111 Karakterizacija vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo v Ljubljani s pomoč jo različ nih geokemič nih analiz Polona Vreč a 1 , Tjaša Kanduč 1 , Zdenka Šlejkovec 1 , Stojan Žigon 1 , Klara Nagode 2 , Nika Moč nik 3 , Branka Brač ič Železnik 4 , Brigita Jamnik 4 , Marjetka Žitnik 4 Povzetek V urbani hidrologiji predstavljajo različ ni geokemič ni parametri, tudi naravni izotopi, pomembno orodje, in nudijo upravljavcem vodnih virov dodatne informacije, s pomoč jo katerih lahko prouč ujemo sestavo in dinamiko virov, njihove poti ter interakcije med vodnimi telesi. Da bi poglobili znanje o kroženju vode na območ ju Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, pomembnih vodonosnikih za oskrbo mesta Ljubljane s pitno vode, smo v letu 2018 izvedli prve obsežnejše geokemič no-izotopske raziskave na različ nih odvzemnih mestih znotraj ljubljanskega vodovodnega sistema, od vodnjakov v č rpališč ih do pip pri konč nih uporabnikih. Ključ ne besede: javna oskrba s pitno vodo, geokemija, izotopi, kisik, vodik, ogljik Key words: domestic water supply, geochemistry, isotopes, oxygen, hydrogen, carbon Uvod V Sloveniji se 97 % prebivalcev oskrbuje s pitno vodo iz podzemne vode (Janža, 2015), zato je znanje o ranljivosti le-te ključ nega pomena za zašč ito in upravljanje z vodnimi viri. V Sloveniji je glede na število uporabnikov javnega vodovodnega sistema največ je javno podjetja JP Vodovod- Kanalizacija d.o.o. (JP VO-KA), ki oskrbuje s pitno vodo več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane. Oskrba s pitno vodo je zagotovljena v Ljubljani že od leta 1890. Glede na zakonodajo in zadnje tehnološke standarde priteč e danes voda do uporabnika po modernem vodovodnem cevovodu preko osrednjega vodovodnega sistema, ki se napaja iz pešč eno-prodnih vodonosnikov Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja. Osrednji vodovodni sistem se napaja s podzemno vodo preko vodnjakov v petih vodarnah (Kleč e, Hrastje, Brest, Jarški prod in Šentvid), od koder voda preko zbirnih vodov, vodohranov in ostalih objektov vodovodnega sistema potuje do priključ kov konč nih uporabnikov. Nekateri predeli Ljubljane se oskrbujejo iz posamezne vodarne, drugi pa iz dveh ali več vodarn, kar je odvisno od porabe vode in tlač nih razmer v sistemu. V Ljubljani priteč e pitna voda po vodovodnem omrežju do uporabnikov brez tehnič nih postopkov priprave vode in je klorirana le obč asno. Pretežni del vode v vodovodnem sistemu (90 %) se nač rpa iz vodarn Kleč e, Hrastje, Jarški prod in Šentvid na Ljubljanskem polju (Janža, 2015), manjši delež pa predstavlja podzemna voda iz vodarne Brest na Ljubljanskem barju. Kakovost podzemne vode se že desetletja šč iti z vodovarstvenimi območ ji, določ enimi z uredbami, na katerih je prepovedana oziroma omejena vsaka dejavnost ali poseg v prostor, ki bi ogrožal kakovost ali količ ino vodnih virov. Ukrepi so namenjeni zmanjševanju nevarnosti in tveganja, ki jih povzroč ajo sedanje dejavnosti ali tiste, ki se v prostor šele uvajajo. Napajalno zaledje vodarn je kljub temu izpostavljeno pritiskom 1 Odsek za znanosti o okolju, Institut »Jožef Stefan«, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana; polona.vreca@ijs.si 2 Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerč eva cesta 12, 1000 Ljubljana 3 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, Več na pot 113, 1000 Ljubljana 