 12 2 4 1 Catanzaro 3 0 12 2 5 1 Tekme 7. oktobra 1962. j Alessandria Padova | Bari-Parma f Brescia-Verona Como-Catanzaro Cosenza-Triestina Lazio-Lecco Pro Patria-Messina Sambenedettese-Lucchese S. Monza-Fc-ggia Udinese-Cagliari STRELCI: v prvem polčasu v 5’ Vitali (T), v 25’ Fascetti (M); v drugem polčasu v 6’ Calloni (M). MESSINA: Rossi; Dotti, Stucchi; Radaelli, Ghelfi, Landrl; Calzola-ri, Fascetti, Calloni, Canuti, Brambilla. TRIESTINA: Toros; Frigeri, Vitali; Dalio, Merkuza, Sadar; Santel-li, Trevisan, Vit, Secchi, Risos. SODNIK: Ferrari iz Milana. Koti: 7:2 za Messino. Gledalcev: 10 tisoč. Izključen Fascetti zaradi protestov. Prva tekma na jugu se je za Triestino zaključila s porazom, ki sam po sebi ni presenetil in zato tudi ne razočaral. Pač pa je razočaral način, kako je bila Triesti-na premagana, saj se vse zdi, da so obema goloma pasive botrovali sami igralci Triestine. Tako je bila ovržena pravljica o močni o-brambi, ki se je v ostalem zamajala že med prvima dvema srečanjema. Prejeti v treh tekmah kar 6 golov, nikakor ni malo. Triestina na splošno ni zaigrala na običajnem nivoju. Poleg nezanesljive obrambe, tudi krilska vrsta ni bila kos svoji nalogi, da o napadu niti ne govorimo. Razen tega je tudi zgrešila taktiko. Njeni igralci so vse premalo pokrivali nasprotnike. Triestina je namreč/ prešla v vodstvo že v 5’, ko je Vitali streljal prosti strel z roba kazenskega prostora. Se preden so nasprotniki utegnili postaviti zid in se nekoliko organizirati, se je Vitali že zaletel in v paraboli poslal usnje v mrežo. Domačini so protestirali, češ da je Vitali streljal pred sodnikovim žvižgom, toda Ferrari je bil nepopustljiv. Domačini so poslej prevzeli pobudo in že v 11’ je bila obramba Triestine v veliki nevarnosti po akciji Calzolarija, toda Stucchijev strel ni bil točen. V 13' je bil Calloni po prodoru zrušen v kazenskem prostoru, toda sodnik ni in- sivcih iiiuaiuiu, i terveniral. Nato so domačini zamudili nekaj priložnosti, dokler niso končno v 25’ izenačili. Po prekršku nad Callonijem je Fascetti izvedel kazenski strel. Toros je ob desnem drogu žogo s pestjo odbil v drog, nakar se je odbila v mrežo, pri čemer niti ni gotovo, da bi sploh šla v mrežo, če se je ne bi Toros dotaknil. Vratar Triestine se je kmalu na- to sicer rehabilitiral z lepima intervencijama na strela Canutija in Radaellija, vendar njegova napaka ni bila prva v letošnji sezoni. V drugem polčasu so domačini že v 5’ dosegli vodstvo iz gneče, pri čemer se zdi, da je zaključnemu Callomjevemu strelu Sadar nekoliko spremenil smer. V zaključni fazi tekme je Triestina obupno skušala rešiti vsaj eno točko. V 36’ je Sadar preigral tri igralce in podal Vitu, toda njegov strel je Dotti preusmeril v kot. Kmalu nato je sodnik izključil Fascettija, toda tudi z igralcem več Triestina ni znala ukaniti previdne obrambe domačih, v kateri sta se odlikovala predvsem Landri in Ghelfi. se je tokrat godilo Interju, ki je moral povsem upravičeno pustiti obe točki v Catanii. Edini gol za domačine je dosegel Milan v drugem polčasu, tekma pa je tudi na stadionu «Cibali» bila pod vsako kritiko. Roma je imela v Modeni nepričakovano šibkega nasprotnika, a je kljub temu njena zmaga dozorela šele pred samim koncem srečanja po zaslugi Orlanda in Lojacona v 33’ in v 42’. Tudi interna zmaga Genoe nad Venezio je dozorela šele v drugem polčasu, uvod vanjo pa je dal Santistebanov avtogol v 9’, ki je precej zbil moralo Benečanov. Sicer pa je bila zmaga Genoe povsem zaslužena. Na kvoti 3 so trenutno Inter, Modena, Sampdoria in Mantova. Sampdoria je morala položiti o-rožje pred sijajno razpoloženim Lanerossijem, ki je v drugem polčasu nasul v mrežo Battare kar tri gole po zaslugi Vernazze in Mentija. Visok poraz Sampdo-rie predstavlja precejšnje presenečenje, saj je Sampdoria s svojima Južnoamerikancema Torom in Da Silvo startala kot eden velikih favoritov prvenstva. Lanerossi je s tem rezultatom prišel do svoje prve zmage, kar velja tudi za Fiorentino, ki je v direktnem srečanju nekdanjih »velikih* premagala sedaj še bolj revni Juventus z enim samim golom Hamrina pred koncem prvega polčasa. Tudi to srečanje, ki je v ostalem bilo precej borbeno, je pokazalo, da preživljata obe moštvi krizo in da je še precej daleč čas, ko bosta lahko pokazali kaj lahko zmorejo igralci takega formata kot jih imata Fiorentina' ih Juventus. ' . ■ 1 Na predzadnji stopnici sta Juventus in Venezia, brez točk pa sta še vedno Napoli in Palermo, ki imata tudi sicer kaj malo izgledov, da bi mogla v doglednem času kaj bistveno izboljšati svoj položaj. B LIGA V B ligi, za razliko od A lige, po tretjem kolu ni več nobenih ničel na lestvici. Padovi se je na lastnih tleh pretrgala nit ima-govitosti, Udinese pa prav tako na lastnih tleh nit porazov, čeprav samo z neodločenim rezultatom. Padova je še vedno na vrhu lestvice, čeprav ji je Bari zavrl pot, toda tik ob njej se je z enakim številom točk znašla Messina po tesni, a zasluženi zmagi nad Triestino na lastnih tleh. Sledi skupina štirih: Pro Patria, Brescia, Lecco, Cagliari. Pro Patria je prinesla točko iz Vidma v srečanju brez golov. Brescia se je vrnila praznih rok iz Foggie in doživela po dveh zaporednih zmagah prvi poraz. Lecco je na svojih tleh tesno obračunal z Alessan- : plena proti Veroni, ki je sedaj drio, Cagliari pa je rešil pol na čelu tretje dolge skupine moštev s tremi točkami aktive. Njej sledijo v vrstnem redu: Lazio, ki je prinesel točko iz San Bene-detta del Tronto, Simmenthal, ki se je z enakim rezultatom in enakim izkupičkom vrnil iz Lucce, Como, ki je doma visoko odpravil Cosenzo, Alessandria (1:2 z Leccom), Bari (0:0 v Padovi) ter Foggia Incedit, ki je na svojih tleh premagala Brescio. Z dvema točkama sledijo Triestina, Sambenedettese, Cosenza in Parma (ki je dosegla v tem kolu edino zunanjo zmago na škodo Catanzara), prav na dnu pa sta Udinese in Catanzaro. Na splošno se že po tretjem kolu zdi, da bo prvenstvo precej izenačeno in da se bomo skozi lovili v negotovosti. Najbolj plodovit napad ima doslej Messina s šestimi goli, najslabšo obrambo pa Cosenza z 8 goli na plečih. Najboljši strelec je član Padove Koelbl s 4 goli. 3:2 ZA GOSTE NA STADIONU V ZAGREBU Z. Nemčija se je maščevala za poraz z Jugoslavijo v Čilu Kn kil za\ Zelo slaba igra jugoslovanske obrambe - Strehi trikrat uspešen za Nemce in Galič dvakrat za Jugoslovane STRELCI: v prvem polčasu v 10’ Galič (J), v 24’ in v 27’ Strehi (N); v drugem polčasu v 17’ Strehi (N), v 28’ Galič (J). JUGOSLAVIJA: šoškič; Durkovio (Svinjarevič), Jusufi; Ivoš, Markovič, Brnčič (Matuš); Takač, Zambata, Jerkovič, Galič, Samardžič. ZAH. NEMČIJA:'Fahrian; Erbardt, Schnellinger; Schulz, VVilden, Reisch; Trimhold (Kozlowski), Schuetz, Strehi, Konitzka, Kraus. SODNIK: Rigato (Italija). Gledalcev 60.000. ZAGREB, L — Jugoslovanska reprezentanca je včeraj doživela na stadionu v Maksimiru poraz, za katerega ne more biti nobenega izgovora; Nemci so bili odločno boljše moštvo tako v kolektivnem kot v individualnem smislu. Jugoslovani so igrali tehnično in predvsem taktično izredno slabo, pri čemer sta se rešila do neke mere samo Galič in Samardžič. Nemška reprezentanca, ki je prišla v Zagreb z maščevalnimi nameni (zaradi poraza v Čilu), je bila pomlajena s štirimi debu-tanti, ki pa so bili tudi med najboljšimi na igrišču. Tudi jugoslovansko moštvo je začelo tekmo z dvema debutantoma: Bračičem v krilski vrsti in Samar-džičem na levem krilu. Ze prve poteze na igrišču so pokazale, da so Nemci odlično vi-grani in kondicijsko perfektni. Silno so napadali in v prvih 10’ je imel Soškič mnogo priložnosti, da se izkaže. Toda kljub premoči gostov so Jugoslovani nepričakovano dosegli prvi gol. Takač je lepo podal Jerkoviču, ki je močno streljal. Vratar Fahrian je žogo odbil, pritekel je Galič in zadel cilj. Po tem golu so Jugoslovani zaigrali neKoliko boljše, vendar ne za dolgo. Nemci so kmalu spet prevzeli pobudo z odlično igro v polju in z nevarnimi napadi, katerim je bila jugoslovanska obramba sprva kos, potem pa se je vse bolj izgubila in končno kapitulirala po lastni krivdi v 24’, ko je nemški srednji HililniiiiiiiiimiiitiliiiiiiMiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMlimmiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiMitliillliiiiiiliiiiiiiitrifimmmiiiiiiiiiiimiiiMiMiMiiiitiiiHiiiiiimii TRIDNEVNO ATLETSKO TEKMOVANJE V ANKARI Romunija balkanski prvak v moški in ženski konkurenci Jugoslovani v obeh konkurencah drugi - Samo povprečni rezultati ANKARA, 1. — Včeraj so se po tridnevnem tekmovanju v Ankari zaključile letošnje balkanske atletske igre. V moški in v ženski konkurenci je zmagala Romunija, Jugoslavija pa je v obeh konkurencah osvojila drugo mesto, medtem ko je bila lani med moškimi prva. Letošnji neuspeh Jugoslovanov je treba delno pripisati odsotnosti nekaterih najboljših jugoslovanskih atletov (Lorger, Kovač, Sarič itd.), delno pa tudi zelo slabi formi nekaterih posameznikov, med katerimi v prvi Vrsti obeh metalcev kladiva, ki Zlepa ne moreta več preseči 60 metrov. Končni vrstni red po točkah je bil naslednji: MOŠKI: Romunija 142, Jugoslavija 131, Bolgarija 110, Grčija 76, Turčija 41 točk. ZESSKE: Romunija 102, Jugoslavija 79, Bolgarija 75, Grčija 8, Turčija 7. Rezultati drugega dne: moški — 1500 m: Vamos 3’57”, Barabos (oba R) 3’57”4, Važič 3’57”9, 6. Kovač (oba J) 4’01”. 