TELEFON: BAECLAY 6189 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev Y Ameriki Enteral m Seoond Olaas Hatter, September 2%, 1903, at th« PortOffica at Haw York. H. T., nder Act of Ooagrwi of linhT liS" f . 1 I „ The largest Slovenian Daily in H ■ the United States. lamed every day except Sundays o and legal Holidays. 75.000 J TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 302. — ŠTEV 302. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 26, 1928. — SREDA, 26. DECEMBRA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI Posredovanje v južnoameriškem sporu. PORAVNAV A--NAJVAŽNEJŠ1 USPEH PANAMERIŠKE KONFERENCE Obe južno-ameriški republiki se strinjata glede glavnih točk razsodiščne predloge. — Paname-riška konferenca je imenovala posredovalce in razsodnike. — Do sobote bosta obe republiki podpisali protokol. IZNAJDITELJ ZRAKOPLOVA WASHINGTON, D. C, 25. decembra. — Posebni odbor panameriške konference, kateremu je bila poverjena naloga poravnati spor med Bolivijo in Paragvajem, je dobil od obeh republik zadovoljiv odgovor. Vladi Bolivije in Paragvaja sta pristali na najvažnejše točke, in treba je rešiti le še par formalnosti, pa bo tozadevna pogodba podpisana. Upati je, da bo zadeva že do sobote uravnana v obojestransko zadovoljnost. Paragvajska vlada je že včeraj povoljno odgovorila. Kljub božičnemu prazniku se je zdelo odboru potrebno imeti sejo. katere sta se udeležila zastopnika obeh južno-ameriških republik. Seji je predsedoval dr. Victor Maurtua iz Peru. Bolivijo je zastopal poslanik Diaz de Medino, Paragvaj pa Eligio Ayala. Splošen sporazum glede protokola je bil kmalu dosežen. Odbor je izdal pozneje ugotovillo, v katerem se flasi: — Odgovora obeh južno-ameriških republik sta! povsem zadovoljiva ter se strinjata v vseh glavnih' točkah. Odbor mora dobiti še par informacij, nakar bo izdelal poročilo ter ga predložil panameri-ski konferenci. ASUNCION, Paragvaj, 25. decembra. — Notranji minister, ki je odredil demobilizacijo armade, je poslal na dopust pet tisoč rekrutov. DRAMATIČEN SESTANEK MED KRALJEM IN NJEGOVIM SINOM KAZNJENEC 0BSTRELJEN C UMDKWOOO. n. ». Amerikanec Orviile Wright je praznoval te dni petindvajset letnico svojega prvega uspešnega poleta. Gornja slika je bala vzeta leta 15K)8 ter kaže Wrighta, letečega v aeroplami pri Fort Meyer, Ya. Prvi polet -se mu je posrečil pet let prej pri Kitty Hawk, North Carolina. DVA AMERIŠKA IZVEDENCA ČLANA ZAVEZNIŠKE KONFERENC! Kaznjenec je bil obstre-1 jen, ko je skušal pobegniti iz Sing Singa. — Mlad bandit iz Bronxa je postal tarča strojne puške. OSEM OTROK MRTVIH PRI EKSPLOZIJI Dva ameriška izvedenca bosta pomagala določiti nemški dolg. — Kellogg je rekel po pogovoru z angleškim poslanikom, da bosta izvedenca na razpolago, če jih bodo želele posvetujoče se sile. WASHINGTON, D. C., 25. dec. — Ameriška izvedenca bosta zopet sedela, brez oficijelnega statusa, v komisiji, ki bo revidirala Dawesov načrt ter bosta skušala določiti mejo skupnih reparacij, katere naj plača Nemčija. Rakete so ubile osem o-trok v dveh eksplozijah. Neidentificiran moški je prižgal 44rimsko svečo"! v prodajalni v Georgiji ter zanetil celo zalogo. Nadaljne nesreče. CAItTEKSVILLE, tla.. 25. decembra. — Smrt je odpoklieala včeraj štiri otroke, ki ko služili svoj božiča! denar kot začani eler-ki v ne.ki prodajalni za rakete, ko je povzročila "rimska sveča", prižgana od nekega odjemalca, eksplozijo, ki je zavila v plamene vse poslopje. Ožgana trupla treh otrok, meti katerimi sta bila dva sinova lastnika prodajalne, je prinesla na dan požarna foramba. vetrta deklica je umrla včeraj zvečer, ožgana po celem životu. Neki sedemnajstletni deček je planil v goreče poslopje ter skušal odnesti neko mlado deklico, a slednja, ponorela od vročine, se ga je otej>ala ter planil« nazaj-v pismene. Mladiču sse j-e posrečilo resrt-i samega seita mrtva in trideset moških in žensk se nahaja v nevivorškrh bolnicah radi pitja "praznične" pijače. Trije pacijen-ti so baje v zelo slabem stanju. 0 slučajih alkoholičnega zastrupljanja so sporočiti iz Man-hattana. Bronxa in Brooklvna. CHICAGO, 111., 25. dec. — Najstrožje izvedeti je prohibicije izza sprejema ^olsteaidove postave | je oibljubil včeraj E. S. YeSiow-ley, prohibicijski administrator, j Posvaril je javnost, da je pij::>a |večinoma slaba in strupena. Posebni oddelki zveznih prohl-j*bicijsk?h uradnikov »bodo patru-! tirali ,po mestu do ^Novega leta. Novi slučaji influence na zapadu. AYASniXUTOX. 1>. C., 25. dec. Iowa je -sporočila nekako 850 novih slučajev influence za teden, ki se je -končal z 22. decembrom. 81 i ("no SO javili /tudi iz Texasa in Lcuisiane. Oropan rstavrater v Philadelphiji. PHILADELPHIA. Pa.. 25. dec. Poulični tbanditi «so napadli ter odvedli včeraj rest a vra terja Offen-bergeria. mu odvzeli dnevne dohodke v višini dveh tisoče v dolarjev ter ga zopeit izpustili na neki zapuščeni eersti. Štirje mrtvi pri potresu. MANILA, Filipinsko otočje, 25. decembra. — Štirje mrtvi, 102 ranjena in škoda, ki znaša n^d četrt milijona je bila posledica potresa in morskega vala. ki je obiskal pret jklo fireijo mesto Cota;bato. I Mesto je bilo deloma porušeno, čeprav se je pripetil potres v Celebes morju, več milj vstran. Ford se pogaja z Moskvo, j - MOSKVA. Rusija, 23. deo. —j Sovjetski uradniki so potrdili po- 4 j ročila, da je uvedla Ford Motor j Co. pogajanja za zgraditev neke (tvomice v Rusiji, ki bo imela kapaciteto 100.000 avtomobilov na leto. | Dostavilo se je. da se tudi neka druga iiro.zenm.ka tvornica pogaja !za zgraditev slišne avtomobilske tvonnice .t Rusiji, Državni tdajnik Kellogg je po posvetovanju s predsednikom informiral Sir Esme Hovvarda, angleškega poslanika, včeraj popoldne, da. ne bo nofoenega ugovora, če želi šest vlad, da bi se ameriški izvedenci udeležili sej komiteja izvedencev za določenje celokupne nemške reparacije. Amerikanea sta že določena. Prvi je Rowland Bovden. katerega imenujejo kot kandidata za u-rad državnega tajnika v Hoover-jeverm. kabinetu. Drugi bo pa mo-goče Owen Young ali pa Henry M. Robinson. Ameriška vlada se boji. da bi postala zapletena v evropske ho-matije. kajti zavezniki bi takoj nastopili s svojimi zahtevami napram Ameriki, če bi se Združene države mešale v vprašanje nemških reparacij. Francoski senat v ostri debati glede proračuna. PARIZ,, Francija. 25. dec. — Do ostre debaite je prišlo včeraj zvečer v senatu pri čitanju "ba-lanciranega proračuna". Poincare vztraja pri tem, da se sprejme prorač-un. predno se odhodi senat. Nove aretacije na Madžarskem. BUDIMPEŠTA. Madžarska. 25. dee am-bra. — Pod obdožbo. da so n aim era val i strmoglaviti vlado, je bil včeraj aretiranih 21 članov madžarskih fašist o vtskih organizacij, kojih roditelja sta Ludo-Dolrn in J. Schreyer. _ SLAB BOŽIČ ZA ŽRTVE RADIJA Brezupni božični prazni« ki za žrtve radija. —• Radijska korporacija je bila tožena za $125,000. Pognan v obup. da bo moral <»-stati še nadaljnih dvanajst let v ječi. je preplezal Robert Xabi, mlad 'bandit iz Bronxa, dvanajst čevljev visoko žičnato ograjo ter okušal pobegniti. ko sta ga zadeli dve krogli iz strojne puške, ki je bila nastanjena na opazovalnem stolpi.'u pred par meseci. To puško no včeraj prvikrat preizkusili. Ko .so 'našli med grmovjem ranjenega moža. je bil nezavesten in odnesli so ga v operacijsko sobn. dasiravno domnevajo zdravniki, da bo umrl. k» r je ranjen v spodnji del telesa. Meščanska koalicijska vlada. RIGA. Letska, 23. decembra. | Poslanec Celmin, član stranke kmečke unije, je stvoril danr.s vlado na temelju koalicije vseh ne-socijalističnih strank. Balodin je obdržal ministrstvo za zunanje zadeve. Justični minister baron von Duesterlohe, je Nemec. Parlament je izrekel novi vladi zaupanje s Štiri vn petdesetimi glasovi proti štiridesetim. Mrzlo vreme v Mass. SPKEXGFIBLD, Mass.. 25. dee. Dve stopinji |kx1 »ničlo je bila včeraj najnižja temperatura v tukajšnji okolici. > — Rekli so mi. da so to najl>rž moji izaduji božični prazniki in vse. kar morem še upati, je. da se sodišče kmalu zavzame za me, je izjavila Mae Can-field. nadalj-na žrtev United States Radium Corporation v Orange, N. J., koje delavke so mazale z radijsko sestavino kazalce ur. ✓ Mrs. Canfield je objavila včeraj v svojem stanovanju v Newar-ku. da je tožila Radium korpora-cijo za $100,600. 'Njen moz pa zahteva $25,000 odškodnine. Tožbo bo zakopal Raymond Berry, isti odvetnik, ki je rzposlo-val za pet nadaljnih delavk pavšalno svoto po $10,000 in letnih $600. O teh peftih delavkah so izjavili pravniki da n.e morejo nič©-• sar storiti m da se zapadle počasni smrti. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 600 ........ $ 9.30 Lir 100 ........... $ 5.75 1,000 ........ $ 18.40 " 200 ........... $11.30 2,500 ........ $ 45.75 " 300 ........... $16.80 " 5,000 ........ $ 90.50 " 500 ........... $27.40 " 10,000 ........ $180.00 " 1000 ........... $54.25 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da zmo vsled sporazuma z našim zvezam v ztarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; xa$100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo ae bolj Se pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POiTt SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PBI8TOJ BIN O $1.—." SAKSER STATE BANK 92 COBTLANDT STREET, . , NEW Y0BJL, N I, Telephone: Barclay 0390 Smrt roparja. O AT ANI A, Sardinija. 23. dec. Včeraj zvečer je 4>il ustreljen pri vasi Orgmolo na Sardiniji roparski glavar Sanino Sueeu od orožnikov. Za njegovo glavo je bilo razpisanih 100,000 lir nagrade, t. '. ■: - - Najrečji slovenski dnemik | ▼ Združenih državah J Velja za vse leto - . . $6.00 | g Zs pol lets.....$3.00 | Za New York celo leto . $7.00 j | Z« inozemstvo celo leto $7.00 | CENZURIRANA POROČILA 0 H00VERJU Vse brzojavke glede H. Hooverja i n njegove družbe so strogo cenzurirane. — Mornariške oblasti odpošiljajo le ugodna sporočila. Mornariški čatniki cenzurirajo vsako poročilo, ki je odposlano s Hooverjeve bojne ladje. Poročevalci liberalnih listov se pritožujejo. da ne »mejo odposlati svojih opazovanj glede opozicije, ki se je pojavila Južni Ameriki proti Jen-ki-imperijalizmu. Vsa časnikarske poročila morajo romati skozi različne vladne kanale, predno dospejo klo listov, za katere so namenjena. Odobriti jih mora poveljnik "Marvlanda" ali pa "Utaha". V Tihem oceanu se je poslalo sporočila po radiju na neko nadaljno ameriško križanko, ki je ležala pri Galapagos otokih, nakar so bila potslana na vladno postajo v Arlington. Poudarja se, da je govoril Hoover povsem odkritosrčno s poročevalci glede namena potovanja, Ida se pospeši ameriško trgovino ter impomra latinskim Amerikan-cem z mwx'jo severo-ameriškega kolor»a. Citati iz takih govorov p"ar niso ibili dovoljeni. V Atlantiku moraijo biti poročila poslana potom vladnih postaj v Panamskem kanalu ali potom Porto Rica. Vsled tega bo jrostala resnica glcrle Hoo.verjevega obiska v Južni Ameriki šele znana, ko bodo j dospeli po pošti južno-ameriški listi ter bodo tudi j>oročevalci na llooverjevi ladji oproščeni mornariške cenzure. Princ iz Walesa je povedal o svojem sestanku s kraljem. — Sestanek je baje pomenjal obratno točko v kraljevi bolezni. — Princ je salutiral nakar je kralj odprl svoje oči ter vprašal: "Ali si ustrelil leva?"