7<K
A
KRANJSKI ZVON
ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1940. Št. 2.
Posamezna štev. 1 Din.
Misijon v naši župniji
Skrb za zveličan je in oslovska senca.
V starih Atenah na Grškem je imel največji govornik sveta, stari Demosten, sredi trga zopet ognjevit govor, s katerim je hotel navdušiti svoje someščane za rešitev svobodne domovine. Toda med njegovim govorom je zaspalo mnogo njegovih poslušalcev. Demosten se je v začetku razburjal, ko je videl, kako malo se brigajo pomehkuženi meščani za svobodo svoje države. Nato pa je prišel na pametno misel. Pričel Je pripovedovali sledečo zgodbo:
„Neki mož je najel osla, da bi z njim napravil Popotovanje. Na poti pa je sonce silno pripekalo, da ni mogel več zdržati v sedlu. Stopil je z osla in je nadaljeval svojo pot v oslovski senci, ki ga je varovala Pred pekočimi sončnimi žarki. Ko se je vrnil, je pripeljal osla njegovemu gospodinjil, toda plačati ni hotel najemnine. Jaz nisem osla nič rabil, ampak samo njegovo senco, zalo nič ne plačam od osla," je govoril gospodarju osla. Zadeva je prišla pred sodišče.... Tu Je Demosten prenehal govorili. Njegovi poslušalci pa so sedaj pričeli dvigali glave in so silili v njega: „No, povej, kako je bilo potem..."
Tu se je pa Demosten razjezil in jim je govoril:
»Če vam govorim o oslovski senci, potem pokažete polno zanimanje za to, ko gre pa za srečo ali gorje someščanov, za življenje in smrt domovine, pa mirno spite..."
Tem atenskim meščanom je podoben marsikak katolik. Koliko zanimanja pokaže svet, ko gre za vojske, za športne prireditve, za modo, za zabavo, za razne družabne čenče, za škandalčke drugih, za trgovino, Za zaslužek itd., itd. Ko gre pa za večno srečo ali večno nesrečo, ko gre za dušo, ki je več vredna, kakor ves svet, takrat pa svet spi brez zanimanja za to vprašanje....
Za oslovsko senco se brigajo, za največje dobro so pa zaspano brezbrižni.
„Le eno je potrebno", kliče Gospod v svetem evangeliju. Vse drugo na zemlji ie kakor prazen nič Pred to največjo potrebo — zveličanje duše!
Misijon v župniji nas hoče zdramiti iz spanja, v katerega svet zazibava greh in satan. Misijon hoče obuditi v nas vseh trdno voljo: hočem za vsako ceno tešiti svojo dušo. Hoče nas zbuditi, da bo nam v življenju prva, v primeri z drugimi — edina skrb, rešitev svoje duše.
Danes meni, jutri tebi...
Lansko leto je v naši župniji med 45 odraslimi mr-bči umrlo neprevidenih 9 oseb, torej vsak peti odrasli
mrlič je umrl nepreviden. Leta 1938 je umrlo neprevidenih 17 odraslih oseb med 50 odraslimi mrliči, torej vsaka tre t. j aoseba je umrla predlanskim nepre videna. To so pri nas strašne številke. Nekatere zadene nesreča nagle smrti, nekateri odlašajo misleč, da ni tako nevarno, drugi odlašajo, ker sploh nimajo volje, da bi prejeli sv. zakramente, nemajhno število je vsako letO (udi samomorov... Ko umre, pa sorodniki zahtevajo ves poinp pri pogrebu, kakor da bi jim to kaj pomagalo... Za pomp, za parade, to skrbe, za dušo svojega sorodnika nekateri niso hoteli pravočasno poskrbeti...
To so dejstva...
Kakršno življenje, taka smrt...
Velika nesreča je neprevidena smrt. Iz dejstva vidimo, da je za vsakega velika verjetnost v sedanjem modernem življenju, ki ubija živce, da pade in odide v večnost brez spovednika, brez sv. zakramentov...