3000 m ovire: Da-nadarau (R) 9’10”8, Onel (T) 9’13”2, Papavasilju (G) 9’16”4, 5. Špan (J) 9’20”2. Met kopje: Pope-scu 75,51, Bizim (oba R) 72,82 m, Pavlov (B) 72,13, 5. Miletič 71,23, 6. Galič (oba J) 70,39. Skok v daljino: Conev (B) 7,48, Kalnikov (R) 7,37, Munjič 7,34, Mueller (oba J) 7,28 m. 4zl00 m: Bolgarija 41”7, Romunija 42”4, Jugoslavija 42”6. Deseteroboj: Brodnik 6705, Kolnik (oba J) 6385, Mesaros (R) 5965. Zenske — krogla: Saldjan (R) 15,87, Hristova 15,54, Corbova (obe B) 14,83, 5. Perovič 13,45, 6. Hudobivnik (obe J) 12.43. Skok v daljino: Jorgova (B) 5,97, Belmega (R) 5,93, Stamejčič 5,51, 6. Mrinjek (obe J) 5,31. 200 m: Šikovec 24”8, Simič (obe J) 24”9. Jugoslovanski atleti so bili najuspešnejši zadnji dan tekmovanja, ko so osvojili 6 prvih mest in vrsto drugih dobrih plasmajev. Sta-mejčičeva je zmagala v ženskem peteroboju s 4266 točkami, Kači-čeva v metu kopja -z rezultatom iiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiHMiliiiiiiiiiiifiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DVOBOJ V PARIZU Francija 105 Nemčija 95 ODTU1NTAM Po zmagi nad Pietrangelijem PARIZ, 1. — Atletsko srečanje med Francijo in Nemčijo se je zaključilo z nepričakovano zmago Francozov, prvo po šestnajstih porazih. Izid dvoboja je bil 105-95. Doseženih je bilo tudi nekaj odličnih rezultatov: 400 m ovire: Janz (N.) 50”7; 1500 m: Jazy (Fr.) 3’45”3; 200 m: De-lecour (Fr.) 21”2, 2. Germar (N.) 21”2, 3. Schumann (N.) 21”3, 4. Piquemal (Fr.) 21 "4; Disk: Allard (Fr.) 55,32 m; 3000 m ovire: Texe-reau (Fr.) 9’8”6; 10.000 m: Bogey (Fr.) 29’30"8; Kopje: Salomon (N.) 77,07, Macquet (Fr.) 76,14, daljina: Brahchi (Fr. 7,70 m, Juttner (N.) 7,60 m; 4X400 m: 1. Nemčija 3’07”; skok s palico: Houvien (Fr.) 4,55, 2. Balastre (Fr.) 4,50; llo m ovire: Trzmiel (Fr.) 14”4; kladivo: Fashl (N.) 62,81; krogla: Urbach (Nem.) 17,33; Višina: Dugarreau (Fr.) 2,07 m. ŠAHOVSKA OLIMPIADA Visoka zmaga FLRJ nad Vzh. Nemčijo VARNA, 1. — Danes dopoldne so bile igrane prekinjene partije iz 4. kola šahovske olimpiade. Končni rezultati: 1. skupina: Bolgarija-Holandska 2:2, ZDA-Avstrija 2:2, ZSSR-Argen-tina 2,5:1,5, Madžarska-Ceškoslova-ška 2,5:1,5, Zahodna Nemčija-Ro- munija 3,5:0,5, Jugoslavija-Vzhodna Nemčija 3,5:0,5. Stanje na tabeli po 4. kolu: Jugoslavija, Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija 10, ZDA, 9,5, Romunija in Bolgarija 8, Argentina, Holandska in Madžarska 7,5, Češkoslovaška 7, Vzhodna Nemčija 6, Avstrija 5. Prosvetno društvo Prosek -Kontovel priredi v nedeljo 14. oktobra t 1. prvo ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi. Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva vsak večer do vključno 9. t. m. Prva nagrada bo pokal. Gardini ponovno prvak Italije RlM, 1. — Gardini je ponovno osvojil teniško prvenstvo Italije. V finalu je premagal Pietrangelija v štirih setih z izidom 6:2, 6:4. 4:6, 7:5. Ostali finalni rezultati: ženske: Pericoli-Riedl 5:7, 6:3, 6:1, mešane dvojice: Gordigiani, Pirro-Lazzari-no, Lazzarino 6:4, 1:6, 6:4. Mednarodni nogomet SuFi-JA, 1. bolgar.ju . roljska 2:1 (2:1). HAMBURG, 1. Benfica-Hamburg Sportverein 4:3. ZUEKICH, 1. 44 držav se je doslej prijavilo za olimpijski nogometni turnir. 49,71 m, Simičeva v teku na 400 m s časom 57”6, ženska štafeta na 4x100 m s časom 47”8, Mustapič v maratonu in moška štafeta 4x400 m s časom 3’18”5. Druga dobra mesta so zasedli: Petrušič na 110 m ovire drugi s 14”4, Radoševič drugi v metu diska s 53,73, Rakič tretji s 51,81, Olga Gere v skoku v višino druga z 1,71, Cervan tretji na 5000 m s 14’42”2, Kolnik drugi v skoku s palico s 4,45, Lešek šele 6. s 4,20, Grujič drugi na 400 m s 48”6. Bologna-Palermo Catania-Inter Fio renti na-J i> ventus Genoa-Venezia L. R. Viccnza-Sampdoria Milan-Atalanta Roma-Modena Kpal-Napoli Torino-Mantova Messina-Tricstina Padova-Bari Sambenedettese-Lazio Verona H.-Cagliari 1 1 1 1 I X 1 1 1 I X X X KVOTE: 13 točk - 3 395 000 lir 12 točk — 116.400 » 1 X X 2 11 2 1 2 KVOTE. 11 točk — 327.104 lire 10 točk — 26.614 lir Pi toril kim ladj vazi llad zvez neg: kor; napadalec Strehi prvič zatret vo mrežo. mii, Po izenačenju so se Jugoslov* , J ni zmedli in že tri minute kas- slov» '"'j®’ katera od kubanske vla-: kas 1 e zahteva odškodnino zaradi i pre nacionalizacije njene industrije. '°i,P? T° je samo en primer hladne 11 1 vojne, ki se vodi proti Castru in igosič r‘3egovi vladi. Podobne vesti pa reroje nePrestano prihajajo z vsen pod-v k» roa'j Karibskega morja 'n umet-žog< no zaostreno vzduš1«- se čedalje 15 ji » absa. Toda pritiska ameriškega irpn! *kana na maj-hno Kubo sve-ik?ovit ovna javnost ne odobrava. S tem kot * *? ,ne 8tr'n-)a cela vrsta amen-se j1 k'b zahodnih zaveznikov. Po-Nen* *fcono Velika Britanija ima dolo-tretj ovne pridržke v zvezi s takšno j sat* ameriško politiko, posebno v zve-iE.!j ** ? njeno zahtevo, naj bi se an-la k g e8ke ladje pridružile splošnemu : gospodarskemu bojkotu revolu-ta J« ci°narnega režima na Kubi. ?j z« Seveda v tem primeru ne gre !m. za sentimentalnost, marveč za bi' rt ?°*°^ene interese, ki se lahko Tod1 Hran'j0 samo na osnovi realizma, vek , britanske strani je opaziti do-j mr* oeene politične rezerve do a-mori naeriške politike, ki v tem pri-, meru »izgublja živce*. Čeprav ko*lk, ?? namreč ocene Castrovege re-'Jf. o t*1?8 enake, pa se glede na me-i zeli °de, ang*eSka politika v odno-čala 1 SU ... ^ube dokaj razlikuje od mi i' ameriške. Kot se nekoč ZDA ni-so hotele spustiti v sueško pu-vansU' stolovsčino, tako se zdaj tudi Ve-?0rtfn llkf- Brltanija ne želi korrapro-g°_s ,( , dlrali s kakršno si bodi napa- P ^ talno akcijo, ki bi jo svetovna bili 3avilost lahko obsodila kot im-ia kat Perlalistično vmešavanje v za-funK| dPVP druge dežele, j v. n i ®icer pa so britanske tovorne itnost i"h,bilH amCnŠki b0jk0t lahki i u, Kubi, da so si ponovna lahko zagotovile nov vir dohod-: kov. To, seveda, bržkone ni v skladu z določeno zavezniško moralo, je pa vsekakor rentabilno. In tako, vtem ko se ZDA trudijo, da bi čimbolj hermetič- >tnegl n° ^ ?br°Č okrog Kube- Pa tneg se britanske ladje prizadevno šnieV trudl)0 PH prevažanju sovjetske-- F» ga Petroleja na Kubo in kuban-r 3:1 ®«ega sladkorja v SZ. nouvk t3,kžnega »brezobzirne- 1 ga. britanskega stališča, na ti-iem blagoslovljenega od lon-1:3 il !*onske vlade, je treba iskati 1-5 I , sploani svetovni krizi pomor-!:9 1 ?. ,fa Prometa. Se leta 1952 je :9 | lka Britanija na osnovi svo- *:5 ih Prevoznih uslug v pomor- lij i oo, nrl drUgih deže* 2aa*h-1.5 J žila 221 milijonov funtov, lansko . | jeto Pa se je ta j i la 2a 52 milijonov. vsota zmanjšu- 3:9 Skf f°sredno p0 ™3ni 3e pomor- i *e 0 ‘°Vorni Pr°met predstavljal 1 ševand dejavn°st. Povpra- > 7 ( dalp"Je P° lad‘3ski Prostornini je I in 1 , ec presegalo ponudbo. Potem j f, P.r:,šla korejska vojna, ki je e coik Je 0 'ko Zavrla takšen razvoj, ta-z. nastopom sueške krize se je Sobe jf. znova popravilo, in sicer o 1 ,tega’ ker je bil v tem ča-CT, l lndfP Š'kiIprekop zaprt in 80 bi,f' llovat: okrog PafH5kee iZt''ati dalj'5° POt da leta 1957 Bakontlnenta- Tj‘ kriza k- ',e že spet nastopila !'R }; lrne 'z:/ a® 1959' k° je ma-’ 8 ! npgn i-o-' m'lijonov ton tovor-1 1S i nih dn yV3a ostalo neizkorišče-B I ",h, dosegla svoj vrhunec. i 14 j glehernrbntan-ske ladJe okoristijo »11 skega Zakaj da bi izšle iz današnje krize pomorskega prometa. Vsi ti argumenti skupaj, čeprav izredno realistični, pa nikakor ne prepričajo ameriške vlade. In tako je britansko ministrstvo za promet po dolgem oklevanju bilo primorano izdati sicer mlačen poziv vsem ladijskim lastnikom, naj na Kubo ne prevažajo strateškega materiala. Toda hkrati britanska vlada nikakor ni sprejela tudi kakih ostrejših mer, naperjenih proti tistim, ki bi tega priporočila ne upoštevali, ln to z izgovorom, da