___ LONDON, Anglija, 25. dec. — Časopisje je objavilo različna poročila glede tega, kar se je zgodilo v noči, ko je dospel princ iz Walesa v Buckingham palačo po svojem naglem potovanju iz naj-globje Afrike k bolniški postelji svojega očeta, kra-lia Turiia V. World pa zamorc nuditi avten-'-tično sliko dramatičnega prizora, 1 ki se je završil v boluiški sobi. kot ^ ga je opisal princ svojim prijateljem. Predno je pozdravil svojo mater. je princ vedel, da je bil nje- i gov oče že več dni de liričen. Malo upanja je bilo v onih dneh. ko so zdravniki vedeli, da mora kralj umreti, če ne .bodo izsušili abscena. Smatrali pa so ga tako slabim, da se ne bo nikdar več eavedel, če bi se poslužili no-ža. Le kraljica, če je spoernaia položaj ali m\ ni navidezno nikdar izgubila upanja. Niso nameravali, da bi princ obiskal očeta še v oni noči, ko je za- i ključil svoje dolgo potovanje i/, i Afrike. Kraljica mu je povedala. » da ga oče ne bo spoznal, če bi sto- ( pil v Kf»bo. Princ jo je prosil, naj se mu dovoli približati postelji po prstih. To mu je bilo dovoljeno. dočim je ostal Sir Hewett pri napol odprtih vratih. Princ je vsled tega sta ž»- dvajset minut po čas«, ko je zajMistil posebni vlak ob 'bolniški pwtelji svojega očeta. Vladal je globok molk. Mlada bolniška strežnica, edina priča sestanka, je stala nepremično. Kralj se je nemirno zganil. Odprl je oči in pogledal princa Zdelo bilo spoznanje v teh osteklenelih očeh, čeprav ko mi prej povedali, da kralj ne spozna nikogar. Princ je salutiral. Xato je bilo opaziti majhno gibanje na blazini. Prišel je medel glas, skoro šepetaje: — Alt si ustrelil leva ? Takrat ni mogel princ govoriti, le pokimal je. Glava na blazini se je zopet o-brnrla in oči so se zaprle. • S tem je bil zakljaieen prvi se-. stanek. * —-- GLAS NARODA (BpOVENE DAILY) Owned and Published by K LOV EN 1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, President Lou Lb Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addressee of above officers: Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Itsued Every Day Except Sundays and Holidays.___ Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York ta celo leto —$7.00 i«t Kanado ..._____________________$6.00 Za pol leta------------------.$3.50 Za pol leta ............................~..%3.00 Za inozemstvo M celo leto ««$7.00 Za četrt leta ..........................$1.50 Za pol leta------------„„.$3.50 Subscription Yearly $6.00 _ Advertisement on Agreement.____ '' Plan Naroda'* izhaja vsaki dan itvtstnii nedelj in praenikov. -IV m is; brez podpisa in osebnosti se ne priobcnjejo. Denar naj a« blagovoli pošiljati po Money Order. Pri ipremembi kraj* naročniki v, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliiža naznani, da kitreje najdemo naslovnika.___ "(JLAB NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ( Telephone: Barclay 6189. j DELO V MEHIKI j< Mehiški k« ni g res bo v kratkem sprejel in odobril po-■ :a\e. Tikajnee se delavcev na mehiških farmah in indu- j striiah. l Postave so pree-ej drastične ter jili kapitalistično ca- ( si >p i s je oziiaea. za bolj se viške. .< Mehiški delavec je živel dolga leta v pravcatem sn- j :Vnjstvii. I Šele /arusa Obregonovega predsedstva se mu je zaee- 1 li» obračati nekoliko na boljše. i] ] < 'alies kot priznani prijatelj delavcev je sporazumno i / Obrcguiiom sestavil načrt za novo delavsko zakonodajo. ; Sedanji predsednik Oil se z načrtom strinja in ž njivi! e strinja tudi večina mehiškega kongresa. >. Izmed določb, ki jih bo vsebovala nova postava, naj navedemo naslednje: j" Noben otrok, ki še ni star šestnajst let, ne sme bili zaposlen v industriji. \ Otroci, sta»i nad šestnajst let in ženske, ki opravlja-' jo moška dela, morajo dobivati isto plačo ko jo dobivajo moški. ' 1 »redno je mladoletni sprejet v službo, mora predložiti spričevalo, da je dovršil ljudsko šolo. * i Nobena ženska, razen služkinj, ne sme biti zaposlena ponoči. F\ tinsedemdeset odstotkov vseli uslužbencev mora bi-1 i rojenih v Mehiki. I Vsak zdrav in za delo sposoben moški v deželi mora :■< vsaj en mesec v letu opravljati kako koristno delo. Delavka mora dobiti vso plačo tri nieseee yred porodom in en mesec po porodu. A' vsaki industriji, ki ima zaposlenih več kot dvajset delavcev, bo poseben ekonomski odbor. Atrajkftrji bodo dobili vso plačo, če se izkaže, da so bile njihove zahteve upravičene. V vsaki industriji naj bo uveljavljen oseiuurni delavnik. En dan v tednu je odmerjen za počite!:. | Ako požene gospodar delavca iz službe, mu mora plačati mezdo za tri mesece. Izvzeti so le slučaji, če je delavec zastrantega odslovljen, ker je poškodoval gospodarjevo lastnino. i Tovarnar mora mesec dni prej povedati, da je print jen zapreti tovarno zastran slabe trgovine ali kakega drugega važnega vzroka. Vzrok pa mora. odobriti Navodili odbor za delo. I Delavci imajo pravico, da se organizirajo in da v. siučaju potrebe zastrajkajo. 'linije imajo pravico sklepati z gospodarji pogodbe, ki so enako obvezne tako za delodajak-e kot za delavce. Delavci, zaposleni v javni službi, morajo deset dni prej naznaniti, da nameravajo zaštrajkati. Če posredovalni odbor dožene, da delavci niso upravičeni zastavkati. lahko delodajalec razveljevi pogodbo ž njimi. Če odloči odbor v prid štrajkarjem, mora plačati delodajalec štrajkarjem vso plačo. Vlada lahko zapre tovarno, če njeno obratovanje ni več dobičkauosno ali pa če se pojavijo med delavci nalezljive bolezni. Kot je razvidno iz teh izvlečkov, bo nova mehiška postava jako drastična. M Postava^ Katerim je podrejena ameriška mdirstrij*. DVE SLIKI inane ameriške kinematografske igralke Marv Pick ford. Dopisi. Elm Grove, W. Va. Kot naroa-niea 'priljubljenemu jlas Naroda, se bo tudi jay. rada ' >nkrat malo oglasila v javnosti iver je to moj ja vi dopis, upam, I Ja ga ne bo zadela nesreča, da bi ^ sagledal črno noč v uredniškem;' iOŠU. Kakor je gotovo vsem delavhkkn j, šenam znano, nam ni ravno pre-i reč m^liko poslano z rožieami, ' »osebno v sedanjih časih tako raz-ipite prosper i etc. Ta žival >e milila drži le tistih, za katere uboga ' ielavška para (če sploh ima nri-ožnost) gara in poti krvavi znoj. Mislim, da delavke žene bomo ah'ko napravile račun ob koncu leta 1928, pa ne, koliku je bilo, profit*1., ampak koliko je še dolga pri trgo.vcu itd., in koliko potrebnih -stvari bi bilo treba kupiti, ko bi bilo s čim. Kar se tiče delavskih razmer v tej okolici, so menda ravno take kakor čitam. da so jh> drugih kra-nJh Amerike, sama "mizerija. da slafbše ne more biti. Rada prebiram »Glas Naroda in zadnjič mi je bilo prav hudo. ko je bil Zgaga deeertiral. Sem prav gotovo mislila, da se je siromak vendar enkrat oženil, pa menda že še ni 'bilo dovolj musolinija. Kes. da mrha včasih malo preveč opere nas ženske, včasi pa vseeno zadene kakšno prav imenitno. Jaz mu vseeno želim dobro zdravje in dolgo življenje ter 3 kolone v Glasu Naroda. Sedaj bom skoraj morala končati. ker imam župeo na poči in je t roba gledati, da ne gre čez. Se nekaj.- da ne pozabim. Na Silvestrov večer ali na zadnji dan tega leta bomo imeli tukaj na Triadepihia veselico. To bo menda nekaj izrednega za poskočiti in tudi drugih dobrot ne bo manjkalo. Torej vabim vse rojake in rojakinje od blizu in daleč, da nas posetijo v oibilnem številu. Povabljen je tudi Peter Zgaga, ker »sliši se, da bo tudi musolini na 'programu. Torej Zgaga, kar v zrak »skoči pa prifrei sem .na West. Na svidenje 31 decembra, da skupaj v veseli drrtžbi damo zadnjo a j tako ni bilo nič prida. Upamo, da bodoče leto lf>29 ne bo slabše. \ Iskreno ipozdravljain vse prijatelje in znance širom Amerike ter želim T&em Slovencem srečne in vedele pra-znike ter srečno Novo leto in tudi Zgagi. j Frauc.fes Kevea. Porterville, Cal. Dobro znana Miss Flu je, kakor po dprugib državah- "tudi pri nas stara obiskovalka. Za boleznijo, kakor znano, trpi največ mladina. Vsaka šola v okraju je bila za-čateno zaprta. Tudi sedaj to ali ono zapro za kak teden dni, da |——-— 1 KNJIGE I VODNIKOVE DRUŽBE M, lato 1929 smo razposlali ožini, ki so jih naročili. Ostali so nam aamo še trije izvodi. V zalogi mamo i« nekaj lanskih in predlanskih Vodnikovih knjšpr. Zbirka — štiri jako — ataoe $LML ■aaaJvwl^H v 3, ... .. " T*. " • •.; Tj' .j t »,Jje2«L.-"5V imajo učitelji in učiteljice več op- 1 č i Ulic in zabave. , * Leto- so p ur j i tatovi pri nas ja-;1 ko delavni. Tako je bil tudi rojak i1 11 I Jacob Flat pred Zahvalnim dne- * j voiu okr«^»n za 7"» puranov. Vet?- p raj j>a *>e mi je »pritožil, tla mu je i i j m*kdo tpo noči ukradel se ostalih * 145 ptičev. Sodi soseda, pa bo tež- 1 ko dokaizati. Nekdo drugi v obliž- ( I . > f ju je razglasil, da so mu tatovi J pokradli vse pure, pozneje pa se ' izvedel-o. da jih je sam prodal, ker je bi! dolžan nanje. Cena puranom za Thanksgiving praznike je bila za žive na renču 1 po 30 centov za funt. Sedaj >o po 22 centov funt. Zadnjih par dni je tu močno deževalo, vreme je gor ko in polja ' so že obzelenela. Po gorovju je pa zapadel -meg, kar je dobro znamenje. <'a bomo imeli obilo vode za zamakanjc polja. Čitatuljem Glas Naroda želim vesele božične praznike in srečno Novo leto. J. R. Shuonich. San Francisco, Cal. Ker smo že toliko črtali o slo-venskem umetniku Antonu Šube-Jju. nas je navdala želja, da ga tudi mi dišimo. Zatorej je Izobraževalni Ln Dramatični Klub Slovenia Ine. določil." da povabi Toneta Šu bel ja v v sohično Calif or-niju. da nam zapoje nekaj sloven-sk li pesmi. Vodstvo Kluba Slovenia je aranžiralo, da priredi Šu-j beljov koncert v nedeljo dne 13. januarja 1929 točno ob 8. uri zvečer v 4'K. of C. Auditorium", 150 Golden t Jate Ave. Anton Subelj je operni pevec ljubljanske opere, in kot je razvidno rz raznih poročil kritikov, je pravi umetnik, na katerega je sloven-ki naiod lahko'ponosen. Ton j rojaki in rojakinje iz S an Franeisea in "Bay Cities", ne zamudite te lepe prilike slišati slovensko pesem iz grla slovenskega umetnika, ki Vam j>otom "i>esini obnovi sladke spomine na domačo grudo. Še enkrat, ne pozabite v nedeljo t Ine 13. januarja. Za polnoštevilno uJdeležbo priporoča Izobraževalni in Dramatični K hib Slo venia Ine. Anthonv Kosteiile. tajnik. MUŠJI DAN Xa JapoiLškem .«o ttve:e imenuje mušji dan in je posvečen pobijanju muh. Letos so prined« ljudje ]>olieij-ak torek in četrtek je odprta v Tokijn am-bulanea. v kateri odpravljajo -sanitetni organi ljudem uši. Naj- Iprej so bili ~ na vrsti- policijski i urachiiki in frasilci z .rtjdbinami. -1spomladi pa Šolska deca. Tako; 5, pridejo počasi na vrsto vsi slojr i,prebivalstva. V rodbini nekega! - sanitetnega uradnika. k: je dobil > diplomo z disTtJK-i jo o parar*rtih | na človeškem tWe«n, sta imela oj j petih članov dva nil, kar je za ja- NOTICE IZ &0 YENUE Mavrilij Mayr umrL L€tc«njo leto je ugrabila smrt iz kranjske meščanske družibe že celo vrsto odličnih mož. 3. decembra ob 1. je premimi I po večletnem bolehauju v čestiti starosti 77 let veleposestnik in bivši pivovarnar Mavrilij Mayr, .senljoT ene najuglednejših in najstarejših mes-čiinskih rodbin. < Velik vlom v Šmarjet . Vlctfni in tatvine >o v zadnjem času v novomeškem okraju kaj jrogotti. Pretekle dni je bilo vlomljeno v trgovmovposestuika in gostilničarja Janka Moleta. Vlomilci odnesli 25,000 Din. gotovine ter mnogo rnanufakturnega biaga. Skupna škoda se ceni na G0,000 Din. Orožniki iz Skoejana so uvedli zasledovanje. Pri podrobni preiskavi sa našli na stopnjicah kol in kratko vrv. Zanimivo je. da je lastnik trgovine Mole čisto slučajno proti svoji navadi shranil denar v trgovini, ker je bila da v i Mrletova namenjena, da odpotuje v Ljubljano, kjer se je hotela preskrbeti 7. nujnimi potrebščinami. Mole ni-zavarovan in je zaradi te-!ga udarec ki ga je zadel, tem bolj občuten. i v. . . ■ « I Slepar, ki se je izdajal za — kralja Aleksandra. Nenavadno drzno pustolovščino si je dovolil neki Josi]> Rostohar iz Trnovega v brežiškem okraju. Potrkal se je xadnje čase po Dolenjskem in v litijski okoliei. V neki hiši blizu Št. Kuperta sta mu dve žeutski omenili, da je ''čudno podoi)en>? kralju Aleksandru — in bajti, prebrisani slepar jo takoj začel na račun Iahkovennežev u-ganjati svoje (pustolovščine Nastopal je pri kmetih pre-ecj samoza vestno in jim strmeč i m pripovedoval: "Kralj ni odpotoval v Pfcrirz. To >mo dali kar tako napisali. resnici potujem skrivaj po državi, -la spoy.naiu svoje ljudi!".. . (ilas o nenavadnem pustolovcu je prišel na uho tudi svetokri/kim orožnikom, ki so ga v lovili in spravili v liti; ,ke zapore. Trgovskih delavci r (lavoratori le! eomanert-io i v tr-jžaški pokrajini je v fiiš:stirnem sindikatu sedaj 7500. to j«1 HO per 'cent vseh nameščencev. V se i i di-lvktorija so izrekli na lo. da >e iz-| vede z novim letom pogodbena ureditev za vse trgovske kategorij,'. Kmetijskih strokomjakov žele v Sovjetski Rusiji; "Sovnar-kom" je .sprejel paselien zakor. za nastavljanja inozemskih strokovnjakov na višjih kmetijskih šolah. Rojaki! Pridružite «e številnim našim vlagateljem. IZRABITE PRILIKO, KI JO NUDIMO ZA NOVO LETO namreč: Vse vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. JANUARJA 1929, bomo obrestovali že od 1. januarja po — 4|% (Dosedanja obrestna mera je bila 4%) Nadaljnje vlog« se obrestujejo od piVega vsakega meseca naprej. * ' Sakser State Bank 82 Cortfendt Street • y New Y«xrk. N- Y. . , , ; - _ JUGOSLAVIA IRREDENTA 'j 0 lojalnosti drugorodnega prebi- J vaLtva piše direktor Usta "Ciiornale d' Italia" Gakla takole: Slovenskega irredntizrna ni pa tudi ne more d biti. Po pretežni masi se sloven- J ski rod na Kradli ne briga za na-' ^ijouaLne probleme. Živel je rev-.j no in šele sedaj po^l italijanskim * fašističnim režimom se mi.