Okrog 60 jih umre vsako leto v naši župniji. Približno vsak stoti faran pride danes na vrsto v lelu. da odide v večnost. Kdo bo letos, kdo dnino leto, mi ne vemo. Vemo pa, da bo treba umreti, zakaj danes meni, jutri tebi, poje mrtvaški zvon...
Kdo bo mogel potem trditi, dani misijon potreben?
Za vsakega je potreben, da si resno uredi svoje življenje, da ne pride za njega smrt, kakor tat — nepredvideno...
Čas kliče po misi jonu.
Malokateri rod v svetovni zgodovini je živel na tako vulkaničnih tleh, kakor sedanji.
Pred par tedni se je strašno potresla zemlja v Anntoliji in v par dneh je izgubilo pod razvalinami 50.000 ljudi svoje življenje.
Na Španskem je v par letih poginilo v državljanski vojni 000.000 ljudi. Stotisoči so bili pomorjeni v strašnih mukah.
Poljska država je propadla v treh tednih in izgubilo je svoje življenje par sto tisoč ljudi... (?)
Ali niso vsi ti dogodki za nas velik opomin, strašno pretresljiva pridiga.
Ali so bili vsi ti stotisoči pripravljeni na pot v večnost?
Danes hodi po svetu smrtni angel z mečem v roki.
Na Silvestrov večer sem poslušal v radiu prenos iz nemške fronte. Vojaki so peli v mogočnem zboru: Sveta noč... Pa mi je nehote prišlo na. misel: Bog ve, ali bo izmed teh koncem leta 1940 še kdo ostal pri življenju. Mnogih letos za Božič ne bo več pri jaslicah.
Resni časi so, v katerih živimo. Mislim, da je prav, če se streznimo in pospravimo v svojih dušah...
Stran 8.
KRANJSKI ZVON
ŠtevJŽ-
Naj se izravnajo naša pota, griči greha odneso, globine — praznote duš napolnijo z milostjo.
Če znamo iz vremenskih znakov sklepati na vreme, je prav, da iz znakov sedanjega časa tudi napravimo za sebe potrebne sklepe za rešitev svoje duše...
Naša župnija ga potrebuje.
Malo župnij v naši škofiji je tako potrebnih milosti sv. misijona, kakor naša. Kranj je postal „Klein Pariš", mali Babilon. Iz vsega sveta se je nateplo raznih ljudi, dobrih in slabih. Morda bo v župniji okrog 3()(M) domačinov, blizu 5000 pa priseljencev. Mnogi so zapustili svojo domačo hišo kot verni katoliki, pa jim je bil Kranj tujina, ki jim je izpila vero, poštenost, ljubezen božjo iz duš. Niso se znašli; tovariši ja, brezbožna propaganda jim je otemnela luč vere in jih napravila morda mlačne, morda že neverne...
Nas rednih duhovnikov je premalo, da bi vse zajeli s svojim delom in verskim vplivom. Ne zmoremo vsega. Pridigarja nevere in materializma imajo vsak dan pred očmi, verski pridigar jim je pa celo enkrat na teden že preveč... Ni čudno, da odpadajo. Odpadnikov od vere je vedno več, zakonska nezvestoba grozno propada, mladina se v velikem pohujšuje, proti-verska in naravnost brezbožna agitacija deluje z vso silo... Koliko je šibkih, ki ji podležejo.
Okrepiti je treba duše, da bodo močne. Poživiti krščanstvo, da ne ugasne. Obuditi še tlečo iskro vere v dušah, kjer še ni zamrla.
Kaj ni potreben sv. misijon za našo župnijo...?
Nas domačih duhovnikov nekateri sploh nočejo poslušati... Kakor otroci, katerim je beseda očeta nekam prešla že v vsakdanjost, da jo navadno preslišijo. Potrebno je izredno sredstvo, da se poživi evangeljsko življenje v dobrih, oživi vera v slabotnih, užge vera in milost v dušah, kjer je že ugasla...