bi za to bilo potrebno v parlamentu izglasovati poseben zakon. Skupno z Norveško, ki je nasploh zavrnila vsako državno intervencijo, tudi Britanija potemtakem ne želi žrtvovati svojih trgovinskih interesov. za račun ameriške občutljivosti. Seveda, po drugi strani, Wa-shington nikakor ni pripravljen požreti takele primere zavezniške nesolidarnosti. Preko tako imenovanega Odbora za nadzorovanje trgovine Vzhod — Zahod (ki se ukvarja s kontrolo in omejevanjem trgovine z vzhodno Evropo in Kitajsko) so zdaj ZDA postavile zahtevo, da se zunanjetrgovinska dejavnost s Kubo obravnava na isti način, kot tista s SZ in Kitajsko. V predstavniškem domu ZDA je bil zdaj predložen spreminjevalni predlog, na osnovi katerega bi se odrekla vsaka pomoč deželi, katere ladje bi prevažale blago za Kubo. Posamezne ameriške družbe pa so že začele z nekakšno tiho vojno proti »nelojalnim, konkurentom. V svojo »črno knjigo« vpisujejo vse, ki kršijo embargo, in proti njih vrše tudi sankcije. Zato nekatere britanske ladje, ki na Kubo dovažajo sovjetski petrolej, na ameriškem kontinentu ne morejo najti tovora za povratno vožnjo. V to akcijo so se vključili tudi ameriški sindikati, še več, le-ti so od mednarodne federacije transportnih delavcev zahtevali, da se pridruži bojkotu ladij, ki prevažajo blago za Kubo. London pa pri tem zagrenjeno ugotavlja, da bi se trgovinski interesi nikakor ne smeli mešati s prijateljskimi vezmi. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■*★★★★★★ | Z obiska «Koroškega okteta Kakor smo poročalt v nedeljo, je koncert «Koroškega okteta» t’ soboto zvečer v Bazovici zelo lepo uspel. Številno občinstvo je moglo slediti dobro izbranemu in odlično izvajanemu programu. Naslednjega dne, v nedeljo popoldne, pa je «Koroški oktet• nastopil še v Križu, dočim mu je istega dne zvečer barkovljansko prosvetno društvo pripravilo v svojih prostorih prijeten večer. Na naših slikah vidimo oktetov-ce med tem ko jim tov. Miro Prešel v bazoviški dvorani želi dobrodošlico, na spodnji sliki pa vidimo oktetovce med petjem v prostorih barkovljanskega prosvetnega društva. Plesni ansambel mojstra Mojsijeva pride gostovat tudi v Benetke Igor Stravinski je bil le močno utrujen Pred dnevi smo poročali, da je v Sovjetski zvezi na gostovanju veliki skladatelj ruskega porekla Igor Stravinski. Ze davno, leta 1910 je Igor Stravinski, ki je tedaj živel v Parizu, zadnjič obiskal domovino, na kar je ostal v tujini, tako da se je sedaj prvič po 52 letih vrnil v Hkrati s tem pomembnim dogodkom gostovanja Igora Stravinskega v Sovjetski zvezi poročajo iz Moskve še o drugem pomembnejšem dogodku. Gre za pripratie znanega sovjetskega plesnega ansambla, ki ga vodi Mojsijev, za daljšo turnejo po zahodni Evropi. V to-turnejo ie --——J r------ I------ ------ I C,UltUlWt| O 1 U1. V VI/ Vliltl l*V/U svoje rojstno mesto in še tokrat vključeno tudi gostovanje po Ita- le na kratko gostovanje, da bi dirigiral moskovsko in leningrajsko Filharmonijo, fc’ sta že vnaprej pripravili nekaj njegovih skladb tudi novejšega datuma. Zaradi velikih naporov, ki so jih prvi koncerti terjali, pa je že SO let stari skladatelj laže zbolel in listi so že poročali, da je njegovo življenje v nevarnosti. Dejstvo pa je, da so bili napori za starega skladatelja m dirigenta zares preveliki, da pa ne gre za kakšno bolezen, še najmanj za kako nevarnost, pač pa gre le za veliko utrujenost m trenutno nerazpoloženje, tako da bn s svojim programom Stravinski nadaljeval, ne da bi prišlo do Kakih sprememb. PRIRODNI MUZEJI tŽIVIH OKAMENIN* Več tisoč let stare sekvoje v ameriških državnih parkih Največje drevo je visoko 122 m - Štor s premerom 10 m, na katerem danes plešejo - Les sekvoj ni kdove kako cenjen - Izmaličenje nekaterih redkosti priložnost glede ladij-17 < tenknvJl ~V02a> brez politične N* lfenlT n0Sli' k«r je to živ- *'!2 t rtS°. ^Sanje _ pa se n*! p"vo«. ke ! i« i v*'lttaanje njihovega na- i! ? i je ,obst"ia. Hkrati pa se 1-15 1 prihai- 8Za °’ da največ naročil 5 17 1 kr‘haja 12 vzhodnih dežel. In ta-zvezi 'v8'8, kakor že nekoč v • ^ ton, -S , Alsko, da se britanska ščf!LnS.ka mornarica ne prepu- urnč 2 enUmentalnosti, se ne meni er Jin lsk ln 2ahteve ZDA, marveč trkl!> sovjetsko*3 hireVaŽa kubansk0 n 0 P8 pcgosti b!ag.° 'n čedalje bolj norci* njenia °b,sku-ie pristanišča omenjenih dveh dežel. et> ko jka. niornarica se lah- bi l*; tudi tr °dlS' za slrateške, kakor I pjsal trg°v.nske namene,, je za- !» 'Times.13 r”.' londonski časopis Slab< ne evrn„ °tovo pa je, da osts-rok* trgovmsT^1 lnteres v tem, da OSloV’ govinska mornarica ostane trli leti . o svojo bojazen0!1 odkrito izražajo ledat^ kdo nam lahk0°nd°nski krogi ~ Ti -b" rs - Samo* !Xuje*°- B(fot tud! a*1 P.nmeru ne bo dosled b0d< l fiubiuem Pa b° baŠe ladjevje nim!l dnu izredno pomemben vir igrah' d.bPdk°v- Se več, pravijo v Lon-OČet# *T ’ bi ustvarilo nevaren ,v!Cefens’ ki bl vzhodnoevrop- trahD čele hitr'6! spodbudil da bi 29‘ rok* Onnni ■ Je sraditi, oziroma iz- bod«j UdjevrjeeVak SV°'e trgovinsko končn/ ,’,jkar bi Pomenilo do-nsrec britanskim unom, — se v tem no izpe- poslti' ridig* pri ga' hudg smo RIVISTa m . DERNe v ^bETTEHATURE MO- 14. Fascicoin TARATE Volume Šansoni. p|r°nz4- Dicembre 1961. blja«*' CICIBAN, li3t avi. ' Mladinska kn1?„nRjm,ajše- IzdaJB 1. 1962-63. Jlga v Ljubljani. St. : četfv Pred nedavnim smo pisali o tem, kako si znanstveniki danes pomagajo pri ugotavljanju starosti izkopanin, predvsem okame-nin in drugih ostankov nekoč živečih bitij, pa tudi rastlinstva. Danes pa se bomo ustavili pri nekaterih tako imenovanih živih muzejih na področju botanike. Nekateri jim pravijo tudi žive okamenine. Za kaj gre? Gre za nekatere rastline, točneje drevesa, katerih življenje sega daleč nazaj v' tisočletja. Najboljšo priložnost za proučevanje tega nam nudijo razni nacionalni parki in za primer bomo vzeli državne parke v Kaliforniji v ZDA. Tu se srečamo z dvema vrstama sekvoj, to je dreves — velikanov, katerih življenje je malone večno. Od tod izhaja tudi ime ene teh dveh vrst sekvoj tako imenovana sequoia sem-pervivens, kar pomeni — večno živeča sekvoja, Samo ob sebi se razume, da ta sekvoja ne živi večno. Dejstvo je, da živi izredno dolgo, tisoče let in ko drevo odžagajo, iz štora požene več mladik, katerih ena se ponovno razvije v ogromno drevo. Tovrstne sekvoje rastejo v srednji in severni Kaliforniji. Največja sekvoja je tako imenovana sekvoja ustanovitelja, ki raste v gozdu Buli Greek blizu Dyervilla. Drevo je visoko nad 122 metrov, to je kot 45-nadstropna hiša in od tal >lo prve veje je polni 87 metrov. Koliko je stara? Tega nihče ne ve. Vsekakor pa je gotovo, as je bila ta sekvoja že mogočno drevo preden smo sploh začeli šteti stoletja po novem štetju. Gotovo bo ta sekvoja stara od 4 do 5 morda celo 6000 let. Značilnost sekvoj je ta, da njihov les ne gnije, pa tudi če je leta in leta v vodi ali vlagi. Hkrati les ni smolnat, pač pa vsebuje mnogo tanina in zato ga črvi ne najedajo. Značilnost te vrste sekvoje je tudi ta, da tam, kjer je drevo ranjeno, zraste neka guba, ki raste v les sam, v deblo, hkrati pa se na zunanji strani debla razvije nekakšna »bula«, ki je sestavljenega iz zelo trdega lesa. Druga zvrst sekvoj je tako imenovana sequoia gigantea. Med to in prejšnjo sekvojo je osnovna razlika v tem, da se prva razmnožuje s podrastjo, ta pa izključno s semenjem. Nadaljnja razlika je v tem, da je njen les porozen, krhek m za zahtevnejša dela neuporaben. Ta zvrst sekvoje raste v Sierra Nevadi in to na višinah med 1200 in 2700 m nad morjem. Da gre zares za redke primerke s tisočletno zgodovino, da gre torej za nekaj posebnega, nam pove tudi dejstvo, da so v nacionalnem parku Cali-veras posamezna drevesa poimenovali po raznih znanih možeh ali jim pritaknili kaka značilna imena. Tako imamo na primer v tem parku sekvojo, ki nosi ime »Ponos gozda«. Je to 88 m visoka sekvoja iz vrste seoiioia gigantea, ki ima šest metrov premera. Tu imamo tudi 97 m visoko sekvojo, ki so Ji nadeli ime Abraham Lincoln. Gre verjetno za eno najstarejših in najlepše raščenih dreves. »Siamska dvojčka« je 73 m visoka sekvoja, ki pa se pri 14 m višine razčleni v dvoje. Se bolj značilen pa je štor, ki ima premer 10 m in ki služi včasih za plesišče skupinam izletnikom, ki prihajajo sem. Zgodovina tega ogromnega štora je vredna omembe. Do leta 1893 je tu rasla ogromna sekvoja, kar dokazuje štor. Tedaj še niso pa- zili na prirodoznanstveno vrednost tega »živega muzeja, in so drevesa sekali kot se je komu zahotelo. Da bi podrli tega velikana, so si enostavno omislili