4 JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana 112 urbanizacije, industrije, prometa, kmetijstva in starih okoljskih bremen (Janža, 2015). Neznani viri onesnaženja predstavljajo pomemben del teh pritiskov. Dobro kemijsko stanje podzemne vode je ogroženo kljub izvajanju osnovnih ukrepov in obstoju stroge okoljske zakonodaje (Jamnik et al., 2012). Ključ za razumevanje poslabšanja kakovosti urbanih vodnih virov je poznavanje vpliva urbanizacije na celotno vodno pot. Najpogostejši problemi v urbanih območ jih so: 1) nihanja gladine podzemne vode zaradi sprememb v rabi tal in hidrometeoroloških razmer; 2) toč kovni ali razpršeni viri onesnaževanja; 3) karakterizacija in kvantifikacija komponent podzemnega dotoka in odtoka; 4) posebne znač ilnosti toka podzemne vode in transport onesnažil; in 5) povezovanje podatkov za trajnostno upravljanje z urbanimi vodnimi viri (IAEA F3024, 2018, projektna dokumentacija). Posledič no obsega urbana hidrogeologija interdisciplinarno razumevanje vodnih virov, transporta, porazdelitve ter mešanja vode in onesnaževal v odvisnosti od urbane rasti, družbenih sprememb in podnebne spremenljivosti (Grimmeisen et al., 2017). Stabilni in radioaktivni izotopi ponujajo široko paleto možnosti za prouč evanje vodnih virov, poti in interakcij v vodnem krogu in predstavljajo pomembno orodje v izotopski hidrologiji (Aggarwal et al., 2005). Poleg tega predstavljajo izotopi pomembno orodje tudi v urbani hidrologeologiji in lahko zagotovijo pomembne dodatne informacije upravljavcem voda (IAEA, 2002; Ehleringer et al., 2016; Jameel et al., 2016; Grimmeisen et al. , 2017; IAEA F3024, 2018). Kljub uporabnosti naravnih izotopov lahkih elementov (H, O, C in N) v raziskavah pomembnih za upravljanje z vodnimi viri slovenska zakonodaja ne predpisuje monitoringa razmerij stabilnih izotopov v pitni vodi. Zato se v Sloveniji ne izvaja sistematič na karakterizacija in redno spremljanje izotopske sestave pitne vode od vodnega vira do konč nega uporabnika. V preteklosti so na območ ju ljubljanskih vodonosnikov potekale številne kratkotrajne izotopske raziskave, s pomoč jo katerih so bile določ ene znač ilnosti vodonosnikov, kot tudi viri, poti in interakcije vode za javno oskrbo ter pridobljeni podatki za izboljšavo konceptualnega modela ljubljanskega vodonosnika (npr. Andjelov et al., 2005, Cerar in Urbanc, 2013, Mezga et al., 2014, Ogrinc et al., 2008, Pirc et al., 1998, Trč ek, 2017; Urbanc in Jamnik, 1998; 2007; Vrzel et al., 2016; 2018; Zupanc et al., 2011). Sistematič no poteka redno v Ljubljani od leta 1981 le monitoring izotopske sestave kisika in vodika v meseč nih kompozitnih vzorcih padavin (Vreč a in Malenšek, 2016). V letu 2018 smo v okviru IAEA koordiniranega projekta F33024 »Use of Isotope Techniques for the Evaluation of Water Sources for Domestic Supply in Urban Areas« prič eli v sodelovanju z JP VO-KA z izvajanjem projekta »Multi-isotope characterization of water resources for domestic supply in Ljubljana, Slovenia«, katerega glavni namen je oceniti uporabnost različ nih geokemič nih parametrov, predvsem razmerij stabilnih izotopov, pri določ anju izvora, kroženja in medsebojnih vplivov vode v urbanem okolju in izdelati smernice za nadaljnjo redno uporabo izbranih parametrov pri upravljanju z vodnimi viri za javno oskrbo s pitno vodo na območ ju Ljubljane. Prva faza raziskav obsega pregled