Bodite popolni...
Tudi pravični, verni kristjani potrebujejo misijona. Gospod je nekoč rekel apostolom: „Bodite popolni, kakor je vaš oče v nebesih popoln." Jasno, da nikdar človek ne more doseči božje popolnosti. Toda božja popolnost naj bodi vsem Gospodovim učencem ideal, za katerim naj vsi stremijo. Vedno višje v popolnosti. Krščanska popolnost naj napreduje v naši župniji v dobrih vernikih po misijonu.
Morda bo kdo ugovarjal: „Saj imamo domače pridigarje, saj hodimo k spovedi in dragim zakramentom, čemu misijon? Res je, pridig in prilike za prejem sv. zakramentov je v Kranju kar dovolj, toda nevarnost je, da vsled vsakdanjosti, vsled tega, ker smo na to že navajeni, vse to sprejmemo in opravimo nekako preveč samo iz navade. Človek je tako slab, da kaj kmalu tudi dobra dela opravlja mehanično, površno, tako vse napol. Zato je potrebno tudi za dobre vernike, da dobe nekake nove vzpodbude za versko življenja, novega ognja v ljubezni do Boga. In to daje sv. misijon.
Potreba apostolata.
Naš narod smo vedno hvalili, da je veren, dober. Saj je res bilo in je še v njem mnogo dobrega, verskega življenja. V enem oziru pa je naš narod nekako zaostal za drugimi, to je v apostolatu. Pri nas smo bili nekako preveč navajeni na to, da so vse opravili le duhovniki, verniki so pa kaj malo sodelovali pri reševanju duš in širjenju evangelija. Saj so se že zgražali nad pohujšanjem, toda preprečili ga niso. Ne odobrava hogokletja, ne protiverskega govorjenja, toda nikdar ne nastopi proti tej grdobi ji, ko se vrši pred njim.
Naš človek mirno gleda pohujšanje, delo sovražnikov evangelija in križa, pa ti bo skomignil z ramo, ces, »kaj to mene briga." Te zavesti, da smo vsi katoliki poklicani za apostolsko delo, vsak na svojem področju, manjka. Mnogo katolikov, ki so samo še po imenu katoliki, ne doseže več ne duhovnikovabeseda, ne drug* dušno pastirska sredstva. Edino le kak laik more se spregovoriti kako besedo. V naši župniji obstoji velika nevarnost, da bo misijonski zvon pel nekaterim gluhim ušesom. Še več, kar gotovo se bo od druge strani dvignila več ali manj javna propaganda zoper sV-misijon. Pikre opazke bodo letele, z lepo in grdo besedo se bo skušalo vplivati, da se odvračajo ljudje od misijona.
Ali bi ne bilo v takih razmerah žalostno izpričevalo za katoliško javnost, če bi mirno gledala na' sprotno propagando, sama pa ne bi ničesar storila. P°' trebno je, da vsa župnija, kar je vernih in po veri živečih faranov, da vsi sodelujejo pri tem, da bo s-v. misijon rodil obilo sadov.
Kaj naj vsak stori?
Treba je predvsem moliti za uspeh sv. misijona-V župni cerkvi javno molimo po pridigah in vsak dan po sv. maši za božji blagoslov sv. misijona. Naj bi vsi dobri verniki sami mnogo v ta namen molili, daroval} sv. zakramente, dobra dela, zatajevanja, da bi dob« Bog radi dobrih del vernih poslal milost božjo onim, ki jo morda zametu jejo... Naj se vsa župnija te <W pred sv. misijononi združi v naporih, da izprosimo čim več milosti božje, čim več blagoslova božjega za sv. misijon.