-1 i na 41 dviganje :ij< govega gospodarskega življenja. V miru obdeluje svojo trdo in sterilno zemljo, -prejema 1 priznanjem odredbe vlade, sode* 1 Inje rad z oblastmi za obrambo svojih g*r..>pcdar.skih inter sov in spoštuje šolo in italijansko za>ta- 1 vo. Poskusi jugoslovanskih airita- 1 torjev. da bi >e »tvorili bataljoni 1 m } rotiitalijansko -lužbo, >•> «-e « zjalovili na odporu ljudstva, ki je imelo dati rt.krute. Nasprotna ] pa ise množijo manifestaeije -Jo- vensk» lojalnos-ti napram ital.ijan- I i ... skemn rfžimu in erno-ra..-niki / vrsf .slovenskih kmetov -.o d. -i- : plLnirani jn pokorni, (iaida obdeluje na to dijake, učitelje i;i du-J' hovnike. kfi!>-r» da hnjskajo 'i pf>i[- ( pihujejo -sloveiii-iko ljudstvo. t->da ' vsi ti agitatorji po (ja.dovemi prepričanju past rji brez čred1. | t'emu pa potem piše ta (iaida po. svojem listu k lomcters'ke članki- I in položaju na meji, o "Oriun; . o komunizmu, panslavizmu. o du-j jhbvnikih. učiteljih, o nevarius>tili j in .naklepih proti Italiji, ko je ven-! dar doven-ko IjuJ.stvn v -lu'.ijski j Krajini lojalno in niirno in ko s rajo čakai.i ure in ure. časih od- < idejo dom »v. ne da bi bili uiojjli opraviti to. radi česar so storili 1 da obr-inski p j Občinski .tajnik je z delom preob-jložen. <>bč:n-ko pisarno vo li pn-item še nakdo v 'bližini. Po ob-**in- ;-kLli uradih je pod laškimi ]>od"- 1 j stati mahi isinida «za toeno resev.i-j nje zadev, radi kat rili prihajajo j občani do njih. Podoštati in tajniki so veliki in mogoč.ni g- sim i j.-. ki gledajo na ''drugororlca1"" z vr--jlia dol in urad'ij 'jo kakor -t- ba> 11 njim ljubi, pa če čaka dovenski L"'kmot ondi eei dan na miUist t'a-" j šisfičnega občinskega funkid.jo- - narja. Pripeti -f tudi da kmeta - kratkomalo odslovi in mu ukaže • priti drugi dan. Tako bo ve'- po- ' 1 rošil drugorodni podanik in prej ' ga bo konec. •i'__ -J Arritirajte "Glas Naroda", naj .1 vetji slovenski dnevnik v Amerik> j Peter Zgaga | — Ker praviš, da-se Ji slabo ;_ro-di, moraš povedati, če imaš kaj dolgov. — ao rekli dragemu rojaku. — O ja. dolgov pa. dolgov — je odvrnil. — I>o-1 i doiguv ;inani. toda ne toliko, da bi mogel živeti od njih. * Poanam jih dosti, ki samo otl dolgov žive. Pa ne »samo. da bi živeli — še dobro >e jim godi. * Otročiček se je na pragu igral, njegova mati je pa s sose<]o govorila. Govori!a je že od dveh ik>-])Oldnc\ ob š»-strh pa pride of robček in jo 'pocuka za krilo. Je bil /' pet let star. tla jo je mogel za krilo ivoeakat: Pocukal jo in rekel: — Papa prihaja z dela. Ln je rekel v veži. da-bi rad vtčerjal. Ivej pa Iki za večerji).' Mlada mati je prebledeia in za-Smrnirala: — Vrag in hudič in (klet vina bodo za večerjo, ker nisem še večerje skuhala . . . t ^ j Potrpežljiv rojak, ki je imel 'brado kot stmišče. je š"l k briv-'tu, nla bi ga praznike nekoliko f jočedil. | 1'soda je hotela, da je padel v i j roke ndademu iienikn-sencmu jk»-. močniku, ki ni še imel dostikrat i : hr i. ve v rokah. , | "Ziiik" — je reklo, pa je po-f kazula rdeča kri. In z p-t "z iikr1 j in "ziiik". Ko je pa rujalc iz pete-ri.li ran krvavel, je bilo tudi njegove pot.rpež'jivnsti konec. Vzrav-' nal >e je v stolu in jamr.sko za-i hteval: j — Daj iti i brit o v ! Še meni ilaj j britev! - — Zakaj vendar.' Saj t.- bom obri! in bom pazil /anapnej. j — It rite v mi daj. praviift. da bova oba oborožena in da ^e bom lahko braaiiL Ni bila I< pa in že četrti križ se ji je nagibal na grbo. Nesrečno postavi, in par ilrugih . slabih latstnristi j p«.d. lovala po svoji materi. Po f čet it je pa poil dovala de-. liar. Dosti denarja - I,i -e je j»oroč>la z najie| :im fantom, kar jili je bilo v okoliei. i- s_ \* iiekeui .cirkusu - 1 pre i-!av-ljali ali LTorični pribor "Mir". Na odru sta se poiavi!;: lev in e , jagnje U\r sladki* zadre.maki drug ■ drugem. Prizor je bil ns učijik »v:r in pomemben. Vsi čestitali ravnatelju, da t pogrnil tal tako originalno idejo. Zahvalil se je za čestitke ::t rekel: — Veste, pa precej koš:a. dag-I * . ujeta so po pet lolarjev. Takoj, ko pade arajrrinjalo. zaenetno po-jsreilovati. tod;i običajno naša unterveiicija prepozna. Ijcv namreč skoro vsak večer jagnje po-j žre. v. Izmeti vseh šaljivk, /diatiljivk i s i zafrkaeij. ki »sem jih eital glede zadnjih voliev, je naslednja najbolj značilna: Nekega fariuarja so vprašali, komu bu o Ida! svoj irla-s lloo-verju ali S m it lm. Farmar se je •zamislil in odvrni : — Nameraval sem vol L* i Hoo-verja. zato ker je obljubil nam farmarjem pomoč.' naj ve e pa zastrantega. ker pravijo Hooverje-vi pristaši, da bi prevzel papež komando nad Helo liišo in Kapi-t.ofom ter na^I vso Ameriko, če bi bil Smith izvoljen. Ko - m pa .stvar natančnejše premišljeval, [sem prišel do sledečega zaključka: — Papež se ne briga ilosti za | Ameriko. Tekom zadnjih osmih lert so republikanci AinerrKO in njene naravne zkalade jako jvocer ni prodajali. Papež -ima dosti premoženja. ve bi hotel tekom rc FAŠIZMA * Poročali smo že, da je pariška porota obsodila delavca di M o- j dugna, k* je lani ustrelil fašistic-L nega konzula Nardinija v Parizu,!, na dve leti ječe in na 200 frankov denarne globe. Italijanski fašizem se čuti zaradi te sodbe prizadetega in rohni proti Franciji. Zato je čisto pravilno, da se pogleda tej stvari kolikor mogoče do ■ dna. Di Modugno je razgalil pred porotniki zgodovino svojega življenja v slabi francoščini in iz njegovih izpovedi ai je lahko vsak poslušalec in napravil sliko, da je mož čisto nedolžna žrtev italijanskega fašizma. Di Modugno ni niniti propagandist prekucuških nazorov. Umaknil se je v Francijo, da bi se ubranil pred per-sekucijami črnega režima in je hotel spraviti k sebi tudi ženo in otroka. Toda fašista so mu odtegnili potni list in so ju obdržali kot talca za primer, da bi mož in oče v Franciji rovaril proti fašističnemu sistemu. Di Modugno je živel žalostno življenje samotarja brez doma in je usodnega dne, ko je ustrelil Nardinija, prišel na konzulat tretjič prosit, naj vendar izdado njegovi ženi in otroku potni list: Ker ga je konzul zavrnil, je streljal nanj, dokler se ni zvrnil na tla mrtev. ! Branitelj Torres je v svojem' obrambnem govoru obrazložil, kakšno je bilo čtivo obupanega de-' lavca. Dan za dnem je listal po mednarodnem voznem redu ter iskal najkrajše proge in najhitrejšega vlaka ki bi pripeljal k njemu, ljubljeno ženo in otroka. Poslal je že denar v Italijo, nakar je zo-' pet sledilo novo razočaranje. V' domnevi, da bo moral ostati sam in zapuščen morda do konca živ-' Jjenja, medtem ko bodo fašistične1 oblasti ravnale z ženo in z otrokom' po znanih fašističnih metodah, je' segel po morilnem orožju in končal življenje možu, ki ni samo uradnik, ampak tudi političen eksponent vladajoče stranke ter je meril druge po sebi. ČUDEN GOST V BERLINSKI BANKI Tudi nemški banditi so se že navadili ameriških manir. O tem priča dojrod«4t, ki pripetil 1. decembra v Berlinu. Pri depozit-ni blagjni Draidansfce banke se je ustavil dopoldne neki moški, ki je mirna položil pred blagajnika listek sledeče vsebine: ''Zahtevam takoj 8000 mark, v na^sprotnem primeru poženem polopje v zrak!" In dočim je balgajnik listek še prebiral, je neznanec segel pod plašč in mirno pripomnil: "Če ne dobim denarja, vržem tole ročno granato in vas bo vse skupaj vrag vael!" Blagajnik je za hip pre-bledel, toda ostal je hladnokrven. Odlgovoril je lopovu, da gre takoj po denar in stopil je res k blagajni. Xato we je pa naglo okrenil in planil proti zadnjemu izhodu. Tudi drugi uradniki bo se razbežali. Še predno pa je prispela policija na pomoč, je lopov pobegnil. Policija ga zaman išče. Propadla je banka Credito Meridianale v ^Neapolju. Posluževala, ae je fašistične reklame in i>& ta način dobila za 350 milijonov vlog. Drzne špekulacije so jo zadavile. Med bančnimi funkcionarji je bilo več vodilnih fašistov. Velom na posti. V poštni urad ^Bruck o. M. se je pred kratkim izvršil vlom. Odnesli so 3000 šilingov gotovine In za 300 £lingo7 znamk. Sigrid Undset, norveška katoliška pisateljica, da-ruje pravkar prejeto Nobelovo na-CTado t človekoljubne namena. w * 1 • * * - --r gJF - I ■ 3&jj|gn£ , .. . j* j protno. pazila je samo, kako ui se 1 ga najlažje in najhitreje odkriza- j la. In res je zasnovala peklenski • načrt. Ko je njen mož nekega dne! po napornem delu — bil je krepak J mesar — trdno zaspal, je Brucv-J jega odprla plin. "Naj ga vza-J me vrag. čim prej, tem bolje!" mj je mislila na tihem. Sama je osta- 1 la pri vratih in opazovala kdaj bo ■ imel mož dovolj plina v pljučih. Peklen.ski načrt se ji je ]>osre- ( čil in mirno je odšla v bližnjo re- ] stavraeijo na kozarček vina. Saj se je morala malo okrepčati po tako na{>ornem delu. lZvečer se je vrnila domov in legla kraj mo- , ža v posteljo. Dva dni je tako prenočevala pri mrliču, ne da bi jo vest pekla. Končno so njenega moža pogrešili. Našli so ga doma v postelji mrtvega. 1 Gospa Julka je bila takoj osumljena in je tudi priznalayda mu jo "malce pokvarila zrak." Pa «ni bila sama kriva. Kaj še! Tašča da jo je nagovorila, naj se odkri-ža moža. In so bili tudi drugi, zelo tehtni razlogi, da se ga je od-I križala. Tako je trdila pri zasli-Iševanju a Če je bilo treba, je tu-( [di dvakrat v tednu menjala svoj zagovor. Zato se je njen preiskovalni zapor precej zavlekel in da-sL je bil zločin izvršen še leta 1926. se je vršila razprava šele te dni. Gospa Julka je bila pred poroko mirna in cinična. Zagovarja-, la se je tako otročje in naivno, da j |se je občinstvo kljub pretresljivi! ,tragediji od srca nasmejalo, zla-' Jsti ko je trdila, da je hotela kazno-j ! vati samo svojo taščo. Ko jo je !predsednik vprašal, je-li imela že, I>oprej namen moža umoriti, je pa-itetično vzkliknila : Nikoli!" j "Ali res nikoli*'' jo je vprašal predsednik. "Nikoli!" je zakričala Julka. "Prisegam pri vt»em človeštvu !'' Občinstvo se je zakro-hotalo. Toda priča ga. Protois je izpovedala, da ji je Julka že poprej kazala steklenic i on s strupom in smeje pripomnila, da bo za moža in da bo že učinkoval. "Pa to ste rekli za šalo!" je pripomnil predsednik. "Bo že menda tako,*' je odgovorila Julka ravnodušno. Predsednik je j-z-javil. da jo smatrajto vsi izvedenci* odgovorno za njeno dejanje, samo onemu se je zdelo, da je m al ue prismojena. ' "Že mogoče, g. predsednik! To datira od dne moje operacije, na slepiču!" Zopet je nastal v dvorani krohot. Nato jo je predsednik vprašal, čemu je umorila moža. Obtoženka je vzdilmila in odgovorila. "Ubogi moj mož. Obžalujem ga. Toda vsega je kriva moja tašča!" "Torej ste ga ubili radi tašče? Kaj pa 10.000 frakov zavarovalnine vam ni dišalo?" "Eh, nisem, ga Zaradi zavarovalnine. Ne mika me!" V Potolažite se, kajti zavarovalnina je splavala po vodi!" Končno je obtoženka še izjavila da njenega moža življenje itak ni veselilo in hotel si je končati.... SPREMEMBA TELEFONSKE ŠTEVILKE 4 N&zn&jamo, da nam je spremenila telefonska uprava dosedanjo tel št. Cortlandt 4687, t BARCLAY 0380. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, H. T. "Vem," jo je prekinil predtsed-lik, "in vi ste bili tako ljubeznivi ■ ste mu prikrajšali muke! Izpolnili ste mu samo njegovo željo! NTo, tudi z nami boifte zadovoljni....." Porotniki so soglasno potrdili vpraSanje glede umora, na kar je bila ga. Brucy obsojena na smrt pod giljotino. "BEDA" ZITINE RODBINE Madžari se zelo zanimajo za usodo bivše csarice Zite in njene rodbine. Zitina rodbina živi v atmosferi bivšega dunaj-skega cesarskega dvora. Posete sprejema maršal GuJenus, ki ne zna madžarščine in opozori vsakega posetnika, da je službeni jezik nemški. V gradu v Lequetitio je šest profesorjev, dva zdravnika domači učitelji in učiteljice, lakaji in komorniki. Vsak dan kuhajo za 100 ljudi. Žita m njena deea ima za obed 6 jedi, dvorno osobje pa 4. Profesorji in domači učitelji dobivajo dnevno po dva litra dobrega španskega vina, ostalo osobje pa po en liter. Na dvoru vlada veliko razkošje in z izdatki v enem dnevu bi lahok oblekli najmanj 100 siromašnih otrok. " Strada ječa" kraljevska rodbina ima pet avtomobilov. Naj-veči vpliv na Otona in Žito ima star avstrijski prof<-sor. ki živi kot samotar in z n-k-rmur ne občuje. On neprestano tolaži Otona, da se bo kmalu vrnil na madžarski prestol. Za vernost na dvoru skrbi četa vojaštva. Pred leti je kazalo, da postane dvorni maršal grof Karolv, toda ta načrt se ni posrečil in madžarski legitimist i zdaj le redko posečajo Žito. Gudenus sovraži Madžare in Žita sploli ni informirana o niadžanskili razmerah. List "Maj nap", ki neprestano piše o bedi Zitine rodbine, je v službi pretendenta Albrehta Habsburšekga Zanimivo [je, da je pri zadnjih habsburških demonstracijah v Budimpešti neki govornik na dolgo in široko opisoval bodo kraljevske roll)me in da so legitmrstični magnati med njegovim govorom plakali. - \ Nulla dies sine..., Dalmazia. Dalmatinsko društvo v Trstu je proslavilo ljudskega pesnika Josipa Sabaliča iz Zadra, ki je zložil besedilo k znani poij>evki "Si". Govornik ni mogel dobiti dovolj besed, da bi bil občinstvu razložil, kako je italijanska vsa Dalmacija. Ko je končal, mu je segel v roko tržaški prefek^ in mu čestital na izbor^nem predavanju. Ob govorniški' mizi je visela dalmatinska zastava v žalosti, kakor navaja poročilo. Navzoči so bili prireditvi zastopniki vseh oblasti. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! PO 8 LETIH POJASNJEN UMOR Lipa je mala vasica nedaleč od Morske Sobote. V januarju leta 1921. pa je bilo selo Lipa zelo razburjeno. Na polju poleg vasi so našli slečeno truplo mladega, komaj 24-letnega dekleta, priveza- A nega k nekemu grmu. Komisija j*3 ( ugotovila, da je bilo dekle udar- i jeno nad levim očesom z nekim . topim predmetom, nakar ji je bil t zadrgnjen vrat z umazanim ko- ; nopcem, mrtvo truplo, izropano in slečeno, pa zavlečeno kakih 80 ] metrov vstran, do prvega grma. , Identiteta umorjenke se dolgo ni \ dala ugotoviti, splošno pa je pre- , vladovaJo naziranje, da mora biti nesrečna žrtev ruska emšgrantka. ( Šele letos v avgustu se je posre- , čilo orožniškemu podnaredniku ( Trbižanu, da je dob'1 pravo sled za zločincem. Najprej je bilo dog- ( nano, da je umerjena devojka bi-la doma iz Medjimirrja, po imenu Uršula VincetiČ. Razmere, v katerih je živela pri svoji materi, za njo niso bile ravno naj prijetnejše, ker je priležnik njene matere ni trpel ter uporabil vsako priliko, da ji zagreni! življtnjt. Ona sama se j" kmalu zapletila v ljubavno razmerje s ciganom, znanim pod imenom "Bočkar". Ta cigan, dokaj velik pustolovec in velik prijatelj žen^k, se je dekleta kmalu .naveličal ter ga izvab:l od doma z [motivacijo, da jo pelje v Gradec, ,kjer se bo z njo poročil. Nesreč-nica je pristala, da se ne povrne nikdar več — našli so jo ubito v sosednji pokrajini. I Cigana "Boškarja" je bilo tež-, ko najti, ker njegovega pravega t imena n'liče nI vedel. Končno je iorožništvu uspelo, da £?a identificira z Antonom Ilorvatom. 38-let-fnim ciganom, ki prebiva v ciganski naselbini. A rh itek f L oos oh so je n Nedavno smo poročali, da je bil j na Dunaju aretiran in obsojeni sloviti arhitekt in kipar Adolf; Loos, češ, da je oskrunil več mla-j doletnih deklic, ki so mu služile' kot model m da je v svojem ateljeju prirejal orgije. Preiskava | proti kiparju, ki je na Dunaju zelo popularen, j<» trajala več mesecev. Te dni se je vršila obravnava, ki je pokazala, da arliitekt Loos ni ničesar zagrešil in da gre zgolj za zlobna natolcevanja, od-nosno za izjave neke patološkoj lažnjive deklice. — Zato je sodišče izreklo oprostilno ra»K)dbo in je arhitekta oprostilo oMožhe radi oskrunjevanja in posilstva, pač pa je bil obsojen na štiri mesece ječe pogojno, ker so bile nekatere poze otrok, ki so mu služile kot model, poh-ujšljive. Obsodbo je vsa javnost sprejela z zadovoljstvom. Za dve polarni vožnji s "Zeppelinom" se pogaja Nan-sen v Berlinu. Vožnji bi se imeli izvršiti leta, 1930. , i Ameriški poročnik v Nicaragvi -Jugoslovan. Pise MIRKO VE HOV EC Guatemala, 7. dec. 1928 j . . t Na svojem potovanju iz Buenos Air'*s proti New Yorku sem srečno ^ dospel v glavno mesto Guatema- p le, kjer me je prisrčno sprejel ju-, goslov. konzul Alek. D. Še rov i r, ter me ti vi i povabil, da ostanem za čas svojega oddiha njegov gost. ^ Zadnje dni potovanja iz Costa' Rice do mesta Granada v Nicara-j. g vi sem se moral vsled slabih po-tov mnogo truditi, da sem prišel ^ naprej. ^ Povsod sam močvirje, blato, voda, nikjer nobenega izhoda po . i gozdovih, da bi mogel priti na tr-1^ dna tla; pri vsem tem sem pa dne'^ II. nov. zgubil smir proti Haciem-I. di Anima ter sem stal sredi širne- * ga močvirja ne vedoc kam. i Podal sem s*? naprej, na 2 uri oddaljeni grič, kjer sem se mogel orientirati, da sem ves moker in j' blaten prišel v noči ob 3 zjutraj v nasprotni smer na mejo Niča- " ragve v La Cruz. Gotovo so Vam znane politične razmere v repub. Nicaragvi radi gen. Sandina, ki pa so se v zad-' njem času dokaj izboljšale. Že na meji ob prestopu v rep. j Nicaragve so me opozorili, da če imam kake stvari o Sandinu itd. • kakor tudi orožja, naj dobro skrijem, ker so amerikanski vojaki ze-1q strogi. Jaz nisem imel ravno dosti teh stvari, pač pa sem dobil v1 Casta Rici kjer je vel'ka agitacija! za gen. Sandina. različne njegove slike in r^viste, ki pišejo mnogo o njemu. To sem nosil seboj za spomin. Ko tako potujem proti mestecu Rivas. srečam amerikansko patruljo. ki me seveda ustavi in vpraša od kod m kam. Pokazal sem jim svoje dokument^, misleč, da bo vse dobro, pa j treba mi j" bilo tudi pokazati, ka.j | imam v nahrbniku, in tako so res I naši i Sandinove slike notri. i | Seveda so me takoj smatrali za j njegovega agenta in moral sem ž njimi v R vas*. J Celo pot mi je rojilo po glavi, kaj bo iz tega. , Nisem dosti vešč angleškega jezika, toliko sem pa razumel iz njihovega pogojvorqi (da imajo zelo slabe mnenje o meni. i j Čudno pa tudi ne bi bilo; ves raztrgan, zamazan, skoro bos; črev-i Ije sem imel na vseh krajih zvezan*1, da inlsem hodil po golih po-• platili. '! PrLse.lši v Rivas na poveljni-' štvo, me predstavijo namestniku komandanta Leut. Josephu Yorku. 'I t Pokažem mu dokumente, katere je z veliko strogostjo vzel v roke. Jaz sem pri vsem tem mislil, da ' gotovo zna kateri izmed n j ih špansko in da se bomo že pogovorili. -J Nisem se pa malo začudil, ko me - gosp. Leut. ogovori v hrvatskem jeziku. Sam sebi nisem hotel ver-i — __iS jeti ali prav šlišim ali ne. Pa je * bila resnica. Njegovo pravo ime je Jože Jur-| kovic. Rojem je bil v Chicagu. nje- y govl stariši so iz Niša. Srbija. 1 | No. potem sva se pa prav lahko, pogovorila. j ^ Povedal sem mu, od kod imam j vse to itd. ter je bilo vse dobro, j (Pripomnil pa je, če ne bi bil slu- ^ j čajno njegov rojak, bi mi kaj slaba predla. Naravnost razočarani so gledali -vojaki, kaj pomeni, ko jih je odslovil iz pisarne. Mene je pa povabil, videč kak- .š^n sem. v svojo sobo, me oblekel • I • M jod nog do glave v amerikansko j vojaško obleko in tudi klobuk mi je dal, da sem bil zopet poštenemu človeku podoben. j Bil sem 2 dni -njegov gost, in mi je mnogo vedel povedati o bojih s Sand'nom itd. j Predno sem se podal naprej, me je posvaril, da moram zelo partij po teh krajih, češ, da je tudi na vseh vogalih mnogo nevarnin ljudi, ki preže na Amerikance. in se ne ve odkod prileti krogla. Na tak način je že več Amerikamcev našlo svojo smrt. j No, pa jaz sem imel srečo, če (ravno so me povsod imeli za Amerika nca. Od Rivas naprej sem se povsod vstavljal pri amerikanskih vojaš-jnicah. kjer so mi dali dobro hrano »in dobro posteljo, česar do tedaj nisem bil vajen na potu. Povsod so me obdarovali s eiga-1 retam? itd., tako da sem o njih odnesel prav dobre vtise. 0 tovarišu Vidergarju. ki je v 1 bolnici v Jose, nisem dobil dose-daj še nobenega glasu. Pišite mi na čehoslovaški konzulata v Mexico Citv. Vsem cenjenem čitateljem "Glas | Naroda" želim srečmo novo leto! i - __ i L| DUHOVITI ROTCHUD . __ Franc<*»ki listi objavljajo zani-' mivs anekdoto o pariškem baronu Rotschildu. ki je znan kot velik - dobrotnik in jx>dponuk siromaš-j • nih ljudi. Dan za dnem se obra- ' čajo nanj razne dobrodelne usta-f nove in vsem radevolje ustreže.J Rotchild pa da toliko, kolikor se i mu zdi primerno in nikoli se ne da pregovoriti, da bi daroval v dobrodelne namene veČ. Tudi se ne zmeni za oeitk", da bi lahko daroval v poedinih primerih več. j Pač pa zna cenitii dober dovtip. Nedavno sta prši i k njeni u dve dami z nabiralno polo in sta ga' p proKili, naj prispeva za dobrodcI-| '* ne namene. Rot.schild je prečital a polo in potegnfil iz žepa 1000 ( - frankov. Dami sta pričakovali • mnogo več. Ena se je osokolila! p in pripomnila, da prihajala bas ^ od njegovega sina, ki je darovali 1 2000 frankov. — Oprostite, gos-| pod baron, — je dejala, — pre-' pričana sem, da vi ne boste zao-1 stajali za svojim sinom. ( — Moj sim da je vama dal 2000 frankov? Samo 2000 frankov? To je preklicano malo! Če bi jaz imel tako bogatega očeta, kakor ga ima on, bi dal namanj 10.000 frankov. IS tem duhovitim odgovorom je baron odslovil dami, ki sta se mo-' rali zadovoljiti z njegovim prispevkom. | i Razvoj raketnih vozil. V Berlinu so preiskusili nov Volkartov raketni voz. Voz je dosegel na 400 metrov dolgi progi hitrost 60 km. Nato ga je voditelj Volkart sredi vožnje brez ovir ustavi L Rakete so se skoraj neslišno razpokavale. Ena raketa je odpoveldala in zletela nazaj, ne da bi bila vožnjo kakorkoli ovirala. Žareče železo se je zlilo na delavce v jeklarni Rombach pri Straasbnrgn. Dva delavca sta umrla, sedem je smrt-nonevarno ožganih. POGLED NA LUGANO V ŠVICI kjer w diplomati brezupetoo po eajajo gtale rasoroSrjanja. NADVOJVODA SALVATOR ŠE ŽIVI Bivši kabinetni šef zadnjega avstrijskega csarja Karla grof Ar-tur Polzer je napisal s'i>oin i rusko knjigo o Karlu, v kateri omenja tudi nadvojvodo Sal v at or j a in pravi, da Se živi. Jan Orth ali prav za prav nadvojvoda Jan Sal-vator je b:I najmlajši sin taskan-skega velikega vojvode Ludvika II. Posvetil m* je vojaški karije-ri, perstal j*1 divizijonar in pozneje maršal. Ko je pa izdal leta 1883, brošuro o vzgoji, je prišel v nemilost, in ko je začel p ]>arnikom "St. Margareta" iz Hamburga v Buenos Aires, od L -l pa a* Valpa-rals. Med vožnjo s<* je ladja potopila in ker o Jamu Orthu ova vorz ja. da nadvojvoda Salvator ni utonil, marveč da se je n^sil in nastanil v Ameriki. Polzer namreč pripoveduje, da je jeseni leta 1907 na izprehodu govoril s polnejšim cesarjem Karlom tuli o Janu O.rthu. Na Pabrerjevo opazko, da se je v listih pojav la vest, da Jan Orth še živi, je Kari smeje vprašal Polz rja. če tem vestem verjame In takoj je pripomnil, da nadvojvoda Salvator Š4« živi in da oče z njim redno dopisuje. Kari je pripovedirval Polzerju. da živi Jan Orth mirno in zadovoljno v nekem jiižno-ameriškem mestu. Na vprašanje, kaj je z dozdevno katastrofo parnika "St. Marprn-retha", je Kari dogodila v Černileevi tovarni pletenin v Naklem pri stroju grozovita smrtna nezgoda mladega fanta. 