razpoložljive literature in zbiranje podatkov o izotopski sestavi vod na območ ju ljubljanskih vodonosnikov (Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja). Pregled je pokazal, da so bile opravljene do sedaj izotopske raziskave v posameznih vodnjakih na območ ju vodarn Kleč e, Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest, v preostalih objektih javnega vodovodnega sistema pa tovrstne raziskave niso bile opravljene. Zato smo v letu 2018 izvedli prvo vzorč enje na različ nih odvzemnih mestih znotraj ljubljanskega vodovodnega sistema, od vodnjakov v vodarnah do pip pri konč nih uporabnikih, in v zbranih vzorcih določ ili izotopsko sestavo ter ostale geokemič ne parametre. V prispevku predstavljamo rezultate dosedanjih raziskav. 113 Metodologija Na osnovi zbranih podatkov in izkušenj JP VO-KA smo določ ili 97 odvzemnih mest znotraj ljubljanskega vodovodnega sistema, ki ga z rednimi monitoringi za nadzor kakovosti pitne vode spremlja JP VO-KA. Odvzemna mesta zajemajo vodnjake (VD) v petih vodarnah, zbirne vode (ZV), vodohrane (VH), objekte za pripravo vode (PV), pitnike (PIT) ter pipe v javnih objektih (PJ). V nač rt vzorč enja smo vključ ili 9 oskrbovalnih območ ij in sicer pet glavnih vodarn: Kleč e (A), Hrastje (B), Brest (C), Jarški prod (D), Šentvid (E), in štiri območ ja, ki se oskrbujejo z vodo iz dveh ali treh različ nih vodarn: Hrastje/Jarški prod (F), Kleč e/Brest (G), Kleč e/Hrastje/Jarški prod (H) in Kleč e/Hrastje/Brest (I2). Dodatno smo za vzorč enje izbrali 10 odvzemnih mest: pip v javnih in privatnih (PP) objektih, ki niso vključ ena v redni monitoring JP VO-KA, 3 mesta na reki Savi (R: Brod, Č rnuč e in Šentjakob) in iztok iz Centralne č istilne naprave (CČ N). V nač rt vzorč enja je bilo zajetih skupaj 111 odvzemnih mest. Vzorč enje je potekalo v obdobju od 6. 9. 2018 do 29. 11. 2018. Na štirih izbranih odvzemnih mestih vzorč enja ni bilo možno izvesti, na enem mestu pa je bilo vzorč enje izvedeno dvakrat. Septembra je bilo izvedenih 8 vzorč enj (zbranih 35 vzorcev), oktobra 10 vzorč enj (zbranih 42 vzorcev), novembra pa 12 vzorč enj (zbranih 31 vzorcev). Konč no število zbranih vzorcev glede na vrsto odvzemnega mesta in oskrbovalno območ je je prikazano v Preglednici 1. Meteorološki podatki o količ ini padavin in temperaturi zraka ter hidrološki podatki (pretok in temperatura vode reke Save v Šentjakobu pri Ljubljani) so bili pridobljeni iz arhiva Agencije RS za okolje (v nadaljevanju ARSO). Preglednica 1 - Število zbranih vzorcev glede na vrsto odvzemnega mesta in oskrbovalno območ je. OSKRBOVALNO OBMOČ JE VRSTA ODVZEMNEGA MESTA VD ZV VH PV PIT PJ PP CČ N R Vsota A Kleč e 15 5 5 6 2* 2 35 B Hrastje 9 9 C Brest 11 2 2 2 2 1 1 21 D Jarški prod 3 5 2 10 E Šentvid 3 6 1 1 11 F Hrastje/Jarški prod 2 1 1 4 G Kleč e/Brest 1 1 2 1 5 H Kleč e/Hrastje/Jarški prod 1 1 1 3 I2 Kleč e/Hrastje/Brest 3 1 1 1 6 Ostale lokacije 1 3 4 Vsota 41 7 22 2 13 11 8 1 3 108 * – vzorč enje opravljeno dvakrat Vzorč enje na mestih, ki so vključ ena v redni monitoring za nadzor kakovosti pitne vode (skupno 93 odvzemnih mest) in na iztoku CČ N so izvedli sodelavci JP VO-KA, na ostalih mestih (13) pa sodelavci IJS. Ob odvzemu vzorcev je bila in-situ izmerjena temperatura vode (T v °C) in elektroprevodnost (EC v µS/cm). V laboratorijih Odseka za znanosti o okolju, IJS smo v zbranih vzorcih vode določ ili pH, totalno alkalnost (TA v mM), izotopsko sestavo raztopljenega anorganskega ogljika (δ 13 C DIC v ‰), izotopsko sestava kisika (δ 18 O v ‰) in vodika (δ 2 H v ‰) ter koncentracijo celotnega arzena (As v µg/L). 