Odprto pism; Viljemu. Usti priobBujejo nasIednjB odprto Eismo eesao va Vlljemn: Ali fli bi] na bojiSto, Ko je bilo ob gromanja topOT, ob pokanju pušk in praskanju granat aa sto tisoBe mož na tvoj ukaz pognanih v naroči« smrtir — Ali si bil y zakopih, ko so tam naši očetj«, brati« i> sinovi y mrazu in n» dažju, poleti m *jo«iani. p9dneTU in poaofii v8l«d tvojt voljt gleda;i smrti t obr«a ? — Ali si bil n*x morju, ko js bilo na stotin« ljndi s trojim torpedom yrženih z ladij in so se br«z pon»o9i potapliali? — AJi ari Yid«l zgorela meat*, zapar§n« vasi in op»stoS«no polje? — Ali si videl mlftk« ljudsk« krvi, grmatt« trupeL, tisofte pohaMjaBih t»l«.? — AJi si slišal krik groz» in obupa, stokanje in rz•iihoranje ranjdBih i» umirajoftih? — Ali ntsi sliSal obupnih klioay i« jok» vdov in sirot, aJi aisi sliSsl preklinjaoja milijcnov Ijudi, zmrzlalik, lajtaih ia obubožanili? — Samo misel aa gorj*, >a forje, aa, l»v lesti in strahote, K m jih ti zakrivil, razgreva flu be, stiska srce ia s solzami zalira odi, t ttbi pn ni niti trohice iasti in vesti. Ni«3 yr»dt» 2iyii»ni«,. Le pojdi in daj svoje telo voanisB: roparakka pti»a«, ia fec* vsaj ajim za užitek. Invalidi, vdove i« ;sir«i«.