17-letni delavec Matija Rebolj, doma iz Kudrne v občini Breznici, je bil zaposlim pri stroju, iincno-vanem "volk", s katerim češlajo volno. Fant je teimila roko k tako silo, da sta jo iztrgala z ramo iz trupla in so se videla pljuča. Brez besede, zal't v trenutku od brigajoče krvi je nesrečnež padel v neavefrt in omahnil na stroj. Grozote še ni bilo dovolj. Padel je tako nesrečno, da je zadel z obra-Izom na železne kavlje, ki češijajo [volno. Kavi j i so se zarili v obraz i K sreči se je v tem hipu ustavil [stroj, ker je padla trans-mlsija, sicer bi ves obraz raztrgali na koščke. "Izdajalec! Vemo. da si slepo orodje fašiz* ma in to samo radi profitarstva in strahopetstva. Za ves slovenski narod je popolnoma jasno, zakaj si podpisal ono sramotno in j bedasto spomenico z dne 25. av-fglista. Oklonil si se pred Grazio-Tjem. Ta strah pa je neopravičljiv pred svojim narodom, katerega izdajaš in mu škoduješ. Raz-žalil si čast Krasa ali mi smo tu, da izbrišemo to sramoto. Ne n bežiš pravičnemu maščevanji, katero si izzval. Prokletii Sestal se boš s Cerkvenikom. Na svidenje!" Direktor lista "GiornaJe d1 Italia" Vergrno Gaida priobčuje v svojih člankih "Na italijansko-jugoKl o venski meji" to pismo, katero so baje dobili od "Orjune" vsi oni Krašsvci, ki so podpfeali resolucijo glede dogodkov v Dal-■ maciji in obsodbo " Edinosti," par dni po objavi v "Agenziji Štefani." poučne KruiGEil KNJIGARNA GLAS NARODA i . , »o« , . RA7NF POVF^TI IN MOLUVENIKl SLOVENIC EUBLISH1NG COMPANY ROMANI -- - ■-- -■ --------------------------------------82 Cortlandt Street, New York. N. Y< IL -- MOLIT VEN1KI: Marija Varhiaja: ▼ platno ver.ino ..............M v ftno platno ..............1.04 ▼ turn Je v« zano..............1.5« v fino nanj« veaano ........1.75 Kajaki giaaovl: ▼ platno rezano ............1.40 t fiuo platno vezano ........1.19 ▼ usnje vezano ............lil v fino usnje vezano ........1.79 Skrbi sa dtifo: v platno vezano .............S» v fin.- platno v»«Kan»i ......1.20 r usnje vezano..............1.6' ▼ fino nsnje vezano ........1.8« Svela Ura (z debelimi črkami): v pluino vezano ............ v fino platno vezano ........1.54 v fino u*n5e vea. ............l.Gt Nebf*a Naš Dom: v platno vez:.no •.......... 1,— v usnje rezano ..............l.&t v fino usnje vezano ..........1.84 Kvišku erra irala: • \ Jl itrto vi'/.:i'.n ..............80 v \ < /am..............1.20 v fino usnje vez. .......... 1.51 Hrvatski Molitveniki: ttjelta starati, fin.i vez. ........1.— mtjftu.\pa ves ..............l.t;o Ma\a iiouu m"r ljudem. 1'ioa vci L50, najfhnjš ..vez ..............1X0 Zini »čer nrbt^ki, v platno.......Sit f'"-' ....................i-—! Vietiac, imjfin.'j^a v.z ..........1.00 Pili v nebnajfinejša v z ......1.00 Angleški molitveniki: (Za mladine) ' j Child's Pray erbook; v ha n asie i Jatn!^ rezano.....>1 j ▼ belo kOBt vezano .........vl.lt' Ktf) of IfrjiVfcn: 1 v nanje vt-zano .....r.........7t ' hey of Heaven: v najfinejše nanje vezano L^l tZm odr»*!e.j Key of Ufa ven: v fino veznno .........LS$ j Child's Prajerbook: i»tiioiir Porkct Manual: v fino usnje y-isno..........LJ| Ave Mirta: • Tu o usnje vrtano .... ,...L44 : POUCNI5 KNJIGE: A!n'cLtH«l»v. in elov. s^igl. »iovar JH> lloj ov* »i v I jena pit« a: Aetvorka in beseda spisano ln narisano ...................... .353 Domači iivino zdravnik, t nI. vez. .. 1.60 ltotonri /ivifio/dravnik. hroš.....l.jj DofcaJi zdravnik po Knaipn t rdo v t-j nno ................1.G4 br..M«mo ...................l.55| 1 k-rna^i vrt. trdo vil.............1._; Govedoreja ..................... 1,04 . <«U*fHHtir.j>>tVO ...................1.— ' Jugoslaiija. Slrilk 1. evezek.....1.55 2 zverek, 1—2 snoplfi ......1.86 KahUn« rafunira, — po metcrkkl D<r. M. Rua........1.—! Pravila za oliko ............... M PrlkrojevanJa perila po ilvotnl mori • vzord ................ 1 — rcihi^no motnje na alkobotakl podlagi .................... .71 Praktični računar ..............73 Parrd kotel, poak za rabo pare ,,..LH VUdlo. osnovni pojmi l> Radio tehnike, vezano .............. Ž,— brdlranp .................. L79 Ročni eplsovnik trgovskih, roftčll- aih ln Uabarnih pisem ......... .05 Kočunar t kronakl ln dinarski veljavi .......................73 Sadje v gospodinjstva .........1.0« Solnčenje.......................30 182' strani ....... .«1^00 elovw .«.»wmuumm«>« H Spretna kuharica; trdo vemana .,1.45 SI veto Pismo stare ln nove saveoe, lepo tr-Jo veaaiia ........— -.1.01 f^adno vino .................— Slovenska slovnica (Brezaiik) trdo vea. ................LSI 1'čiki- k::iiga in berilo laškega jezili« .........................60 Veliki vBevedef ................. JB- j Veliki slovenski Rpisovnlk trgov- skili in družili pi>em ........2.1."> Vošeilita knjiziea .............. -50 Zdravilna zdbbi.................44 i Ze! ln plevel, slovar naravnega zdravilstva .................. 1,30 , Zbirka donm^ih zdravil...........-44 i , Zgodovina I'nujnosti pri Slovencih, j lir \ at tli Iri Srbih ............1.90 Zdrtivje mladine ............... 1.23 Zdravje iit bolezen v domači hiši, 2 z v.......................1.20 RAZNE POVESTI IK ROMANI: Amerika, povsod dobro, ioma najind je .....................15 \g:*ator re.;uik lenard, broš. .10 Mimo življenja,........84 . Cielke i........JSS' tlganova osveta .............. ,351 Cesar Jožef II...................30 j Cvetinx Boregiajska ............1 farovnlra ..................... j Cnil |)5*i»ter, trd. vez............80 ' " bros..............(jn; Ci belit a ........................ .23. Crtlre U iivijenja na kmetih.....35 { '»rib i, stalit far m razne ix»Testl —: j spisal Milčii^flkl ..............8C Baro.ana, zgodovinska povest .... .50 Da! niatiiislte povesti ............ .35' Df Lie Eli /a .......................10 Drama v zraku, roman .........10 roka .......................JJ4 i>«!)ra hči E vstali i ja.............38 Do Ohrida iti Bil olja ............70 Deteljica ...................... Doli * oroijeni ........................il Don KLŠat iz M a tihe.........40 live ®l = ki — Njiva, >»t&rka — (Me.^kok .......................ZH Devifa Orleanska ...............58 Del. jvn-I bo? .....................£4 Uedfk je pravil; Marinka in (kra- teljrki .......................4? Elizabeta .........................33 l ibijoij all fi+»r y Katakombah .45 l arovška kuiiariea .............80 I'ran Baron Filozofska rgodba ................C8 Fra Diavolo .....................50 (■todovnik (2 zvezka) ............1.2® isod^evskl katekizem .............25 To«pr. Fr. Bradač, 45 strani, bra^...............J5 St. 7. Anderson«j ve pripovedke. Za slovansko mladino priredila Utva. Ill srr„ brofi. -.........J55 ! Ste v. 8, Akt. štev. 113 ..........75 St. 'J. (Univ. prot. dr. Frana Weber.) Problemi sodobne filozofije, .">47 fltrani, bro& ........... .74 Št- 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternonc, relijefna karikatura la minulosti. 65 str.. broS.........J5 ; 51 IL (Pavel Golia) Peterčkeve poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str.. broS........35 ; St 12. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjili, 01 sir.. broS............34 Št 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil r. Žun. 112 str., broS........... .34 Št. 14. (Dr. Kari Eagliš) Denar, n a rtxi no. gospodarski si>i«, poslovenil dr. Albin Ogrls, 2S6 atr^ broS. ..........................g| St 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee ilaui^erln, prevel St. 16. (Janka Samec) 2ivljenje, pesmi, 112 str., broS. ...........45 št. 17. (Proeper Marimee) Verne dnSe v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, SO str.............Ji Št. 18. (Jarosl. Yrehlieky) Opo, roka lukovskega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. BradaC, 47 str.. broS. .. .25 Št. 10. (Cerhart Hauptman) Po- ' topljeni zvon, dram. tajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fnntek. 124 str., broS.........JO Št. 20. (Jul. Zejer) Gompačl in Komnraaakl, japonski roman, la čeSine prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broŠ..............45 Št. 21. (Fridolin Žolna; Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. bros. ................................J3 Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................60 Št (Sophokles)Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano......................Jf Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. L del. 355 str., ^roi »Sf Št 25- Poslednji dnevi Pompeja,____ IL del ...•-.-.••.....»...... Ji Št 26. (L. Andrejev) Črne ma« ak«, poslov. Josip Vidmar. 82 st, ittssit«sss»Sss*44s*o«««ss oS9 St 27. (Fran Erjavec) Brezpo-alenost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 str^ broS...... J5 Št. 28. Tarzan sin opice........Ji Št 3L Boka roko ............. JS Št 32. Živeli ..................Ji Št 35. (Gaj Salnstlj Krlsp) Vojna s Jngnrto, poslov. An t. Dok« ler, 123 strani. broA ..........Ji ^t. Sfl. (Ksaver MeHco) Listki, 104 strani '...».............» .55 št 37. Domače Živali Ji Št. 38. Taraan in tre! ..........L— Štev. 3$. La Beheme, ..*..•••.. Ji j Št 40. Hagdn ••..« .40 Št 47^ Histerij dalo............L— Št 48. Tarzanovo živali ........Ji Štev. 4S. Tarianov S1X1 ooaaoooo št 50. BBkn Do tiraye ........Ui |t 5L Sov. Undo In um m Ji St 52. Banin ..........■■•■....Ui St 54. V metcin . fit. bil 1111—»»--i-«- km u - BWIH . ........ J^W |t To te ankraJ flaUe ......Ji ®t 57. XannMW^., adadasi Ji wikd (Hamaoa) *. »a «N teicKc^ ...... ;. ;.„v Št 59. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma, I. del ........ L—I Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, IL del.......L— j St 61. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) JO ' St 63. Idijot, II. del .......... Ji j St 64. Idijot, m. del ..........JO I Štev. 65. Idijat, IV. del .......JO Vsi 4 deli skupaj.............5.25 Štev, Kamela, skozi oho šivanke, veseloigra....... .4? j Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog. Pomlad ..•............2.50 Slovenski pisatelji IV. zv. Podlim-brtrski: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero 1 Perica, Črtice ................250 Tisoč in ena noč, mala ........ JO Tik za fronto .................. .74 Tatič, Bevk. trd- vea.............. .75 Tri indijanske povesti .»...>••.... .84 Tunel. soc. roman ..............1.20 Trenutki oddiha ................50 Turki pred Dunajem ........... JO 1'graMjeni miljoni, roman ......1.501 l'ra z angeli ....................1.20 V robstvo (Matičlč) ............U5 Velika pratika Vodnikove družbe za leto 1927 ................. .44 V gorskem zakotju ...............85 V oklopnjakD okrog sveta, 1 del... Ji > dd «96 Veliki iukvizltor ................L— Vera (Waldova), broS. ..........J5 Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35 V pusti v je šla, III. zv......... J5 Vrtnar, (Rabindrath Tagore), trdo vezano ..................73 broširano ................... JO Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti. 1.— Trdo vezano................1.25 Valetin Vodnika izbrani spisi .... JO Vodnik svojemu narodu...........23 Vodnikova pratika 1. 1927 .......30 j Vodnikova pratika I. 1928 .........50 i Vodniki in preporoki .............60 Vladka hi Metka .................30 Zaroka o polnoči ................20 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Zmisel smrti .................... .64 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Ji' Za krnboni. povest ...............35 Zadnja kmečka vojska .......... .75 Zadnja pravda, broi ............Ji Zgodbe Napoleonovega Huzarja . .1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne...................74 Zlatarjevo zlato ................ .99 Za miljoni ....................... .05 Življenje slov. trpina. Izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........Ui Zvesti sin, povest ................ JU Zlatokopi ........................ 34 Ženini naše Koprnele.......... .45 Zmote in konee gdč. Pavle.......45 Zlata Zbirka narodnih pripovedk I. del .•«.........•■... ,-rr.... .45 Zbirka narodnih pripovedk II.del ...........................40 Znamenje štirih (Doyle) ...... JO Zgodovinske anekdote. ...........28 « otmjem in mečem •............2.— Zaročenca, milanska zgodba iz 15. Stoletja......................3.— Zgodit«) zdravnika Muznika ____1. .70 Zvestoba do groba ..............1.60 i ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnomir aU poganstvo .... J5 2. zv. Hndo brezdno ... .......JS 3. zv. Vesele povesti .............33 4. zv. Povesti in slike - i..... Ji 5. zv. Student naj bo. Nad vsakdanji kruh .....................................35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. av. trdo aveno. Pripovedko In pesmi ........................Ji 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- VCStl ■■•■■■■■■■•,*■■.,. ........ Ji 4. zv. trdo vezano. Vseba;e i povesti ........................ .">. zv. '.rdo r^xano. Vinski brat .... JO 6. «rv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .....*•.......r..-.•....• -fi Umetniške knjige a slikami za mladino: Pepelka; pravljica a shkiirj ____1.64 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica; pravljica a ■Hfami . .1.— Mlada gieda ........ - .......1.— Trmdjiica, pravljica • slikami ^...L— KNJIGE ZA SLIKANJI f Mladi slikar .............................71 Slike iz pravljic .........................75 Knjige za f likanje dopisnic, popolna a barvami in navadtlm: Mladi umetnik.................LM OtroSkl vrtec ..............».....1.JJ Zaklad at otroka IQRS: Beoečkl trgovec. Igrokaa ▼ 5. dejaoJJi Cyrano do Bergerae. Heroična ko* medija v petih dejanjih. Trdo ve- Q&O •»•••••sasast************ Karta, Semenj v Rlchmondn, 4 dejanja .»....»••...........•• Ji Naii ljudje, veseloigra in Šaljivi priZOfi •••tsavtsssssss*««** »40 Ob vojski. Igrokaa t Štirih aUkah.. Ji Tenžkote aanjo na Mllwlw to« čer, Mladlnaka igra o petjem 3. dejanjih .................... JM drama t8dejanjih ■ pred-(Capek)* vea. J5 Bevlsor, 5. dejanj, trda veaana .75 fJMk oaMvftMk vaariolgra v % Veronika Deseniška, trda vez ....Uo Za križ in svobodo, Igrokaa v 0. dejanjih ........................ Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......54 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora.................... 3. snopi?. Mlin pod zemljo. Sv. No-ia. Sanje.......................(54 13. snopič- Ves talka. Smrt .Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ...............30 20. snopič. Sv. Just; Liubezen Marijinega otroka ...............35 PESMI IN POEZIJE: Akropolis in Piramide ...........80 broširano ................... .80 Azazel. trdo vez ................L— Balade hi romance, trda vez. 1.25 mehka vez.................1.— Bob za mladi zob. trda vez........40 Gregorčičeve poezijo.............60 Godec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek > — Trti o vezano .................<5 Kettejeve poezije, trda vez. ......1.10 | Kraguljeki .(Utva) ..............63 J trdo vezano ..................80 ( -Moje obzorje, (Gan^l) ..........1.25 j Narodna pesmarica .............401 Narcis (Gruden), broš. ...........30 i Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35! Slutite (Albreht), bro3. ...........30 Pohorske poti (Glaser), broS......30; Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesini ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 ! Prešernove poezije ..............60 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vea ................JO j Sto ugank .......................50 1 V zarje Vidove, trd. vez..........90 Vijolica. Pesmi za mladost .......60 Zvončki. Zbirka pesnij ža slovensko mladino. Trdo vezano......90 Zlatorog, pravljice, trda vez.......60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI In MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grom) ......l.li Slovenski akordi (Adamič) : II. zvezek ...................75 Pomladaniiki odmevi, L in II. zv., vsak .........................45; Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— I Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20! 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................... .45 MOŠKI ZBORI-Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matiea ....... .40 Narodna nagrobnira (Pavčič) .....35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. »v.. .45 SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: ' Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................43 RAZNE PESMI & SPREMLJEVA, NJEM: Domovini, (Foester) .............4« Izdala G(;iasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za d v o spe v ...................... V pepclnični noči (Sattncr), kan- tanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Pre Jo ver), za moški zbor in bariton solo .......... JO Eupleti (Grom). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....40 Naši himni TMarold), dvoglasno s spremi jeva njem klavirja .......15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svibarfflč) L, 2^ ln 3. zv. skupaj .................. L—. Slovenske narodne pesmi Benečije COfpI) >45 rovnik), 3 zvezki skupaj ......JO Slavček, zbirka šolskih pesmi MALE PESMARICE: Št 1. Srbske narodne himne .... .15 Štla Sto čutiš. Srbine tužni.....15 Št 2. Zrinjski Frankopan........ .15 št. :». Pogied v nedolžno oko .... .15 Št. 10. Na planine ...............15 Št ll/Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladine (Ži-____ () »23 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .....30 (Pregelj) ..................1.00 Lira, srednješolska. 2 rve««a sku- pclj • • * X •••*••**»•»**•««••••»« Troglasni mladinski .zbori Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psabn 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ........ Ji 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji iar: Z venoem tem ovenčam slavo; Triglav........45 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go* apoda; Občutki; Geslo ........ .44 7. avezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri avadbl; Prt amiftm sprevoda; Geslo M 8- zvezek: TI osrečiU jo hot! (mešan zbor) ; Ti osrečiti Jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mt^šan zbor) ; Stoji, eolnčico stoj; Kmetskl hiši .............40 cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkevene pesmi za meSan zbor ....... S,..........L=—t 12. Taut um Ergo. (Premrl) .... .54 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattncr) .....................55 Slo\en>ka Sv. Maša, za nu-^an zbor. s spremljavo oncelj ......JO 12 Pange l.ingua Tan t ura Ergo Ge- nitori- (Foerster) .............JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerbič) ...............50 Srce Jezusovo; *J1 pesm! na čast sn-u J,»ziisoT»'m. (F. Kimovec).. .50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, t Premrl) ................. 10 obbajiJnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu, t Grami .......33 Missa in honorem St. Joseph! — (Pogaehnlk) ...................44 Litanijc presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................14 Orereus pro Pontifice ............ .40 Kjrie ...........................68 K svetemn B»*§njema teleen — (Foerster) .....................10 Sv. NikoLaj ......................60 note za citre: Buri pridejt», kora^-nlea ...........23 Slovenski citrar. (WILCan) ______ .25 Sarafan, Itu>ka i .....................44 Primorski odmevi. Fantazija. (Breznik) .....................50 Mabel. Intermezzo. >f Abetter) .....^0 At a Penguin's Picnic. Irrtermeszo. (Aletter) ......................25 raz glednice: Zabavne. Ruzllčno, dueat .......45 Nevvyorske. Razllvne, ducat.....45 Velikonočne, božične in novoletne du-at .........................44 Iz raznih slovenskih krajev, dneat .40 Narodna noša, du- at ............ .44 posamezne po ................83 Zemljevidi: Zemljepisni Atlas Jugoslavija . ...1.50 Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenimi pr 1 »i ....................7 .".'» Zemljevid Jugoslavije.............-iO Zemljevid: Slovenske dežele iti 1st ra ........................30 Pregbslaa Karta Slovenija .......10 Polt rajni ročni zemljevidi: Gorenjska ...................• -M0 Slovenske Goriee, dravsko ntuj-.... skopo!je ................... ,';0 ljubljanske in mariborske ol»ia>ti Pohorje. Kozjak ...............:'0 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................:.0 Preknturje in Medumurje ..•.. .30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje. .'tO Canada ....................40 Združeni!) držav, veliki .......... .44 Mali .........................13 Nova Evropa ................... .Ci Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po.....23 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania. Minneso* ta, Michigan, Wisconsin, Wes* Virginia, Ohio, Nr-sv York— vsaki po ........................"5 Velika stenska m.nna Evrope 2.dO Naročilom je priložili denar, diti v gotovini, Money Order oli \ postne, tnamke po 1 al 2 centa. Č4 pošljete gotovino, reiomandirajfi pitmo. Ne naroidjU knjig, lalerih a? i ceniku- Knjige pohijam* poštnino. profi#» "GLAS NARODA'1 83 Cortluidt Bt., K«w TorH rojaki, ntafiocajtjfi se na! "glas naroda", največji slovenski dnevnik v zds državah. J PRAVySAKDO^I I kdor kaj isčel kdoi I kaj ponuja; kdor kaj 1 f kupuje; kdor kaj pro- 5 I dajal prav vsakdo 1 f priznava, d a imajo Z i čudovit uspeK — I I MALI OGEA31 | v "G I a i N a f b 5 S** | fc „ «. if. f ■ - - 3 > I II I. -...-. ■ ■ I I II KRATKA DNEVNA ZGODBA ■ •**'•' ' — • *. ' * * j_____.______ Vladimir l»artol: AVION V MEGLI K«*Irji mih» na ki a i ji i bcncitia in pu.šili |K)?ovi»*' "Zat-kilt"' čakajo, dn r*<* raakmii nn«;U ki j<* bila Irgia nad u<>vi* kinna.i dvajs«"t korakov od nas. Čakamo lahko v.saj do poldne, -la dvigne ta gobta megla." Pritrdili muo mu in naš pliot .si je zopet pr žgal cigareto. "Saj vem, da danes n<* bo letanja-, toda zaradi r< da bi bilo dobro. da IzvleT-ete letala." Tejrtj -ino nenadoma >liš;ili nad seboj brnenje motorja, ki j«* naglo' naraščalo. stopnjevalo. nad na Pilili m hip v oglušujoč roj s* t i 11 Tinto zopet pojemalo, dokler ni končno popolmoma utihnilo. Spogbdnli' smo se presenečeni.' Letet* avijon v tej moprli! Odkod j n«*ki prihaja. -»mo vpra'*»vali drug, drujr«*! tam neki kapetan z aeroplimnn Ur»*gnet XIX na na iif»š ^'»rojrom." "Toda kako je to, da iuu ni naša u.eteorclška staniva pravočasna javila. da imamo meglo?" sem vprašala. j "Najbrže je b'l dvignil v zrak, ko j-« bi!n pri n*-< še popolna tenia, pa so naši zamudili telo-grafiran jem." je edvrnil narednik. "Kako bo neki pristal.'" jt> vprašal N»*m*e. ki je bil prej po-' hodil oprorek cigarete. "NiftjUnlje du odleti na najbližji aerodrom r°ein»o v Zemun," je' dejal Makedonec. "Če pa je tudi tam megla!" je vprašal Nemec. "Najbrže nima dovolj bencina, da bi nu>«ro! leteti še dve uri," je pri]Himnil nar-dnik. V tem j«- zopet za brenčal zrakoplov nad našimi glavami. "Kako dobro " pozna teren!" smo s«* začudili. "Vrnil .se je točim nad letališče. I zboren navigator!" V megli se je zasvetila raketa majhna rdečkasta lučka, ki pa ni letela vi>oko in je skoro uga-nila. Nato smo slišali pok. t '-"?, nekaj či.-a je zopt t zabrnel motor na*i našimi glavami. Kakih desi-t raket je hkratu švignilo v zrak slšati je bilo pokanje pri njihovem iasrelivauj u, toda mejila je bila tako gosta, da smo jeJ-va videli njih sv tlikanj.. "Te rakete so brez haska," je dejal narednik. "Možje v avijo-nu jih gotovo ne vidijo. Prešla hoten ogenj za to meglo.' Kako bo pristal avijon?" je izprašava I Nemec. "Saj se bo prej razbil na strehi kakega hangarja." Ofic rji z raketnimi pištolami so se približali našemu mestu jed-va smo jih videli skozi meglo, čeprav so bili komaj pet in dvajset korakov rd nas. Pač pa >mo slišali njihova rezka povelja Zopet pribrenča! zrakoplov ,iad vzleta! išče. Nemec je j>ogledal na nro in pripomnil: "Petnajst m hi nt že išče. kako bi pristal. Če bo še dolgo odlašal. mu bo zmanjkalo bencina." "Bolje je. ;la rak« do zadnjega." je odvrnil narednik. "Kajti virme -e lahko vendarle še kako i z prenien i. za pristajanje v metri i ima pa še vedno dovolj časa tudi k<> umi poide bencin." T motkni 1 i smo in prisluškovali v nepopisni napetosti. Ko je znova priletel zrakoplov nad naše glave, smo spoznali po brenčanju motorja, da n» leti več kot trideset metrov v soko. Nova salva raket je zagrmela z zrak. Toda megla je žc na nekaj metrov udarila na mo«' njit. . ce sve t lobe. Moh'ali smo in prslnšali. I»e-sede -o bile nepotrebne, ker uno eiitili. da imamo iste misli Ne\*idil a nuW- je polagoma presadila nase duš" v telo moža. ki je sedel v zrakoplovu in obupno skal. kake bi mogel pristati. Ve. da je blizu. prav blizu pristan, ve, da posluša nj /rovo kroženje nešteto ljudi, ki pazijo z nestrpnostk> na v>ako njegovo kretnjo — in vendar pristati ne more. ne sme. Poslušamo. Ko* znova feačujen mo aparat, spoznamo, da je pilot zmanjšal plin do skrajne možnosti. Ktedl- z gorivom. Čutimo, da je jvopolnoma m»rcm in hladno prevdaren. Ali se bo rešil? Avijon kroži ž». erle pol ure nad našimi glavami. Delati mora eej velike kroge, ker ne slišimo .vrani po več minut njegova brenčanja. Sedaj | »omagamo vsi, la bi mu kako dali znak, kje naj pristane. Valimo sode, bencina I *r ga zažigamo v velikih posodah. Toda megla je tako go>4a, da jc plamen v njej brez moči Aparat leti že tako nizko nad našimi glavami, da se bojimo, da ne bi zadel v streho kakega hangarja. Tedaj nenadoma vzklikne eden mehanikarjev; "Glejte, hangarji e že vidijo!" Pogledamo. Rs, prikazovali so se obrisi najbližjih stavb. Upanje v nas raste. Ko prileti avijon znova nad aerodrom, so se hangarji zopet zavili v m-glo. Pač pa je oiio videti nekje nad vzletal iščem svetlejšo jaso. .Dobro znamenje. V meglo je prišlo gibanje in sedaj s«.