nekakšno stavo, ali se sploh tolikšno drevo da podreti ali ne. 22 dni je skupina gozdarjev sekala z navadnimi sekirani in nato odnehala. Toda brž ko so se gozdarji nekoliko odmaknili, je skozi gozd zavel veter in tla so se stresla. Ogromno drevo se je zrušilo. Trušč, ki je pri tem nastal, so ljudje slišali celo 29 km daleč. Pozneje so štor zgladili in ker ne trohni, služi še danes za plesišče. Še prej pa so si ga ogledali strokovnjaki m pri tem ugotovili, da ta sekvoja niti ni tako stara, pa čeprav so našteli na štoru 1320 krogov, to je 1320 let. Odkod ime sekvoja? Pravijo, da je tem starim, velikanskim drevesom dal ime reki vpliven poglavar indijanskega plemena, z imenom Sequoyah, ki ;e živel od 1770 do 1843 leta. Je bil to eden redkih prosvetljenih poglavarjev tedaj še I udo primi. Trije krasni primerki sekvoje. Za primerjavo si oglejmo žensko in moškega, ki stojita pred prvo sekvojo na levi STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Z=- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaradi svoje brezbrižnosti bt utegnili zamuditi lepo priliko za dober posel. Ne razpravljajte s preveč občutljivimi osebami. Zdravje dobro. bik (Od 21.4. do 20.5.) Prišel je trenutek, da predložile svojemu nasprotniku sprejemljiv kompromis. I-mejte več zaupanja v osebo, ki vas Uubi, Nervoznost, DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Imejte vedno v mislih občutljivost svojega predstojnika. Ne brigajte se za to, kar govore o vas ljudje. Utrujenost. RAK (od 23.6. do 2J.7.) V teku Jutra boste prejeli zanimiv predlog Z ljubeznivostjo boste dosegli več kot s strogostjo. Zdravje brez molenj. HOROSKOP Sen dan za one, ki Imajo stike z Inozemstvom, Ne sodite prestrogo osebe, | ^ ki Jo komaj poznate. Zdravje odlično. DEVICA (ort 23.8. do 22.9.) Računajte samo na lastne moči, sodelavci vas to pot ne bodo podprli. Srečne ure z ljubljeno osebo. Počivajte. TEHTNICA (od 23.9. do 23.11.) Vsem vaSIm dolgoročnim načrtom se obeta lep uspeh. Ogibajte se razgovorov, ki za vas niso zanimivi, u-trujenost, ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zaupajte lastnim sposobnost itm to uspe.-en dan glede vseh poslej, ki jih boste začeli skupno z druglini. Zaupajte načrtom, ki vam Jih h° predložila ljubljena oseba. Zdravje dobro. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) »tiki Jih boste vzpostavili v teka dne, bodo solidna osnova za bodočnost. Slovo od neke osebe vam bo pokazalo, kakšna so vaša čustva do nje. Zdravje odlično. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne In načrt boste Izpeljali brez težav. Sreč- LEV (od 23,7. do 22.8.) Zeli trape- ne ure v družini. Zdravje odlično. oklevajte, ko gre za to, da se od- poveste že zastarelim metodam de*a-Dali boste dober nasvet nekemu družinskemu članu. Zdravje mtrn°. RIBI (od 20,2. do 20.3.) Izredno dober uspeh v nekem skrbno Popravljenem poslu. Ohranite zase to, kar vam bo nekdo zaupal. Zdravje zelo dobro. tivnih plemen, ki je za ->voje pleme izdelal celo posebno abecedo, pa čeprav je bil sam nepismen. Američani znajo iz vsake stvari iztisniti materialni d. biček. Ker les sekvoj m uporaben kot kak dragocen les, so te parke spremenili v nesakšne turistične atrakcije, toda ne tako, da bi, jih pustjjj y njihovi prljroRni lepoti, pač pa so jih izmaličili, da bi, zvabljali turiste.' O.-stn Redwpode Highway teče >n mimo in služi kot dostop k raznim delom tega parka Tudi k tem izmaličenim sekvojam. V eni sekvoji so pri tleli izdolbli prostor za majhen bar. Pri drugi so pod njo .zkonali bar v tleh in ji posek rli del korenin. Skratka, mnoge sekvoje so izmaličili in kraju odvzel, njegovo pristnost. Kakih 350 km od San Francisca je v Sierra Nevadi tudi tako imenovani Yosemite National Park. Tu še ve-lr.o žive skupine Indijancev v svoiem pri-rodnem okolju, pa čeorav so nekoliko bolj civiliziram. Tod so čudovita jezera, slapovi, kanjoni, čudovite prirodna skulpture. Tod se razteza tudi največje granitno pogorje, hkrati pa tudi najstarejše sekvoje. Prvi, ki je ta živi muzej odkril, je bil JOseph Wal'.er Toda Galen Clark je temu področju dal svoj pečat. To pa je odo bolj po naključju. Zdravniki so ugotovili, da njegova pljuča niso najbolj zdrava in so mu svetovali, naj se umakne kam na čisti zrak. Odšel je v ta predel, si tu pustavil kolibo, hatp, da bi se preživljal, odprl točilnico in začel vabiti sem izletmkp. Povsem v ameriškem duhu so tod kmalu zrasli hoteli in kraj se je spremenil v turistično področje, dokler niso oblasti tega plazu ustavile, da- bi ohranile vsaj to, kar se je še ohraniti dalo. To področje se more pohvaliti s tremi največjitrti sekvojami, ki nosijo ime Mariposa, Merced in Tuolomene. Nemogoče Je določiti točno starost teh velikanov in znani strokovnjak Muir Je na štoru neke podrte sekvoje naštel 4000 krogov, kar pomeni, da je drevo bilo staro najmanj 4000 let. Domačini menijo, da je najstarejša sekvoja Grizli, ki meri komaj 96 metrov v višino,' pri tleh pa je debela nekaj nad 10 metrov. Morda najbolj značilna pa je sekvoja, ki so ji nadeli ime VVahvo-nah, kar pomeni v jeziku tamkajšnjih Indijancev »veliko drevo«. Ta sekvoja je vse dc danes ostala nekakšen spomenik tega plemena. Bratje Scribeners pa so jo že 1883. leta tako izmaličili, da so jo dobesedno pokvarili, kajti skozi deblo so izdolbli dva metra in pol širok, tri metre visok ln osem metrov in pol dolg predor, skozi katerega še danes vodi nekakšna »turistična« pot. Prikazali smo tako nekaj značilnosti tako imenovanega živi-ga muzeja ali tako imenovanih živih okamenin. Sekvoje, o katerih smo govorili, so stare do 4000 lfet, kot je znahstveno ugotovljeni. Strokovnjaki pa menijo, da so tudi drevesa, katerih starost sega nazaj tudi do 6000 let. Potemtakem zaslužijo ime žive okamenine. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Učenci umetniške šole razstavljajo pri «Walterju» Državna umetniška šola je vsekakor vzgajališče mnogih bodočih slikarjev našega mesta. Ti najmlajši likovniki v razvoju so predlanskim pokazali resno voljo, uveljaviti se v javnosti preko lastne galerije v Ulici Komace. Po nekaj razstavah pa je njih združenje «11 Cenacolo dei giovanin shiralo. Vzrok tega je bila slabokrvnost blagajne, v kateri ni bilo dovolj srebrnikov, menda niti dvajset, potrebnih za najemnino skromnih prostorov. Pa tudi v vsem Trstu m bilo dovolj dobrotnikov, ki bi vsaj prehodno prevzeli to denarno breme. In tako je potem iz te skupine najmlajših slikarjev bodočnosti, le tu pa tam izstopil redkokdo na kaki skupni razstavi. Sele letošnje vroče poletje je obetajoče sile umetnosti spet razgibalo. Mnogi najmlajši so z uspehom nastopili prav na vseh «ex tempores slikarskih tekmah naše pokrajine. Priborjene nagrade so jim vlile novega popuma, jim dale nov umetniški zalet. In sedaj skušajo ohraniti ta zalet z novim razstaviščem v mle-karni-baru «WaIter», ki je prav na gornjem koncu Ulice svetega Miklavža. Je to za sedaj le mala sobica, kjer visi pet večjih slik, iz katere pa vodi pot teh mladih ustariteljev v širšo javnost in morda do novih uspehov, ki jih jim od srca želimo. Prva podoba, prtčenši od leve, nosi podpis «Rosso». Je to nagrajena slika s Pončane rdečelasega Adriana Bona, ki se je odlikoval tudi v Steverjanu, Bon poseduje dober čut za površinske lepote raznih v slikah uporabljenih snovi, s katerimi rahlo dekorativno oblikuje nekakšno pravljično-pagansko figuralnost v srebrno-sivih odtenkih in rdečkastorjavi barvi. Cisto oblikovna predmet-nost slik ljudi pri delu, kot jo je pokazal na openski tekmi, pa mu očitno ne gre prav izpod čopiča. Poleg visi tudi nagrajena Schiozziova slika. Ta spretno gradi krpičaste mozaike, v katerih se kontrastno izigravajo ubito modre in rdeče barve, ki nejasno ustvarjajo videz v optično sivino potopljenih stavb. Tako previdno ostaja na razpotju med predmetno in nepredmetno izraznostjo zadovoljujoč pristaše obeh slogov. Nadaljnja slika kaže predmestne hiše, podane čvrsto z dokajšnjim obvladanjem oblik in barve. Je to delo nedvomno zelo nadarjenega Daria Crozzolija, ki je izučen osnutkar vzorcev tekstilnega blaga. Zato se zna dobro vživeti enako v injormalno slikanje, kot smo to videli na tekmi festivala lista «D'Unita», kjer pa je zmagal s sliko ladjedelnic. Pod osrednjim obokom visi impresionistično obdelan razgled vzdolž tako imenovane Napoleonove ceste. Rjavo-sivkaste poteze izdajajo dokajšnjo, skoraj moško gotovost. Je pa to jesensko razpoloženo delo An ne Marije Petterosso, ki poseduje mnoge vrline francoskih krajinarjev, Remo Possenellj sicer ne razstavlja nagrajeno sliko, ostaja pa slogovno zvest isti po skrajni poenostavljenosti okolja. Podaja le golo bistvo stavb, kj pa vidi v zidovju. Edini nenagrajeni sorazstavljalec, ki ne izhaja iz umetniške šole, je tu Sigfrido WoI/. Javno nastopa sedaj šele tretjič, a mu je uspelo na Konkonelu preskočiti mnoge že opaznejše likovnike. Je to pravnuk znanega slikarja Fattorija iz Livorna. Izmed vseh barvno naj-pestrejšj, podaja tudi on stavbe, potegnjene pa bolj v višino stolpnic. MILKO BAMBIČ Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45; Vrtiljak; V odmoru ob 12.00 Pomenek s poslušalkami; 12.30: Izbor iz tedenskih glasbenih sporedov; 13,30: Glasba po željah; 17.00: Orkester Armando Sciascla; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Orkester v preteklih stoletjih: 19.00: Pisani balončki; 19.30: Večer z Dimitrijem Tlomklnom; 20,00: šport; 20.30: Znani pevci; 21.00: Zgodba Pavla Diacona; 21.15: Ansambla Sablcas in Nuarez; 21.30: Koncert pianista Claudia Gherbit-za; 22.00: Znanost in tehnika; 22.15; Plešite z nami; 23.00: Ansambel Conte Candoli. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Kot juke-box; 13.35: Carlo Pacchiorl In njegov orkester; 14.00: Literarna oddaja; 14,40; Uspeli motivi. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Na programu sta Lajovic ln Sivk; 12.00; Glasba po željah; 12,45: Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Mali ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30; O mladinskem festivalu v Celju; 15.30; Skladbe Gvida Učakarja in Filipa Bernarda; 16.00: Filmske melodije: 16.30: Tretja stran; 16.45: Uverture In baleti; TOREK, 2. OKTOBRA 1962 17.40: Orkester Mtchel Legrand; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Ted-dy Reno; 19,30: Prenos RL; 22.15: Orkester Ted Teath; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Druga plat zvona; 11.00; Omnibus: 12.00: Pojo Mara del Rio, VValter Romano, Itd.; 13.30: Nekdanji uspeli motivi; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30: Lahka glasba; 15.45; Ital. pesmi In plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30; Komorna glasba s plošč; 17.25: Simfonični koncert; 18.35: Orkestra Pourcel in Machlto; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Domenlco Cl-marosa: »Tajna poroka*. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Germana Caroll; 10,35: Pesmi; 11.00; Glasba za vas, ki delate; 14.00; Pevci; 14.45; Ritem in pesem; 15.00; Album pesmi; 15.35: Pisan glasbeni spored; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17,35: Mala ljudska enciklopedija; 17.00: Vaš Juke-box; 20.35: Kvintet; 21.45: Večerna glasba; 22.10: Jazz v Italiji. III. program 18.30; Ekonomska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Darlus Milhand; 19.15: Glasbeni pregled; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schubertova Sonata op. 143; 21.20; Dela Igorja Stravinskega; 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Sodobna glasba. liji. Gre tokrat zares za izredno naporno turnejo, saj predvideva program gostovanje v Italiji, v Fiauciji tn v Bruslju. V Italiji bn plesna skupina priredila 28 koncertov, ki se bodo zrrstili t’ samih 30 dneh. začenši z 8 oktobrom, ko bodo sov viski plesalci nastopili v gledališču Fenice v Benetkah, nato nadaljevali svojo turnein skozi Bologno, Firenze, Neapelj, Rim, Milan in Genovo, nakar bodo i re-koračili mejo, da bi v 45 dneh uprizorili v Francij> kar 40 prereditev in odtod odpotovali v Bruselj, kier bodo leden dni večer za večerom nastopali v tamkajšnjem mestnem gledališču. 7 a nas, ki smo mogli vid-ti v Trstu sovjetske plesalce pred dvema letoma na tržaškem gradu, ko je gostovala skupina »Ber-jozka« in tudi druge sovjetske plesne skupine, ki so lani tn letos nastopile v okviru Primorskih prireditev v Kopru, ni ta kompleks, Mojsijeva skupina, nič kaj novega. Vemo pa, da je to zares do skrajnosti izvežhan ansambel, kot so odlično tzvež-bani vsi sovjetski ansambli, ki gostujejo tudi izven meja svoje domovine. Kaže pa, da je ta sovjetski ansambel najboljši nd vseh sovjetskih, kajti znani italijanski režiser Blosetti je p’av tega izbral za svoj film — reportažo pod naslovom »Jaz ljubim, ti ljubiš». Ansambel Mojsijev, ki nosi >me po svojem vodji in režiserju ali koreografu, Mojsijevu, je nastal pred 25 leti. Seveda ga sedaj ne sestavljajo plesalci od tedaj, pnč pa se ansambel stalno pomlaja, kajti Mojsijev je po svojih prvih uspehih ustanovil še baletno šolo, v kateri se vsako leto znova zbira mladina med 13. in 14. letom, ki nato vadi 4 do 5 let, da bt nato Mojsijev, z najboljšimi plesalci iz vsakega letnika napolnil vrzeli v glavnem ansamblu svojega baleta, s katerim nastopa doma m v tujini. Mojsijev je že p mladih letih vzljubil folkloro. Da bi jo temeljiteje spoznal v njenem izvirnem bogastvu, je prepotoval vso Sovjetsko zvezo, si sproti beležil in vsako podrobnost proučeval, tako da je mogel zbrati ogromno bogastvo ruske folklore. Na osnovi teh izvirnih, zares folklornih motivov je izdelal vrsto plesov, pa tudi lastnih baletov s folklorno osnovo, tako da je program te skupine izredno širok. Z njim je doslej navduševal množice tri desetih držav, koder te s suoim ansamblom gostoval. Pravzaprav bo trideseta država Italija, kajti Italija doslej še nt bila na njihovem programu, pač ta je Mojsijev s svojimi plesalci obiskal tudi ZDA, Kanado in Mehiko, da ne govorimo o Daljnem vzhodu m o Evropi. Tokrat torej prihaja prvič v I-talijo, šfcoda je le, da ga ne bomo mogli videti v Trstu in bodo najbližje mesto, kjer bo gostoval, — Benetke. g 2 V//A fc 5.00: Slovenija Dobro Jutro!; 8,05: Naša domovina v zborih; 8.25: Zabavni kaleidoskop; 8.55: Radijska šola; 9.25: Radost v delu; 9.42: V narodnem tonu; 10.15: Od tod In ondod; 11.00: Sprehod po jug. literaturi solistične glasbe: 11.26: Tisoč pisanih taktov; 12.05: Slovenske narodne; 12.15; Kmetijski nasveti; 12.25; Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Priljubljene operne melodije; 14.05: Radijska šola: 14.35: Pesmi in plesi Jug. narodov; 15.20: Laurlndo Almeida v Latinski Ameriki; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Iz nemške glasbene romantike; 18.00: Aktualnosti doma In v svetu; 18.10: Zabavni orkester Raphaele; 18.25: Malt klub ljubiteljev popevk; 18.45: S knjižnega trga; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.15; Plesni orkester RTV Ljubljana: 20.30: Vladimir Majakovski: Stenice; 21.43: Portret v miniaturi; Rafko Irgolič; 22.15: Mozartov večer; 23,05: Zapoznelim plesavcem. Ital. televizija 17.30; Program za najmlajše; 18.30; Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15; Malo mesto; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «Cam-pantle sera*; 22.15: Umetnost tn znanost; 22.45: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05; Recital Rosanne Carterl; 21.40: Magični krog; 22.25: Dnevnik; 22.45: Pogovor s pesnikom Evgenlom Montalejem. Jug. televizija NI SPOREDA. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 2. oktobra 196! Vreme včeraj; najvišja temperatura 22.2, najnižja 15.7, ob 19. uri 19.6; zračni tlak 765.9, veter jugozahodnik 23 km, nebo jasno, morje mimo, tem/peratuira morja 20.2 sto- pinje. Tržaški dnevu Danes, TOREK, 2. oktobra Mirna Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.45. Dolžina dneva 11.42. Luna vzide ob 9.18 i,n zatone ob 19.4* Jutri, SREDA, J. oktobra Terezija Spet so se odprla šolska vrata VCeraj so se spet odprla Šolska vrata in se je začelo novo šolsko leto. Pouk se bo začel pravzaprav tele danes, ker so bile včeraj le Šolske maše in prvi stik učencev in dijakov z učitelji in profesorji. Točnih podatkov o številu učen. cev in dijakov na slovenskih o-snovnih in srednjih šolah še ni. mamo, vendar kaže, da bomo lahko letos zabeležili večje število vpisanih otrok v prvi razred o-snovne šole kot lani. Na vseh italijanskih in slovenskih osnovnih in srednjih šolah je letos približno 26.000 učencev in dijakov. Velikih sprememb sicer ni, toda na vseh osnovnih šolah je letos pri. bližno 400 učencev manj kot lani. Ker je odpadel sprejemni izpit iz osnovne šole v srednjo šolo, je o-paziti večji dotok dijakov v to šo. lo, medtem ko se je na splošno skrčil dotok učencev v strokovne šole. Omenjeni podatki se seveda nanašajo na slovenske in italijanske šole. V vsej državi je letos skupno približno S milijonov učencev in dijakov v starosti od 6. do 18. leta. Kakor smo že poročali, se bo šolsko leto zaključilo 28. junija, prvo tromesečje se bo zaključilo 22decembra, ko se bodo začele božične počitnice, ki bodo trajale do 4. januarja. Drugo