Šolskim otrokom so gg. kateheti razdelili listke —Je' zusove dneve — kjer otroci pišejo vsak dan, kaj so dobrega storili za sv. misijon. Naravnost ganljivo je. kako nekateri otroci to lepo pojmujejo. V hudem mrazu prihajajo nekateri vsak dan k sv. maši in k sv. obhajilu, da vse to darujejo za uspeh sv. misijona-Ali naj nas otroci osramote. Naj bi vsa župnija te dni opravljala Jezusove dneve molitve, žrtve, zatajevanja' s katerim bi prosili božje Srce Jezusovo, da bi poslalo bogatih milosti za naš sv. misijon...
Voditelji sv. misijona:
Sv. misijon v Kranju bodo vodili častiti patri je' /nitje iz Ljubljane in sicer sledeči gospodje: P. l*f' mec, ki bo te dni prišel s Holundskega in bo najbrže nekaj dni pred pričetkom misijona obiskoval družine po župniji, nadalje p. Pate, ki je bil že park rat v Kranju na duhovnih vajah, p. Žibert. in p. Sečnik.
Spored misijona
v Kranju
Sobota 24. febraarja:
Zvečer ob 7.45. Pridi sv. Duh in blagoslov ? Najsvetejšim. Prvi govor. Nedelja 2?. februarja:
Ob 6. Govor in sv. maša.
Ob 8. govor in sv. maša.
Ob 10.30. govor in sv. maša.
Popoldne ob 2.30 govor in litanije.
Zvečer ob 7.45 govor in blagoslov z Najsvetejšim-
Ponedeljek 26. februarja:
Zjutraj ob 5.30 govor in sv. maša.
Popoldne ob 3. govor in litanije.
Zvečer ob 7.45 govor in blagoslov z Najsvetejši10-
Štev. 2.
Stran 9
Torek 27 februarja:
Ob 5.30 govor in sv. maša.
Ob 10. stanovski govor za žene v roženv. cerkvi. Popoldne ob 3. uri prvi govor in litanije. Popoldne ob poli petih drugi stanovski govor za žene v roženvenski cerkvi.
Zvečer ob 7.45 govor in blagoslov z Najsvetejšim. Sreda 28. februarja:
Ob 5.30 govor in sv. maša.
Ob 10 v župni cerkvi prvi stanovski govor za dekleta.
Popoldne ob 3. govor in litanije. Pop. ob 4.30 drugi stanovski govor za dekleta. Zvečer ob 7.45 govor in blagoslov z Najsvetejšim. Četrtek 29. februarja:
Ob 5.30 govor in sv. maša. Popoldne ob 3. govor in litanije. Zvečer ob 7.45 govor in blagoslov. Zvečer ob 8. stanovski govor za može v roženvenski cerkvi.
Petek i. marca:
Prvi petek v mescu. Ob 5.30 govor in sv. maša. Popoldne ob 3. govor in litanije. Zvečer ob 7.45 govor in blagoslov. Zvečer ob 8. v roženvenski cerkvi stanovski govor za fante. Sobota 2. marca:
Ob 5.30 govor in sv. maša. Popoldne ob 3. govor in litanije. Zvečer ob 7.45 govor in blagoslov.
Nedelja 3. marca:
Ob 6., 8. in 10.30 govor.
Popoldne ob 5. uri sklepni govor, procesija sv. It; T. po Mestnem trgu do gimnazije in nazaj. Med procesijo se pojejo litanije presv. Srca Jezusovega, po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. Udeleženci procesije se iste po možnosti udeleže z baklami, hiše ob ulicah, kjer se procesija pomika, naj bodo razsvetljene.