- vali 7. aerodroma. Tri četrt ure že kroži avijon nad našimi glavami. Leti s kraj-nim "relantom". Vemo. da mora imeti jedva še za par minut goriva v rezervoar.] Kaj potem ? Svetla ja>a nad vzletališčem se za hip še bolj razsvetli, solnee pre-' dere gosto meglo i.u posije na ve-Lk del vzletalisea. f Od napetega pričakovanja nam1 zastaja sapa. Prisluškujemo ten-! ko. Tedaj zaropoee motor na naši-; mi glavami, zavozi mimo nas m hi-[>oma zagledamo avijon čisto nizko, ko je baš prešel v svetlo jaso. Pilot sedi v njem nepremično in vodi aparat z vel ko sigurnostjo. Njegov spremljevalec se sklanja ed zadaj prav do njega, kot da bi mu govoril nekaj na uho. To je bil le hipec. Nato avijon zopet izgine v meglo, ki ogluši kmalu tudi brenčanje motorja. S {»ogledamo se. Kaj ne misli pristati ? Megla se je zopet začela zgrinjati nad svetlo jaso, toda preden io je popolnoma prekrila, je zaropotal v zraku motor in avijon se je prikatzal nenadoma s ]x»vsem nepričakovane .strani le nekaj metrov nad -zemljo. Letel je z majhno hitrostjo, ki je še vedno pojemala in preden je še megla popolnoma zagrnila svetlo jaso. se je z največjo natančnostje spustil na zemljo, brzel po nji še nekaj metrov in nato obdal na mestu. Pilot je ustavil motor in skočil iz a vi j ona. Ril je kaj»etan R iz Skopi ja. Ko sem šel mimo gruče če-' stitajočrh mu ofiicirjev, sem ga dišal, kako je dejal z veselim glasom: "Torej zvečer pri" Kraljici Mariji." kaj Jie?" Poleg njega, v ozadju je stal njegov spremljevalec. mehaničar bled kot smrt. V rezervoarjih njegovega avijona n"r bilo niti kapljice bencina več. Na d unajsk i u n i v t rzi je tekočem zimskem semestu vpisanih 11.245 rednih slušateljev, za 500 več uego lani. Med slušatelji je posebno mnogo državljanov iz nasledstvenin dežel, posebno z Balkana. Rednin profesorjev je 225, pri v docentov nad 400 in 176 asistentov, i__ " se vrše v Liberiji na zap a dni obali Afrike. Ameriški inžinirji uničujejo z ognjeni milijon Jikrov ozemlja. Na tem ozemlju bodo pozneje za>adili drevesa, iz katerih pridobivajo gumi j. PRIPRAVE ZA NASADE GUMIJA Zanimivosti iz Jugoslavije. MIHE V ŠOFER V AVTO i Te dni je dospel /. Builimpcšte v Zagreb z avtomobilom trgove.-Descdir Prinz. Avtomobil je vodil njegov šofer J'no Sudv. rojen 1. 1907 na Madžarskem. K > -ta prišla v Zagreb, je trgovec odšfl spat v hotel "Esplanade", šofer je pa odšel z avtomobilom v g; ražo v Gajevo ulico. Legel j«* J^u-v garaži* v avto in zaspal. Šoferju je trgovec naročil, naj ]>rkle pred S. uro v hotel in naj -a j;;'t a z-b. r n«' il!. c'a Še -ja nI ! ijt, <'.-.•-kal ga jp Zriman cel > mv.v. Xapo-led je odšel >aiii v garažo, da vidi. kaj se je šoferju pripetilo. Našel je v garaži šoferja v avtomob ili, pokritega z odejo. Hotel ga je zbuditi Jn ga je stresel, toda šoft-r se ni ganil. Trgovec je poklical druge šoferje, ki so odpeljali nezjivestnega Sudija v lv>lnico. Spotoma se je šofer še nekolikokrat stresel. pot"in je pa izdihnil. Zdravniki so ugotovili, da .se je zastrupil s plinom, ki je uhajal vso noč iz odprtega ventila v motorju DIN IČ EV A AFERA POTLAČENA Iz Novega Sada poročajo, da jn preiskovalni sodnik novosad-kega orožnega Midi\:*a dr. TomLsIa\ Novak odred i, naj se iz zaporov ta-mešnjega sodišča izpusti znani glavni junak največje in najbolj umazane korupciju>ke afere, kar jih je bilo doslej v na^j dišavi. Dra-g^ltin Dinic. Nadalje jc preiskovalni sodnik zpustal iz zaporov soprogo 'zemun-kega tovarnarja Alico Kisch. ki je bila osumljena, da je imela veze z vohunom Di-ničein. |K>znej» se je pa baje izkazalo. da je nedolžna, oziroma, da ni razlogov, da bi sedela še naprej v preiskovalnem zaporu. Soprogo je aretirala pred tednom zemun-ska }>olic:'ja na odredbo preiskovalnega sodnika dr. Novaka. Dinič je bil izpuščen, ko je ]>oložil kavcijo 200 tisoč dinarjev. Tako ce bo mogel zagovarjati na prostem. Vse kale, da je vendar usjielo potlačiti veliko afero samo zato. k-*r so bile v njo zapletene razen Di-niča še nekatere druge osebnosti z visokimi zvezami. CERKVENA PODGANA Iz Osijeka poročajo, da so se I množil- -zadnje čase tatvine v -manjše podeželske cerkve v osije-(ški okolici. Neznani zlikovci so okradli tudi kap neonsko eerkev v Osijeku. Tatu ]»a. ki .se je očividno jspecijaliziral za cerkve, ni bilo mogoč* izslediti. Neke noči je pa cerkovnik gorenjegrajske cerkve sl šal sumljiv šum v cerkvi. Stekel je na stražnico in poklical dva stražnika, ki .sla slu njim v eerkev. Preiskali so vse kote in na-l»oded našli tatu skrit "ga pod klopjo, oborožen je bil z nožem in liil pripravljen, da napade vsakega. ki b se mu pribhžal. Ko je pa opazi!, da >ta tudi stražnika oborožena. >e je predal. Izjavil jr na stražnici, da se piše Josip 'D nko-vi'"* in je rodom iz Požege. Priznal je številne tatvine v cerkve v o-sMežki okoloei- Vlomil je tudi v kapneiiL-ko eerkev v O.-iieku. T-11-kovie je bil že dvakrat občutno fctznovan zaradi tatvine. Policija sumi. da je oropal tudi nekega Američana na postaji v Kapeli. Izročili -o J?a os .ješkemu siKl aču. MLA DA SAMOMORI L K. 1 , V Zagrebu .se je pri p til žalosten dogodek. Na Putinah >i je hotela končati življenje zaradi bede in bolezni komaj 17 let stara Marija Karalinič. ki je izpila večjo količino ocetne kislin0. Živela je v veliki bedi in je bila razen tega še težko bolna na pljučih. I>i-la je zaposlena v neki tovarni. Zaradi bolezni pa je morala službo 'pustiti. Nekaj časa se j> zdravila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. To.ta tudi tu so ji kmalu odpovedali pomoč. Tako je ostala sama in popolnoma zapuščena. Obupala je in sklenila, umreti. Kupila, je strupa in ga izpila. Sosednje so na njene klie * prišli in ji nudili prvo pomoč ter po-i klicali rešilni voz. ki je mlado samomorilko odpeljal v bolnico, j Zdravniki so izjavili, da je p j en o j stanje brezupno. rojak), naročajte- sr>: na j "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNiK j V AMERIKI . j---- STRAŠNA SMRT VOD VLAKOM Pni dnevi so našli železniški delavci zgodaj zjutraj na pro;r: blizu železniške pr staje .lastrebar-sko truplo elegantno ohle"*'n ga' moškega. Glava se je le malo držala trupla. Prsa so bila razmesarjena. Sodišče v Jastrebarskem je poda'o na kraj ne-reče komisijo. S-ljak. ki je slučajno pi-š^l mini:). je spoznal v ponesrečencu i\Ii-' livoja Perisa. bivšega p<>ročiiika i ugledne rodbine Peri-ev v Ja.stre-baivkem. 1-511 j" 28 let star. Zdravil" k jt* Truplo obdueiral. Ni bilo mogoče ugotoviti, a K si j" mladenič sam kr.nčal življenje, ali pa je bil umorjen, kajti pri njem ni-našli klobuka, uiti denarja in U-iritimacije za zn žaiio vožnjo na železnici. ki jo j<* n-t^i! v«*dno pri bi. Pot od kolodvora do kraja, kjer s o našli poročnika, ji- blatna, ponesrečenec je pa imel popolnoma č st!* čevlje. Zato j.- upravičenj. deuneva. d;i je nekdo Perisa umeril in ga položil na |»roiro. Je pa še mnogo »Irugih nepojasnjenih nkoiiKsti strašne smrti mladejra moža. Sodni ja noč - izdati podrobnosti v int'T'->:i nadaljne f»re:ska-ve. Preiskava bo usrotovila. ali je nesrečmv. iz\i-ši! .^aniomor ali j' postal žrtev zločina. Sv d s!,-' pm-nik "iryinifi" je prišel v višini ' »;>■ :*t : v n varnost. da se potopi. X'a njejrov■>• klic • na pomoč je pribite lo vi-' ladij, ki so potnik* in moštvo iz rešilnih čolnov sprejele na krov. i___ STRAHOPETNOST VILJEMA II Am bo da n,-k i ' "Tel graa f'' priobčuje tlališi "lanek o n-m 'um •admirahi Schet.ru. k: .!<■ te dni .umrl. V sveži / njim f.iinnj.i istrahopi t no>f b v-c/a nemk-.-ga ce- ■ ar j a \'ili ma II. <> Viljemu • > i prišle nu dan ž<- :mi< sr • podr *b- :ios:i. ki <_r;> »»[»ravlja i< • ko* \bi**- i.ia ene najin; čnejŠili evi ..i.^kili jžav v ;e!o en ino luč. O njetrovi jstrahrprhHsii ^e pa doklej še rsi pisalo. Oint-Fijeni am-tendrn^ki j 1>: je p- razgalil tudi to stran i Vili* moveaa znančaja I i \* oktobru je dohlo nem- Jško vojno brodovje povelje, naj j navali na angleško mornarico. Položaj je bi! takra* /.;- Nemčijo takf) obupen, da je admiral Se'.-«--pristal na to povelj- -amo jm-l pogojem. da -e ;ub ! ži napada tudi Viljem II. na admira -ki !.::. < 'esii r .j" sprej«*! t t p»-«roi i . j> b.-»-havo izjavil, da - ne moiv mi J -li lepšo smrti, nego je >nir' ra čelu brodovja pri zadnjem .-!..»"-U"Ui ]M>-kiisu brao ii svle do ■ i čas' Nemčije. Ko .-o pa bile %>»• priprave nemškega bred« vj.i /.a odločilni spopad z ang!« ško mor nari'-o končane, -o atlmirala Sele*-era ob vest li. bi liem II. o - mo re s[>remljaii bro b-via pr-i n ina dn. Admiral je raztr.ira! iu > /-ira! to obvestilo. !a bi :;e / .«•- d« 1. kako strahopetcu je bi! zadnji ic ruški cT STREET NEW \OKiv N. V. OLA S NAHODA, 2<5. DEC. 1928 Samotar iz West Enda. - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. IZZZZZZZ^Z Za "Giaa Naroda" priradil O. P. 48 (Nadaljevanje.) — .laz ne vem. kaj bi Moril on. — sredi ničesar. — je odvrnila dvomljivo. — Mi vendar nismo -sredi ničesar! Mi se nahajamo le par milj <>d majhnega trga, kjer nahaja majhen hote!, kjer bo gotovo mogoče dobiti gazolin. Kent in Mis> Mo-Hv -sla jo brez dvoma Mahnila tjakaj, ilbmlila go?>:lničarja ter >e bosta pribijala nazaj i vfvtčkoa tu »velo nlofo guofiaa. Pri Bogu! — je nadaljeval sme- Kent je moral kleti, ko je razkril trik. katerega mu je zaigral dim Brady! Drv t minut je po/neje, potem ko sta pustila karo zunaj, ista od'da (iarth in Sara odločno .proti gostilni. o kateri je govoril jkj-prej. Vrata se bila odprta in luč je gorela v kavni sobi. Oč'»vidno je nekdo ravnokar dospel. Oart.li je {»ogledal v sobo, se umaknil nato ter poiuiguil Sari. naj vstopi. Kara je stopila hitro preko praga ter nato obistala, prevzeta od i i končnega sočutja in nežnosti, 'ki je bila ».koro materinska v svoji brijri. Molly je sedela sključena na stolu, z nekoliko skritim obrazom t i roke. Poteze njene drobne, mlade postave so izražale veliko utrip j 'Uo- konci. — Ti.' Kako si prišla sem.' — je izajecala. Nato i>a se je prebudilo (spoznanje V njenih očeti. .laz ne bom šla nazaj s teboj! Midva sva se le ustavila radi beneina. Letter je zunaj nekje. Peljala >e bova nazaj h kar' — Dm, to veni. Ti pa ne'boš šla z Mr. Kentom. — je nadaljevala zelo nežno in prijazno, — ti iboš šla domov z nama. Molly se je vzravnala, .prevzeta od s*trastne, mlade rzzivalnosti. Prič« la je govoriti o ljubezni, poroki, o svojem lastnem življenju. o Vseh lepih, romantičnih neumnostih, ki pridejo tako hitro na mehke ustnice mladosti ter varajo v.se iprikazni, katere lahko vidijo r.eizku«ene oei. Sara je pričela postajati obupana. l'as je bežal. Kent bi se lahko vrnil vsaki trenutek. (Jarlh ji je signaliziral od vrat. — Vi ji morate povedati, *da bomo imeli prizor, če se Kent vrne. predno bomo odšli, — je rekel odločno. — Odvedle jo hitro proč. Sara je prikimala, nakar se je vrnila na stran Moll^ . Moja draga, — je rekla uwinBljenja polno. — Ti se ne moreš nikdar poročiti z Lester Kentom, — ker ima že ženo. — .Jaz ne verujem tega! — je skočilo hitro na ustni Molly. Kljub temu pa je vseeno verovala. Nikdo. ki je le enkrat spo-znal Saro. bi ne mogel zreti v njene oči v tem trenutku ter dvomiti, da ne govori le resniee, temveč tudi, da je to ostudna resnica. Naenkrat pa se je Molly sesedla. Ko je odšla proti kari, sredi tiartha in Sare, ni bilo na