tromesečje pa se bo zaključilo 20. marca. V prvem tromesečju bodo uienci in dijaki razen nedelj imeli še 5 dni počitnic, in sicer 4. oktobra, 1. novembra, 2. novembra, 4. novembra in 8. decembra, v Trstu pa tudi 3. novembra, ker je ta dan praznik tržaškega patrona. Vsekakor preveč praznikov in premalo učnih dni. Vsem učencem in dijakom želimo, da bi dosegli lepe uspehe v šoli. obenem pa jim priporočamo, naj se pridno učijo že od začetka šolskega leta. Migliardija. Na čisto zasebni slovesnosti je najprej spregovoril javni tožilec dr. Santonastaso, ki je želel novemu državnemu pravd-niku obilo uspeha pri njegovem delu. Takoj nato je spregovoril še predsednik prizivnega sodišča dr. Palermo v imenu prvega predsednika prizivnega sodišča. Obema in vsem prisotnim se je zahvalil dr. Migliardi, ki je poudaril med drugim potrebo globokega soglasja med vsemi sodnijski-mi organi. Zasedanje o pomorskem prometu na Jadranu Včeraj se je začelo v Benetkah študijsko zasedanje o Evropski gospodarski skupnosti in o pomorskem prometu na Jadranu. Na zborovanju je okrog 70 predstavnikov trgovinskih zbornic, pristaniških uprav in operaterjev ter združenj industrijcev, ki jih zanima pomorski promet na Jadranu. Po uvodnem poročilu predstavnika EGS je v diskusijo posegel tudi predsednik Zadruženja jadranskih industrijcev Tržačan Doria, ki je obrazložil predvsem bodočo važno vlogo Jadrana v pomorskem prometu med deželami Evropske gospodarske skupnosti, pridruženimi deželai in ostalimi čezmorski-i mi deželami. SPOROČILO TRGOVINSKE ZRORNICE ZA AVGJJST Zastoj v industriji Draginja še narašča Padec prometa Javnih skladišč Po neuradnih podatkih je promet' Javnih skladišč dosegel 1 segel 18U.000 ton, od česar odpade na izkrcano blago 128.000 ton in vkrcano blago 52.000 ton. Septembra lanskega leta je promet Javnih skladišč dosegel 210.000 ton. V prvih devetih mesecih je promet Javnih skladišč dosegel 1 mi-milijon 532.000 ton, medtem ko ja lani v istem razdobju l.filO.OOii ton. Padec prometa je občuten, saj znaša 5 odst., medtem ko je znašal v prvih osmih mesecih 1,8 odst. Odkod poveljnika financarjcv Danes se bo poslovil podpolkovnik Giorgio DAmore. do edanji poveljnik skupine finančnih straž v Tr.Uu. Odpotoval bo v H m, kjer bo prevzel bolj važne funkcije. Novi po verni k tržaške skupine finančnih straž bo maior Donato Azzarone, ki ie bil doslej zaposlen pri akademiji zbora finančnih straž v Rimu. Povezi! ja otroka fyr. < i ' .izzov e« .okev. kakšnih 270 metrov od bloka pri Li-p;ri, je v nedoljo dopoldne neki motorist, povozil 4-letnega Karla Raž-na iz Bazovice 37, ki se _je ranil po čelu in nosu. z.i-adi česar so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek ;n se bo moral zdraviti Rilo je 93.557 zaposlenih in 9.424 brezposelnih Tržaška trgovinska zbornica je rali. objavila svoje redno mesečno poročilo o gospodarskem stanju v mesecu avgustu, iz katerega izhaja, da se je položaj nekoliko poslabšal v primerjavi z julijem, je pa še vedno znatno ugodnejši v primerjavi z avgustom lanskega leta. Tako je indeks industrijske proizvodnje avgusta dosegel 202.3 (o-snova 1953 leta je enaka 100), medtem ko je dosegel julija letos 246.6, avgusta lanskega leta pa 161.2. Življenjski stroški so nadalje narasli in je indeks avgusta dosegel v Trstu 71.53 (osnova stanje 1938. leta je enako 1), medtem ko je znašal julija 71.33. V primerjavi z avgustom lanskega leta je indeks življenjskih stroškov nara-stel za 6.6 odstotka. Število zaposlenih je 31. avgu sta doseglo 93.557 in torej 21 oseb več kot julija V primerjavi z avgustom lanskega leta pa se je število zaposlenih povečalo za 0 5 odstotka, saj je bilo lani v istem mesecu zaposlenih 93.126 oseb. Brezposelnih je bilo 31. avgusta letošnjega leta 9424 in torej 212 več kot julija letošnjega leta, ko jih je bilo 9030. V primerjavi z 31, avgustom lanskega leta (11.865 brezposelnih) pa se je število brezposelnih znižalo za 2623 oseb ali za 22.1 odstotka. Tatovi vozil Agenti javne varnosti so aretirali in prijavili sodišču dva mladoletnika, ki sta ukradla vespo Germanu Zuppaniju iz Ulice Mar-ceni 9. Zuppani ni še niti vedel, da so mu malopridneži ukradli vozilo, ko so agenti že imeli v rokah mlada tatova. V .soboto zvečer je izvidnica policije zapazila na Furlanski cesti 17-letnega Flavia N. in 17-letnega Domenica D., ki sta se agentom javne varnosti zdela nekoliko sumljiva. Ustavili so ju in legitimirali, nato pa izpustili, ker jima niso mogli nič očitati. Kmalu nato pa so ju srečali v Ulici Bovedo in so zapazili, da nista imela več s seboj torbe, rti sla jo imela na Furlanski cesti. Spet so ju ustavili in ju vprašali, kaj sta imela v torbi in kam sta jo skrila. Pobalina sta trdila, da sploh nista imela nobene torbe s seboj, agenti pa jima niso verjeli in so pregledali okolico. Tako so našli torbo na bližnjem dva tedna. Dečko je s svojim . travniku V torbi je bilo nekaj o- očetom pasel krave, pa jih je pustil in skočil na cesto; prav tedaj pa je mimo privozil motorist. Umestitev novega državnega pravdnika Včeraj zjutraj ob 11. uri je bila v sodni palači kratka ceremonija ob priliki ustoličenja novega državnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču, dr. Giovannija redja in prometna knjižica na ime Zuppanija. Agenti javne varnosti so takoj cdšli k Zuppaniju, ki jih je presenečen poslušal, ko so ga spraševali, kije ima svojo vespo. Povedal jim je, da jo je parkiral na cesti blizu svojega doma ko se je vrnil domov. Župpani ni sploh o-pazil, da mu je zmanjkala vespa, k1 so io agenti nekaj ur pozneje našli blizu mitnice na Furlanski cesti. Malopridneža sta skraja zanikala svojo krivdo, nato pa sta priznala, zaradi česar so ju areti- V nedeljo so agenti komisariata javne varnosti z Opčin našli v Perčedolu avto, ki so ga neznanci ukradli Renatu Fabbru iz Ulice Bonomea 162. Malopridneži so se nekaj časa vozili po mestu in okolici; odnesli so orodje, avto pa pustili ob cesti proti Re-pentabru. Blizl Briščikov pa so agenti javne varnosti našli avto, ki so ga neznanci v noči med 14. in 15. septembrom ukradli Mariju Gol-lu iz Ul. Bramante 4. SINOČI V UL. GEPPA Mnogo obetajoča otvoritev prostorov Slovenskega kluba Nastop Koroškega okteta iz Ljubljane pred nabito polno dvorano - Pozdravne besede dr. R. Hlavatyja Slovenski klub se je rodil pod in pozdravu podčrtal predvsem to srečno zvezdo. Kdor je bil sinoči v Gregorčičevi dvorani v VI. Gcp-pa, se bo gotovo strinjal s to ugotovitvijo, saj je že sam pogled na natrpano dvorano, hodnik in stranske prostore dokazal, da je zamisel s Slovenskim klubom padla na rodovitna tla. Res je sicer, da je tak odziv slovenske tržaške javnosti na vabilo k otvoritveni slavnotsi treba v veliki meri pripisati tudi gostujočemu Koroškemu oktetu, toda mi smo uperjeni, da je množična in obenem tudi po sestavi tako razveseljivo široka udeležba obenem bila tudi izraz globoko občutene potrebe po shajališču, ki bo nudilo našemu človeku ne samo take umetniške užitke kot sinoči, temveč tudi nekaj pristne domače zabave, zdravega razvedrila ali pa tudi samo priložnost za srečanje in razpravljanje o vsem onem, kar lahko danes našega tržaškega Slovenca, ne glede na to, kaj misli in kakš- ni so njegovi pogledi, zanima, zaskrbijo ali radosti. Znano nam je, da so poborniki SlovensKega kluba na široko zasnovali svoj program, da imajo v načrtu to in ono za vsak okus in mi bi jim lahko samo želeli, da bi vse njihoue nadaljnje pobude naletele na enak odziv kot sinoči, predvsem pa, da bi se uresničilo njihovo osnovno stremljenje: da bi Slovenski klub postal slovenski v polnem pomenu te besede. Zaradi tega se pridružujemo besedam dr. Roberta Hla-vatyja, ko je v svojem nagovoru in ko je izrazil željo, da bi prostori Slovenskega kluba nikoli ne bili premajhni za vse tiste mladince, poslovne sloje, delavce in intelektualce, ki bi hoteli v njih zaživeli in v njih najti torišče svojega delovanja za lastno razvedrilo. a tudi za našo skupno slovensko stvar. Sinočnji otvoritveni večer, ki je izzvenel v tem smislu, pa je obenem izzvenel tudi v slovenski pesmi Koroškega okteta, ki je s tem nastopom, po javnih koncertih v Bazovici in v Križu ter internim nastopom v barkovljan-skem prosvetnem društvu, tudi zaključil svoje tridnevno gostovanje pri nas. Koroški oktet se. nam je predstavil v kar najlepši luči. Ne bi sicer hoteli delati nobene primerjave s podobnimi pevskimi skupinami, ki so že gostovale pri nas, toda v petju koroških fantov je poleg očitne glasbene kulture tudi nekaj tistega, kar ne osvaja samo visoko razvitih glasbenih