114 Rezultati Prvotni nač rt raziskav je predvideval, da bomo več ji del vzorč enja opravili v enem mesecu, dejanska izvedba pa je bila zaradi obsežnosti možna v treh mesecih, ko so se znatno spreminjale tudi meteorološke in hidrološke razmere v zaledju obeh vodonosnikov. Poteka dnevne količ ine padavin in temperature zraka na meteorološki postaji Ljubljana– Bežigrad v č asu izvedbe raziskav sta prikazana na Sliki 1, pretoka in temperature vode v reki Savi v Šentjakobu pri Ljubljani pa na Sliki 2. Ker v obdobju raziskav na nobenem odvzemnem mestu nismo izvajali bolj pogostega vzorč enja (npr. tedenskega), č asovnih sprememb na posamezni lokaciji ne moramo opredeliti. Slika 1 - Spreminjanje dnevne količ ine padavin in temperature zraka na meteorološki postaji Ljubljana–Bežigrad (vir: meteo.si, 12.12.2018) ter dnevi izvedenega vzorč enja. Rezultati dosedanjih raziskav so prikazani v Preglednicah 2 in 3, kjer so zbrane povpreč ne vrednosti analiziranih parametrov glede na oskrbovalno območ je ter glede na vrsto odvzemnega mesta. Rezultati meritev na objektih vodovodnega sistema od vodnjakov do pip glede na oskrbovalno območ je so prikazani na grafih odvisnosti med totalno alkalnostjo in elektroprevodnostjo (Slika 3), totalno alkalnostjo in pH (Slika 4), izotopsko sestavo raztopljenega anorganskega ogljika in totalno alkalnostjo (Slika 5) ter izotopsko sestavo vodika in kisika (Slika 6). Glede na totalno alkalnost in elektroprevodnost se od ostalih mest razlikuje območ je vodnjakov v Hrastju (Slika 3), glede na izotopsko sestavo vodika in kisika pa oskrbovalno območ je Šentvid (Slika 6). V vseh vodnjakih na Ljubljanskem polju so bile določ ene koncentracije arzena pod 0,1 oziroma pod 0,2 ng/mL, v šestih vodnjakih na območ ju vodarne Brest pa so bile vrednosti višje in so znašale do 0,53 ng/mL v vodnjaku VD Brest 2 (Preglednica 3). Vse določ ene koncentracije arzena so zelo nizke in ne presegajo mejnih vrednosti za As v pitni vodi, ki znaša 10 µg/L (Uradni list RS, 2004). Za oskrbovalno območ je Brest so znač ilne tudi višja totalna alkalnost in nižja izotopska sestava raztopljenega anorganskega ogljika (Slika 5). 115 Slika 2 - Spreminjanje pretoka in temperature vode v reki Savi v Šentjakobu pri Ljubljani (vir: arhiv ARSO, neobdelani podatki, 20.12.2018) Preglednica 2 - Povpreč ne vrednosti parametrov, analiziranih glede na oskrbovalno območ je, razen pri arzenu (As*), kjer je navedena najvišja določ ena koncentracija celotnega arzena v vodi, n.d. pa pomeni, da so vse določ ene vrednosti pod mejo detekcije. Št. predstavlja število analiziranih vzorcev. OSKRBOVALNO OBMOČ JE Št. T EC pH TA d 18 O d 2 H d 13 C DIC As* °C m S/cm mM ‰ ‰ ‰ µg/L Kleč e (A) 35 12,3 477 7,7 4,6 -9,17 -61,1 -12,4 0,16 Hrastje (B) 9 12,8 603 7,6 5,0 -8,97 -59,7 -13,2 n.d. Brest (C) 21 12,2 538 7,7 5,9 -9,27 -61,3 -13,4 0,53 Jarški prod (D) 10 12,7 449 7,8 4,5 -9,26 -61,8 -12,2 0,23 Šentvid (E) 11 13,3 548 7,8 5,0 -8,85 -58,7 -12,7 n.d. Hrastje/Jarški prod (F) 4 14,4 490 7,7 5,1 -9,16 -61,2 -12,6 n.d. Kleč e/Brest (G) 5 12,9 509 7,7 4,9 -9,15 -61,5 -12,8 n.d. Kleč e/Hrastje/Jarški prod (H) 3 14,5 504 7,7 4,6 -9,13 -60,9 -12,8 n.d. Kleč e/Hrastje/Brest (I2) 6 15,1 514 