njej ničesar več o mladi boginji. Bila je navaden otrok, — izmučen, prest rasen otrok, kojega oči so bile nenadno odprte pred pe-seonim vrtincem, v katerega je ravnokar nameravala stopiti, obrnila se je instinktivno ter se oprijela dragih, domačih ljudi, ki so bili usiuljeno pri roki, da jo zavarujejo, ko je postal eeii svet naenkrat nov, tuj in zelo -strašen . . . Skozi noč je divjala velika kara, z iiarthom 'pri kolesu spredaj, (lOčim je čepela zadaj Molly, opirajoča se na roko Sare. Par vprašanj je izvabilo celo neumno povest o zaljubljenosti L^-iter Kenta in o korakih, katere je storil, da zaprede ubogo, pri-prosto-srčno Molly v svoje mreže. — inajprvo s posojanjem denarja, nato, ko je našel, tla jo je dolg preplašil, z nakupom njenih slik in prilizovanjj. Enkrat, ko je počivala njena glava na rami Sare, jo je dvignila in neki neverni gla« je vprašal zelo pritajeno: — Ali si gotova, da je j H) ročen, — popolnoma gotova, Sara? — Popolnoma gotova, — se je glasil odgovor. In pozneje, ko .so m* bližali domu. se je razkrila nova. drago-kupljena življenska filozofija Molly v naslednji kratki pripombi: — Zelo lahko je napraviti tepca iz isamega sebe. — Najbrž je Mr. Kent to dosedaj že »znašel. — je odvrnila Sara 'z igronrkiiin |>oskusoni humorja. Majhno kahljauje je kazalo. da ne bo Molly na obupen način zrla na doživljaje zadnje noči. Bilo je med drugo in tretjo tiro »zjutraj, ko so zlezli j>otniki. \ >i premrzli iz avtomobila ipred vrat mi Sunnvsida ter otlšli po majh ni stezi do prednjih vrat. Slednja -so h' neslišno odprla in Jane, ki jt očividno čakala nanje, je ostala na pragu. Njene majhne oči so bile rdeče obrobljene vsled nespečnosti in počasnih težkih solz. ki sempatam pro vrle iz oči. ko je potekala tira za uro, brez vsakega znaka povratka potnikov. Pogled Sare je pohitel k sklonjeni postavi, opirajoči se na roko Gariha. — Moje jagnje! — Ah. MLsSh Molly, spravili so vas — Im pulzi vno je prijela rokav €1 a rt hove suknje. — Hvala, gos|x>d, da ste privedli obe nazaj domov in sedaj ni treba nikogar, ki bi vedel, da nista ibili v postelji celo noč: Zelo prijazen ble^k .se je prikazal v temnem obra'zu Garrha, ko je pobožal robato, rdečo roko, ki se je oprijemala njegovega rokava. — Da, jaz sem ju spravil varno nazaj, — je rekel. — Spravile ju v j>ostelje. Jane, Miss Sara je padla iz kare in Mit*s Molly je priletela iz nebes, vsled česar sta obe precej trudni. Bolesti Sare pa je bilo dosti lažje prenašati, ker so bile zgolj te-1«sne. Ko je ležala v j>ostelj:, se je spomnila le ene stvari, da jo Garth ljulbi. \y. izla se je torej porodilo dobro. Iz črne tesne je vstala čista svetlolba jutranje -zore. x XDaJi« prihodnji*X 1„ ' Politično ozadje Mayerlinske tragedije. IZ ŠPORTNEGA SVETA S* pamiko- ^iippint; 37. decembra: President® Wilson. Trat America. Cherbourg, Bremen 29. decembra: Majestic, Cherbourg l"ennsl;tnd, Cherbourif, Aatwerpet Minnewaska, Chertx-.urjt Albert Itallln. Cherbourg. Hamburf New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rtoterdam Columbus. Cherbourg. Bremen 2. Januarja: Augustus, Genoa, Naiwill TAJNE VISOKEGA SEVERA! Vrnivši s<» Mariano, tovariš Malmgrena in Zappija na blodnji |h> ledeni puščavi, pripoveduje: j Smrt v večnem ledu vzbuja nežno čuv.stvo. Polastila se me je slabost, ki je zadnje dni na ledu tako napredovala, »da "niti glave i nis-m nr>gel več dvigniti. Zadnji • grižljaj zavžil dne 30. juni i ja. Lakota je bila nekaj strašne- i ira. Ne/.apo-leni želodčni sokuv i j so >e mi dvigali v lista. v uš sdi i mi je šumelo neprestano. V-e stvari sem videl kakor v .somraku. Xoga mi je odinrznila, ne da bi bilj to opazil. Nohtovi na nogah ><> brez bolečin odpadli. V spanju sem vedno .sanjal, da sem zopet' v .stiku 7. ostalim svetom; razočn-' ranje, ko sem se prebudil, je b lo' grenko. Čudno je, da se ni imel.j čim sem .se nahajal na ''Krasi-nu." ravim nasprotne s« nje. Videl sem. kako se rušijo name velike ledene gore in kako se odpira led in me požira. Sploh pa — arktično lelovje — \>e požira. Cez malo časa ne ostane ničesar več.... Ta Marianova opazka jomolčal - Zappija ni spominjal. Potem je začel pripovedovati o Malmgreenovi materi. (To je retlka. plemenita žena. Ob slovesu sra je spremila do vrat, ga objela in s solzami v |očeh menila: "Sedaj čutim, da se nekaj poslavlja od mene. V j prejšnjih dneh se mi je zdelo, da je še tukaj. Sedaj vem. da sem ga zgubila...." | Malmgreen je bil cel mož — pripoveduje Mariano. Pr. ločitvi sva še dneve in dneve čutila njegovo senco v najini družbi. Zgodilo se je. da sva se morala po vee-krat obrniti in sva ga klicala, j Vedno se nama je zdelo, tla sliši va za s"boj korake zapuščenega \ >-i variša. j Nekaj dni jm> RudoLfovi smrti je! .dobila grofica z omenjeno šifro. I I .označeno [>L-mo. v katerem jo je I nekdo pozival, naj pride zvečer s šatuljo na iz.o-stal prestolo-nasleirlnik žrtev zavratn^jra jvoli-tičnega kom plota in da je Wt.se-rova umrla z njim iz ljubezni do njega. Leto dni pred maverlin-ško trngKlijo so priredili dvorni lov pri Murzstegu, katerega sta sej udeležila tudi cesar Franc Jožef in prestolonaslednik. Proti koncu lova je padlo več strelov in ena kr«nrla je šla tik mimo cesarja in ranila njegovega nosača. Malo je manjkalo, da ni zadela cesarja. To zadevo so seveda tak -j potlačil'. toda preNolMiia.sl-dnik.se |iri-hodn.jega lova ni smel udeležiti. Italijanski stotnik Mariano se je ob odhodu iz Stočkholma. kjer mu Oilrezali zmrznjeno nogo, poslovil tudi pri materi pok. Malmgreena. Pri tem sn je pa spremljal ital janski vojaški ataše. kar komentirajo švetu 4. januarja: liet « riK-iri.t. Cherln-urt 5. Januarja: iTesidt-ni li"o«eve]t, Cl»»Tl''»urg, Bremen «*..rite fliiinit«'. C. t .1. Nat-di N---A York Chi-rt'.-iitg. ll^iuburg 9. Januarja: Vult-ania. Trst ■I'rvi t 11. januarja: Mauritania. Chert* -'irf; Arabic. iThrrt.imrB l> - rn •Ti 17. Januarja: Mu«-ii)hen. Cherl'fiirK. Bremen 19. januarja: Hamburg. Cherbourg Ilanibtiifi Jl.-ijeslic. Ch»-rl«>urK 23. januarja: Itcpulilir. i "!>••!-*>ourir l?r«-iu« n i:-rlirx. Ch. rl.. ir»;. Hr< in. ;i 25. januarja: Paris, H.t\re 26. januarja: Con te Hian, Gein-a, N.qmll. Cleveland. 1 "hvrtKjurg. Itarnl, .rg 30. Januarja: America, Cherb-->urji. Br«-m'-n 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnikih: lie de France 11. jan.; 1. febr. Paris 25. jan.; 15. februarja. (Ob polnoči.) Najkrajfta pot po železnici. Vsakdo J® t poaebn! kablcl s vsemi moder niml udobnosti. — PiJaAa In slavna francoska kuhinja. IireOao olikf •ena. VprtltJU k>t«rH^oU aooklAManecaacentA a.JI FRENCH LINE 13 6t»t« 8trrft. !few York. H. UMDCKWOOD * UKOOWOOD, N. Y. Zn najboljše igral<*e golfa se smatrajo: Amerikanei John v Far-rel, (ilenna Collett in Clarion Ibdlins ter Anglež Walter Ilagen. Prckhtstrn nad lwlmxk ni 1 .-ttihi. I tab in ee Spira v Muiikae.-n je izrekel prekletstvo nad judi.v.sUim listom " l>as jid lisehe K-»lk>blatt" na l njeirovim urednik iti Sanber-jem in nad v>-liii nj-iroviin; ita-telji. LLst se je iioreeval i/, judovskih verskih pustav. K.i'.in.sk; svet je i/olwenje pot.i'dil. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki eita liste, ne more in ne .sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkf da je potrebno znanje z^mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma u-stregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. --VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V CENA „ . VSAKEM DOMU SAMO ^ti—s*. Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate ^L A posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar išfe- ^hL^ ■ te. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se I ——— pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraša- a I njih. Na ZEMEL.IEVIDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila ™ ^ kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi •"i otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepis ja. C Za. Canado $1.20 s ^ . Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima poštnino in carino vred.) gest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dol* je Poštnino plačamo mi in 38' širok pa 25 iniev* pošljemo zavarovano. Dostikrat- ste že čitali v časopisih ali knjieah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na-_ hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kon- Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po .. . . ■ % t „ ... i Združenih državah, tinentov, tiskan v petih barvah. Zemljevidi Pacifičnega oceana, otočja in ameriške Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so lastnine. vse železnice in c^ste, Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na io, če že imate zemljevid ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ca boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v rta-rl kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-kuSnje Vam mi zamoreino dati najboljša iK.jasniia in j.rifK.ro<"amo. vedno le prvovrstne brxv>iiHrt-ike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali i>erniit la Washingtona, bodifd za eno leto ali 8 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem in to naravnost v Washington, C-, na generalnega naselnlškega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. JulUa 1925 se r.ik«.mur več ne pošlje i>ermit j>o p<>3ti, ami>ak ga mora irl iskat vsak prosilec oseb-no, bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa »a dobi v New Torku pred odpotovanjem. kakor kdo ▼ proSnJI zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje ženo In neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvot«. Jugoslovanska kvota znaša Se vb. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni starimi ameriških državljanov, možje amerifikih državljank, ki so se pc 1. Junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 2L leta onih državljanoT, ki so bili postavno pripuSčenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ci imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih aorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti t isti, pa »e no sprejema nikaklh prošenj aa am* rikanake vise j©. SAKSER STATE BANK tS Cortlandt gtroet NEW YOKE Sef kabineta zadnjega a\>trij-» • 1 ske«ra cesarja Karla Polzer-1I<*litz je izdal tf* duš svoj«' .spomine na 'cc-arja Karla in na claw vladajo-■ o prevratu prevzemal dvorni in državni arhiv kabinetne pisarne, je naletel na aktovko, v kateri .j«* bil poleg raznih tooli-tn h pn dme-jtov tudi pepelnik iz onik.sa. Xa dnu je bilo z vijolčastim črnilom napi.sano: 44 Raje revolve I, nogo •-truf> — rev je edini avtentični pisani spomin na ma veri i n ško tragedijo. Polzer-Hoditz je prepričan, da grozna maverlinska drama ni bi-jla samo ljubavna tragedija, mar-; vet* da je imela še drugo ozadje. Markiz Racquehem. ki je bil takrat trgovinski minuster, je pri-j povedoval svojemu svaku Polzer-illod t^.u. da je čitaI bi-zojavke. izmenjane med prestolonaslednikom in baronico Vet.vr. Kot trgovin- jski minister je dobival od poštn"-Jga ravnateljstva v pregled vse brzojavke. ki >-<> jih [Ktšiljali ali <]o-j bivali člani vladai->ke rfMlbine. One. k! .s<> >e mu zdele važne, je t izročal potom kabinetne pisarne ee.sarju. Iz brzojavk p-n tbnas- I n tka Rudolfa in baronice Vet-ser je razviflel. da je l>il prestolo-nash>ii'». l>o tra*r»ilij«' j»k prišlo pn mne( nju šefa kab n- t ne pisarne iz pol th"-n:li ra.zloir >v. Va/.n » vbjgo je igral pri tem nadvoj\ tem. je moral molčati t! • *rrob i. Spi-e. tičo<'e ,-e Rudolfove .-mrl j»» prevzel na eesarjevo povelje ta kratni ion .st J ki prt-d —-dnik ii; e sarjev zaupnik E luard Taafe. Ko so 1. 1!U*J niaj>o s. temi spisi odprli, .-o našli v nji samo prazen papir. Akti sami so i/urii:il . Romantično prlgxlo v zvezi z maverlinško tragedijo je doživela Rudolfova seNtrična grofica La-rLseh-Wallorse. Nekaj dni pred svojo smrtjo ji je zrrx'il pr«*stolo-naslednik zašito jekleno šatuljo. e š, naj jo .shrair. ker je cm v smrt ni nevarnosti in kei* bi na cesarjevo povelje lahko vsak hip napravili pri lijem hišno preiskavo. (Jrofica je .svečano obljubila. d; i/.r«M"' šatuljo samo ti-ttiiiu. ki bo legitimiral z geslnm R. I. ! .