čutil, temveč tudi in predvsem srca. Mojstri v interpretaciji zahtevnih umetnih pesmi, so predvsem elementarni, sproščeni, edinstveni v tolmačenju nežne duše, pri čemer zažari v vsej svoji čustveni moči koroška pesem, zdaj mila, zdaj otožna, zdaj razposajena. Nič čudnega zato, če so ravno z dvema koroškima Kernjakovima venčkoma poželi največ navdušenega odobravanja, ki je nekje v globini src bilo tudi izraz usodne povezanosti slovenskega življa izven meja matične domovine. j. k. Koroški oktet v Barkovljah Barkovljansko prosvetno društvo ni moglo lepše Odpreti jesensko sezono kakor s tem, da je imelo v gosteh Koroški oktet, ki nam je pripravil takšen Večer, ki bo ostal Barkovljanom in drugim udeležencem dolgo, dolgo v živem spominu. V pozdravnem govoru je bilo rečeno, da imamo tržaški Slovenci Korošce v posebnih časteh, ker imajo iste probleme, ki jih imama mi. Boriti se morajo oni kot slovenska manjšina v Avstriji za vsako trohico teptanih pravic, kakor se moramo boriti mi. To nas druži in spaja, da se čutimo v resnici pravi bratje. iiiipHiiiitiiiiiiiHimiiintitinntniimiitiiiiiiiitiiimMitiiiiiiiitiiiiimiiiHiiimmiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimi IZ SODNIH DVORAN Prizivno porotno sodišče potrdilo obsodbo indipendentističnega voditelja Žalil je vlado in predsednika Fanfanija in bil prvič obsojen na 5 mesecev zapora pogojno - Odložitev razprave proti gospodinjski pomočnici Pred prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Palermo, tožilec Marši, zapisnikar Vascon, o-bramba Sfiligoj) se je zagovarjal včeraj indipendentistični prvak Giovanni Marchesich, ki je bil obtožen, da je sramotil italijansko vlado. Marcheslchu so porotni sodniki sodili v Trstu že 28. decembra lani, ko so ga obsodili, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na pet mesecev zapora. Včeraj so prizivni porotniki potrdili prejšnjo razsodbo. Na včerajšnji razpravi so sodniki na kratko zaslišali obtožene- ga Marchesicha, ki je ponovno zatrdil, da je bilo vse to, kar je bilo pisanega v indipendentistič-nemu listu «Indipendenza» mnogo bolj milo, kot so bili članki, ki so se pojavili v raznih italijanskih revijah in časopisih. Glavna obtožba, ki so jo naperili proti Marchesichu, je izhajala iz naslednjega odstavka, ki je bil objavljen v listu «Indipendenza»: «Tuje dežele opazujejo upravno dejavnost na tem ozemlju. Demokracija, ki jo vi (Fanfani) pridigate, še zdaleč ni demokracija svobode in civilizacije, temveč je demokracija revščine. Moralne in materialne revščine. Moralne revščine, ki je zasnovana na policijskem režimu burbonskega kova in ki ji načelujejo majhni ljudje, ki so strahopetni, nesposobni, neodgovorni ter lenobni, ki ubogajo iz strahu in ki se prodajajo za kos kruha.» V nadaljevanju je člankar vprašal predsednika vlade, ali bo treba v bližnji ali daljši bodočnosti idoločiti neko ceno, ali plačati določen davek kakemu vidnemu funkcionarju, ki je zadolžen do vratu, v trenutku «ko bomo morali razkriti pred javnostjo poslabšanje položaja«. Obtožnica je V takšnem stanju so bile učilnice v osnovni šoli v Barkovljah še v soboto. Zato sc danes ne bo mogel začeti pouk niti v slovenskih niti v italijanskih razredih. Občina je oddala gradbenemu podjetju dela za popravilo šole 4. julija, pa so se zavlekla. Pozanimali smo se pri šolskih oblasteh, kdaj se začne pouk in so nam odgovorili, da v sredo, če bo občina pravočasno poslala snažilke, da odstranijo s podov madeže od malte. Torej je po sredi še «če». Toda učilnice bodo ostale kar z ometanimi stena- mi, ker jih bodo pobelili nekoč kasneje, morda o božiču... Vsekakor le slabo spričevalo za občino nadalje dolžila Marchesicha, da je žalil predsednika italijanske vlade Fanfanija, češ da ga je predsednik ZDA Kennedy potegnil za uhlje, ker je povzročil stradanje v Trstu. Proti razsodbi porotnega sodišča je Marchesich vložil priziv na prizivno porotno sodišče. Kot je v navadi, je obtoženec navedel tri glavne vzroke, ki po njegovem mnenju opravičujejo priziv na višjo inštanco: 1. po mnenju obtoženca bi moral odobriti kazenski postopek proti obtožencu generalni vladni komisar dr. Maz-za; 2. policijske oblasti so prijavile obtoženca porotnemu sodišču nezakonito, ker je državljan svobodnega tržaškega ozemlja; 3. obtoženca ne bi smeli prijaviti sodišču, ker ima vsak državljan pravico, da kritizira državno u-pravo, četudi je ta kritika včasih zelo ostra. Javni tožilec dr. Marši je izpodbijal obtoženčeve teze ter je pripomnil med drugim, da bi se moral Marchesich pritožiti ne samo proti razsodbi porotnega sodišča prve stopnje, temveč tudi proti sklepu, s katerim je to sodišče zavrglo njegovo zahtevo, da bi v zvezi z odobritvijo kazenskega postopka sklepal generalni vladni komisar dr. Mazza in ne ministrstvo za pravosodje. Mar-chesichev zagovornik je namreč vztrajno trdil, da na tržaškem ozemlju lahko izdaja taka pooblastila samo vladni komisar in nikakor ne ministrstvo za pravosodje. Obtoženčev zagovornik je ponovno navedel pred porotniki vrsto določil mirovne pogodbe ter mednarodnega prava. Med drugim je zahteval, da bi morali • obtožencu soditi ne na podlagi obtožnice, ki ga dolži sramotenja vlade italijanske republike, temveč kvečjemu zaradi prekrškov osebne žalitve predsednika Fanfanija. Kljub temu so prizivni porotniki potrdili prejšnjo razsodbo. Razpravi je prisostvovalo precejš- nje število obtoženčevih somišljenikov, • • * Zadnja pot Rudija Cibica Cibičeva družina na Proseku je dala našemu narodu zdravnike, uradnike, učitelje, pevovodje in politične preganjance, zato pa je tudi uživala poseben ugled ne samo na Proseku samem, ampak tudi daleč po okolici. To je jasno dokazal pogreb Rudija Cibica, ki smo ga pokopali v soboto. Vsa proseška vas je spremljala krsto pokojnika a manjkali niso tudi Kontovelci, Križani, Openci in Barkovljani. Dolga vrsta pogrebcev se je vila iz Devinščine v cerkev in nato na pokopališče. Proseška godba je igrala žalobne koračnice, kontovelsko-proseški pevci pa so se ločili od pokojnika' na domu z »Vigredom« na pokopališču pa z Gallusovo »Glejte kako umira pravični* in z žalostinko »Blagor mu, ki se spočije«. Cerkveni pevski zbor pa je pel v cerkvi obredne pesmi in žalostinko. S pokojnim Rudijem je šel v grob zaveden okoličan, ki je užival spoštovanje ne samo domačinov, ampak tudi neštetih prijateljev zgornje okolice. Pokojni Rudi je bil napreden vinogradnik a predvsem vesten družinski oče. Vzgojil je otroke, ki ne delajo časti samo njegovi družini, ampak vsemu Proseku. Naj mu bo lahka proseška zemlja. R. P. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Eden, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Fi-soher-Tamaro, zagovornik zasebne stranke Coen) se je zagovarjala včeraj 52-letna Amalia Glavina por. Povh iz Ul. Guardiella S. Ci-lino 2000, ki pa ni prisostvovala razpravi. Na včerajšnji razpravi so sodniki sklenili, da odložijo razpravo, Obramba je namreč zahtevala, da bi bilo primerno zaslišati tudi tožiteljico, in sicer zato, ker Pri nedeljskem koncertu sem imel edino željo, da bi bila prisotna tudi Tony Dullara in Mina, da bi mogli primerjati, kaj je pelje in kaj kričanje. Zamašiti hi hotel enkrat za vselej usta tistim, ki pravijo da je odklenkalo zborovskemu petju. Dvorana bar-kcvljanskegn prosvetnega društva ni bila do sedaj priča takemu odobravanju, kakršno je vladalo ves čas koncerta. Jasen dokaz, da naše ljudstvo še vedno ljubi našo lepo slovensko pesem, ki pa nc sme biti mrcvarjena ampak zapeta, kakor jo zapoje Koroški oktet. Slovensko gledališče v Trstu V nedelj j,' / oktobra ob 17. url na stadionu «Prvi maj« otvoritev Jetošnje. predsezone z otroško glasbeno komedijo Erika Fosa «PLEŠ0ČI 0SLIČEK» Za otroke in starše, ki si te lepe in zabavne komedije niso utegnili ogledati v lanski gledališki sezoni, bomo predstavo ponovili po zelo znižanih cenah. Razna obvestila Odbor podpornega društva Dijaška Matica bo imel se.t0 v torek 2. oktobra t.l. ob 20. url na sedežu. Korošci razpolagajo z lepimi in vrodornimi tenorji, katerim podlaga so sočni nizki glasovi, če rečemo, da je izvajanje vrhunsko. mislim da je s tem vse povedano. Takega petja zlahka ne slišimo in zato bi morala Prosvetna zveza že sedaj skrbeti za prihodnje leto. Ta odlični oktet bi moral nastopiti po vsej naši okolici , tam, kjer so na razpolago primerni prostori, in takih je po naši okolici zadosti. R. P. 23.036 gledalcev pri predstavah «Luči in zvoki* Prejšnje nedelje so uspešno zaključili ciklus predstav »Luči in zvokov«, ki jih je priredila avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Vsega