7,8 5,2 -9,24 -61,4 -13,4 0,39 Vodovodni sistem 104 12,7 511 7,7 5,0 -9,10 -60,9 -12,8 0,53 116 Preglednica 3 - Povpreč ne vrednosti parametrov, analiziranih glede na vrsto odvzemnega mesta, razen pri arzenu (As*), kjer je navedena najvišja določ ena koncentracija celotnega arzena v vodi, n.d. pa pomeni, da so vse določ ene vrednosti pod mejo detekcije. Št. – število analiziranih vzorcev; LP – območ je Ljubljanskega polja, LB – območ je Ljubljanskega barja; ostale okrajšave so pojasnjene v poglavju Metodologija. VRSTA ODVZEMNEGA MESTA Št. T EC pH TA d 18 O d 2 H d 13 C DIC As* °C m S/cm mM ‰ ‰ ‰ µg/L PIT 13 14,3 513 7,7 5,1 -9,18 -61,3 -13,0 0,19 VD 41 11,8 519 7,7 5,1 -9,14 -60,7 -12,4 0,53 VD (LP) 30 11,9 514 7,7 4,8 -9,10 -60,5 -12,2 n.d. VD Kleč e 15 11,4 470 7,7 4,6 -9,19 -61,2 -12,0 n.d. VD Hrastje 9 12,8 603 7,6 5,0 -8,97 -59,7 -13,2 n.d. VD Brest (LB) 11 11,7 533 7,7 5,9 -9,25 -61,0 -13,0 0,53 VD Jarški prod 3 11,5 436 8,0 4,3 -9,28 -61,5 -11,2 n.d. VD Šentvid 3 11,7 541 7,9 4,9 -8,88 -58,9 -11,4 n.d. VH 22 13,5 499 7,8 4,9 -9,12 -60,7 -12,9 0,29 PP 8 n.d. n.d. 7,7 4,8 -9,13 -61,2 -13,0 0,39 PJ 11 13,6 500 7,6 4,9 -9,16 -61,0 -12,9 0,16 ZV 7 12,0 484 7,7 4,8 -9,23 -61,2 -12,8 0,12 CČ N, 12.9.2018 1 21,7 1086 9,9 5,91 -8,68 -58,2 -11,9 0,12 R, 12.9.2018 3 15,1 344 8,2 3,3 -9,41 -62,9 -8,3 n.d. Slika 3 - Odvisnost med totalno alkalnostjo in elektroprevodnostjo glede na oskrbovalno območ je. 117 Slika 4 - Odvisnost med totalno alkalnostjo in pH glede na oskrbovalno območ je. Slika 5 - Odvisnost med izotopsko sestavo raztopljenega anorganskega ogljika in totalno alkalnostjo glede na oskrbovalno območ je. 118 Slika 6 - Odvisnost med izotopsko sestavo vodika in kisika glede na oskrbovalno območ je. Zaključ ek V prispevku so predstavljeni rezultati prve obširnejše geokemič no-izotopske raziskave ljubljanskega vodovodnega sistema od vodnjakov do pip pri konč nih uporabnikih. Prvi rezultati kažejo, da v sistemu prihaja do sprememb, ki jih je potrebno podrobneje raziskati. Glavna pomanjkljivost opravljenih raziskav je povezana z vzorč enjem, ki ga ni možno izvesti v kratkem č asovnem obdobju, saj lahko v objekte JP VO-KA vstopa le pooblašč eno in usposobljeno osebje. Zbrane rezultate bomo podrobneje prouč ili, jih primerjali s podatki predhodnih raziskav in na osnovi ugotovitev pripravili smernice za nadaljnje raziskave. Zahvala Raziskave potekajo v okviru IAEA koordiniranega projekta F33024 »Use of Isotope Techniques for the Evaluation of Water Sources for Domestic Supply in Urban Areas« in nacionalnega raziskovalnega programa (P1-0143) Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Avtorji se zahvaljujemo sodelavcem JP VO-KA (V. Kramarič Zidar, M. Benda) in IJS (R. Jać imović u, D. Kocmanu, I. Lengarju, R. Novaku, J. A. Robinson) za pomoč pri vzorč enju ter M. Kobold iz ARSO za posredovanje hidroloških podatkov in pregled prispevka. 