skupaj so priredili 101 predstav, od katerih 45 v nemščini. Turistična ustanova sporoča, da je letos obiskalo predstave 23.036 oseb, in sicer 14.513 italijanske, 8.513 pa nemške. V krogih turistične in letoviščar ske ustanove poudarjajo, da je zgornja pobuda prekosila vsa pričakovanja, ker je pritegnila številne avstrijske turiste prav v prejšnjem letu, ko so bili politični odnosi med Italijo in Avstrijo najbolj napeti. V štirih letih delovanja avtonomne turistične ;n letoviščarske ustanove M tem področju so zabeležili na omenjenih predstavah okoli 25 odst. tujcev in 75 odst. obtožnica trdi, da je Glavina iz- italijanskih državljanov. Zdi se, koristila slaboumnost že priletne I da Tržačani ne obiskujejo v znat-ženske. I nejšem številu teh predstav. Zadnje slovo od Justa Košute Od žalosti potrti svojci in sorodniki ter številni prijatelji in znanci so včeraj spremili na zadnji poti pokojnega igralca Justa Košuto, ki so ga pokopali na domačem pokopališču v njegovi rojstni vasi. Nekoliko po 16. uri je žalni sprevod krenil izpred mrtvašnice glavne bolnišnice do polovice Ulice Fo-scolo, kjer so krsto s posmrtnimi ostanki položili na mrtaški voz, ki je bil ves obložen s številnimi venci svojcev, sorodnikov ter političnih in kulturnih organizacij. V žalnem sprevodu so za venci nosili prapor Slovensko - hrvaške prosvetne zvez« ter prapor tržaške federacije KPI. Krsto so do mrtvaškega voza nesli pokojnikovi prijatelji, ob njej pa so šli nekateri člani Slovenskega gledališča, medtem ko so bili vsi drugi njegovi delovni kolegi v žalnem sprevodu. Za krsto so šli pokojnikova mati, žena, hčerka Soča, sestre in bratje ter drugi sorodniki, vodstvo Slovenskega gledališča, člani pokrajinskega komiteja KPI s poslancem Vidalijem, predstavniki Slovensko-kulturne gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze ter predstavniki kulturnega in političnega življenja na Tržaškem; številni prijatelji in znanci, tako Slovenci kot Italijani. Ko so krsto, pokrito z rdečo zastavo, položili na mrtvaški voz, se je v slovenščini in italijanščini od pokojnika poslovil Franc Gombač, ki je dejal, da je pustila pokojnikova smrt hudo vrzel med Slovenci na Tržaškem V imenu uprave Slovenskega gledališča je spregovoril Adrijan Rustja, ki je omgnil dolgoletno pokojnikovo udejstvovanje na gledaliških odrih. V Križu se je ob glavni cesti in ob poti po vasi že pred napovedano uro zbralo veliko število domačinov in okoličanov. Domači pevski zbor je pod vodstvom prof. U-balda Vrabca zapel žalostinko »Vigred«, domača godba na pihala pa je igrala žalostinke. Med gostim špalirjem so bila tudi dekleta in ženske v narodnih nošah, po vasi pa so bili med pogrebom vsi lokali in trgovine zaprte. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovila Marija Bertietič, v imenu kolegov iz gledališkega življenja je spregovoril Modest San- cin,’v imenu Tržaške federacije ------------------- -------- _ KPI pa poslanec Vidali. Pevsl zbor je še zapel žalostinko in kraška zemlja je svojega sina sprejela k zadnjemu počitku. Naj mu bo lahka domača gruda. Glasbeni tečaji »Slovenske Prosvetne Matice«. Slovenska Prosvetna Matica bo letos obnovila glasbene tečaje posameznih inštrumentov. Vršili se bodo zopet glasbeni seminarji, odnosno predavanja o glasbeni zgodovini, glasbenem oblikoslovju in nauku o razvoju inštrumentov Po možnosti bo ustanovljen tudi mladinski pevski zbor. Obisk seminarjev in pevskega zbora je brezplačen. Prijave se spre. Jemajo dnevno od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici Machiavelli 22-11. Začetek tečajev bo 15. oktobra t.l. Prijave se sprejemajo tudi telefonično na 36275. Ljudska prosveta V zvezi s proslavo 10-letnice smrti skladatelja Venturinija vabi prosvetno društvo Slavko Škamperle člane pevskega zbora na sestanek, ki bo 4. oktobra ob 20.30 v društvenih prostorih. Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča da bo od srede 3. t. m. dalje uradovalo po sledečem urniku: Od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30. Ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Poj A Nazionale 16.00 «Bes in strast« (F* ria e passione).) Fenice 15.30 <(Geronimo». Technid lor. Kamala Devi, Ohuok Connori Excelsior 26.00 «Ježa dvanajsterici (La cavalcata dei 12). Barvne st kanice. Grattacielo 15.30 »Družinska kroni ka» (Cronaca familiare). Technicč lor. Nagrajen v Benetkah. Marce( lo Mastroianni. Arcobaleno 16.00 »Maserke« (Le mas saggiatricl). Sylva Koscina, Valerll Fabrizi. Prepovedano mladini Supercinema 16.00 «Dva samuraja t 100 gejš» (Due samurai per id geishe). Franco Franchl, Ciocio 1» grassia. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 »Moja ljubezen je ni pisana na vetru« (M mio amore j seritto sul vento), Teohnicolor. Sl rita Montiel. Filodrammatico Skorajšnja otvoritel- Aurora 16.30 »Skrivnostni otok« (L’l sola misteriosa). Garibaldi 16.00 »Pustolovci« (Gll av venturteri). Teohnicolor. — Erro’ Flyn, Olivia de Havilland. Cristallo 16.30 »Grozna tajnost do* torja Hlckoka« (L’orribtle segreti del dr. Hlckok). Prepovedano ml» dini. CapitOl 16.00 «Ena... dve... tri...« (t! no due tre)). Horst Bucholz. Z! bavnl film Impero 16.00 «Na sejem po moža« (Alla fiera per un marito). Massimo 16.00 »Jezdeci severovzhoda’ (I cavalierl dei nord ovest). Tech nicolor John Wayne. Zadnji dan. š c dru njo zve: štui V are: so i Pa Pol Dal da dotikaj« vf8 VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1962-63 Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1962-63. Visokošolci lahko prosijo za dolgoročno brezplačno posojilo. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri odboru Dijaške Matice v Trstu Ul. Geppa 9/II. ’ Naslov sprejema prošnje do 20. oktobra t. 1. KINO like Evropo« (Overlord, attacco a 11’EM Ken ropa). George Stevens. j kla Ideale 16.00 «Taj!nstvenl podvig« (D jih perazion-e mistero), Technicolor. " K Richard VVidmark. j Wal ; odpi " v d ume . je V počastitev spomina pok. Milani kerj Godine te Skednja daruje družini «zac 1000 lir za Dijaško Matico. j telj Namesto cvetja na grob pok. JU' sta Košute daruje podjetje »Central' l sped« 5000 lir za Dijaško Matico. 2 'v; ■ 5 javi zasl ko SOŽALJE -.1 ker Darovi in prispevki Prosvetno društvo v Skednju i*' ?.°* reka svojemu članu in odborniki! j lr> Klavdiju Križmančiču in osta družini globoko sožalje ob nena izgubi dragega očeta Marija. SOŽALJE šil ■ sedi Gospodarsko društvo na Proseki* izraža sožalje svojemu članu Mila ?Pr nu Miliču ob bridki izgubi njegov! j.pus' ■lame j cisti G Ob izgubi prosvetnega delavca i"er matere. SOŽALJE Justa Košute izreka Slovenska kul' P,«' turno-gospodarska Zveza hudo pri' 2ivr zadetim sorodnikom svoje globoke se sožalje. "M razs ZAHVALA lo ; bo ivas 6° ni Iskrena zahvala vsem, ki spremljali na zadnji poti našegv. pa dragega pro1 Milana Godina te1 daroval' stn- Posebna zahvala vsem ____________ cem cvetja ter vsem, ki so na k«' P°S terikoli način počastili njegov spo- amt min. levi Žena Gizela s hčerko AleksaK* Rob rtro, oče, sestra Modra z m0' da žem, brat Ladi z ženo in ostal« ko sorodstvo | den Trst. 2.X.1962. G bes Orli Z A H V A L A Prav vsem se toplo zahvaljujemo za sočustvovanje in zornost v času bolezni našega ljubega moža in očeta RUDOLFA CIBICA Pra/ tako se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre župniku, cerkvenemu in prosvetnemu pevskemu zboru godbi in vsem številnim darovalcem cvetja, s katerim so počastili njegov spomin Srčna hvala tudi tistim, ki so se ga na katerncoli način spomnili. Družine Cibic, Nabergoj, Starc. Kapun in Škabar Trst Prosek, 2.X.1962. ZAH VA L A Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili na zadnji poti našo ljubo mamo MARIJO MILIČ roj. VERSA Posebna zahvala č.g. župniku, pevskemu zboru in vsem darovalcem cvetja. Sinovi, hčere, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo Prosek, 2.X.1962. 2SS3 ZAHVALA Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvovanje ob izgubi naše drage mame; hkrati se zahvaljujemo vsem tistim, ki so jo z nami pospremili k njenemu zadnjemu počitku; še v posebni meri se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Lokve in vsem vaščanom, ki so s svojo požrtvovalnostjo prispevali, da je bil pogreb naše mame slovesen in prisrčen. Trst, 29. septembra 1962. hrešcakovi moi 'lil uni-bo mej D no den bi neti Si prei nist Pod la i ver: bra S nes j' lu štu< štui mu in : Ver ne V izja bo ver st.vi dre den obi; D pod v < -.ga sa dit« Ma nai in poc TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 nudi vse za Solo Prii