119 Literatura Aggarwal, P. K., Gat, J. R., Froehlich, K. F. (2005). Isotopes in the water cycle. Springer, Dordrecht, 381 p. Andjelov, M., Rejec Brancelj, I., Smrekar, A., Kladnik, D., Perko, D. (2005). Podtalnica Ljubljanskega polja. Geografija Slovenije 10, Založba ZRC, Ljubljana, 251 p. Cerar, S., Urbanc, J. (2013). Carbonate chemistry and isotope characteristics of groundwater of Ljubljansko Polje and Ljubljansko Barje aquifers in Slovenia, The Scientific World Journal 2013, 11 p. Ehleringer, J. R., Barnette, J. E., Jameel, Y., Tipple, B. J., Bowen, G. J. (2016). Urban water – a new frontier in isotope hydrology, Isotopes in Environmental and Health Studies 52, 477-486. Grimmeisen, F., Lehmann, M. F., Liesch, T., Goeppert, N., Klinger, J., Zopfi J., Goldscheider, N. (2017). Isotopic constraints on water source mixing, network leakage and contamination in an urban groundwater system, Science of the Total Environment 583, 202-213. IAEA [International Atomic Energy Agency] (2002). The application of isotope techniques to the assessment of aquifer systems in major urban areas: Final report of a co-ordinated research project 1997–2000. IAEA, Vienna, 82 p. IAEA F3024 (2018). Use of Isotope Techniques for the Evaluation of Water Sources for Domestic Supply in Urban Areas. Projektna dokumentacija, 5 p. Jameel, Y., Brewer, S., Good, S. P., Tipple, B. J., Ehleringer, J. R. in Bowen, G. J. (2016). Tap water isotope ratios reflect urban water system structure and dynamics across a semiarid metropolitan area, Water Resources Research 52, 5891-5910. Jamnik, B., Janža, M., Prestor, J. (2012). Project INCOME: developing a comprehensive approach for Slovenian aquifer management, Water 21, 49. Janža, M. (2015). A decision support system for emergency response to groundwater resource pollution in an urban area (Ljubljana, Slovenia), Environmental Earth Sciences 73, 3763-3774. Mezga, K., Urbanc, J., Cerar, S. (2014). The isotope altitude effect reflected in groundwater: a case study from Slovenia, Isotopes in Environmental and Health Studies 50, 33-51. Ogrinc, N., Kanduč , T., Stichler, W., Vreč a, P. (2008). Spatial and seasonal variations in δ 18 O and δ D values in the river Sava in Slovenia, Journal of Hydrology 359, 303-312. Pirc, S., Brank, M., Mattusch, J., Pezdič , J. (1998). Distribution of carbon and oxygen stable isotopes in stream waters in Slovenia, RMZ - Materials and Geoenvironment 45, 163-167. Pravilnik o pitni vodi (2004). Uradni list RS, št. 19, 2155. Trč ek, B. (2017). Application of environmental tracers to study the drainage system of the unsaturated zone of the Ljubljansko polje aquifer, Geologija 60, 267-277. Urbanc, J., Jamnik, B. (1998). Izotopske raziskave podzemne vode Ljubljanskega polja, Geologija 41, 355-364. Urbanc, J., Jamnik, B. (2007). Porazdelitev in izvor nitratov v podzemni vodi Ljubljanskega polja, Geologija 50, 467-475. Vrzel, J., Vuković -Gač ić , B., Kolarević , S., Gač ić , Z., Krač un-Kolarević , M., Kostić , J., Aborgiba, M., Farnleitner, A., Reischer, G., Linke, R., Paunović , M., Ogrinc, N. (2016). Determination of the sources of nitrate and the microbiological sources of pollution in the Sava River Basin,Science of the Total Environment 573, 1460-1471. Vrzel, J., Solomon, D. K., Blažeka, Ž., Ogrinc, N. (2018). The study of the interactions between groundwater and Sava River water in the Ljubljansko polje aquifer system (Slovenia), Journal of Hydrology 556, 384-396. Vreč a, P., Malenšek, N. (2016). Slovenian Network of Isotopes in Precipitation (SLONIP) - a review of activities in the period 1981-2015, Geologija 59, 67-83. Zupanc, V., Burnik Šturm, M., Lojen, S., Kacjan-Maršić , N., Adu-Gyamfi, J., Brač ič -Železnik, B., Urbanc, J., Pintar, M. (2011). Nitrate leaching under vegetable field above a shallow aquifer in Slovenia, Agriculture, Ecosystems & Environment 144, 167-174.