SPORED ZA ŠOLE. mnuzija ima duhovne vaje v gimnazijski kapeli 23., 24. in 25. februarja in sicer: Petek 23. februarja ob 8.30 govor za vse dijake. Ob 11. govor za vozače. Popoldne ob 4. govor za nevozače. Sobota 24. februarja: Ob 8.30 govor, nato spoved v župni cerkvi za vozače. Ob 11. govor za vozače. Popoldne ob 2. govor za nevozače in nato za iste spoved. Nedelja 25. februarja: Ob 8.30 sv. maša v gimnazijski kapeli, govor in skupno sv. ob-j , liajilo.
vjfdska šola v Kranju: Spoved v petek 23. februarja popoldne ob poli treh in v soboto ob 8. uri zjut-
j ,       traj sv. maša in skupno sv. obhajilo. Jmlska šola na Primskovem: Spoved v župni cerkvi v sredo 21. februarja popoldne ob poli treh in drugi dan v četrtek na Primskovem ob 7. uri
~        zjutraj sv. maša in sv. obhajilo. "Hna in gremijalna šola: Spoved v četrtek 23. februarja ob poli treh popoldne in v petek ob 8.
^ v     sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
"danska šola: Spoved v ponedeljek 26. februarja popoldne ob 4. uri in drugi dan v torek ob 8. uri sv. maša in sv. obhajilo.
Gi
SPOVEDOVANJE:
Bolniki in gluhi pridejo najprej na vrsto. Za te je določena nedelja 25. februarja. Gluhi na j pridejo k spovedi to nedeljo popoldne od 4. do 5. ure. Bolnike in stare ljudi, ki ne morejo v cerkev, naj^ družine pravočasno prijavijo in jih bodo prišli misijonarji spovedat na dom v nedeljo 25. februarja.
Redno spovedovanje med sv. misijonom bo vsak dan od 5. ure zjutraj do 11. ure dopoldne in popoldne od poli treh naprej do desete ure zvečer. Med govori se ne bo spovedovalo.
Sv. maše bodo ob delavnikih vsak dan v župni cerkvi: Ob 5. uri pri oltarju M. B., ob 6. oziroma po prvi pridigi.ob 7., 8. in 9. uri. V nedeljo 25. februarja in 3. marca bodo sv. maše ob 5., 6., 7., 8., 9. in poli enajstih.
Misijonski zvon bo med sv. misijonom zvonil vsak dan zvečer od 7.30 do 7.45.
Opravilo za vse umrle žnpljane: V ponedeljek, dne 4. marca bo ob 5.45 skupno sv. obhajilo za vse pokojne župijane, nato slovesna peta sv. maša za umrle z libero in nato pridiga za duše v vicah. Naj se tega sv. opravila za ranjke udeleži po možnosti vsa župnija.
Prošnja vsem društvom v Kranju
Ob času sv. misijona je potrebno, da se misli vse župnije osredotočijo pri misijonu. Zato prosim vsa društva v Kranju, da v dneh sv. misijona v Kranju ne prirede nikakih zborovanj in ne drugih prireditev.
Župnija Kranj
OZNANILA ZA FEBRUAR:
2. Praznik očiščevanja M. B. ali svečnica, nezapovedan praznik, sv. niaSe kakor ob nedeljah, popoldne ob poli treh litanije M. \>. in po Jitanijah darovanje za sveče. Ob 10.30 blagoslov sveč in procesija okrog župno cerkve.
Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maSa z blagoslovom.
3. Sv. mala ob 8. uri. na Pungratu.
4. Tretja predpostna nedelja, prva nedelja v mescu, priče-tek 40 urne pobožnosti. Ob 6. pridiga, blagoslov z Najsvetejšim in nato se izpostavi sv. R. T. in sv. maša. Ta dan je šolska sv. maša v župni cerkvi ob 9. Popoldne ob 3. je pridiga in peto litanije presv. Srca Jezusovega. Uro molitve molijo: Od 12. do j, 111. red, od t. do 2. žene, od 2. do 3. dekleta, od 4. do 5. moški, od 5. do 6. šolska mlad na. V ponedeljek med 40 urno pobožno&tjo in v torek se izpostavi Najsvetejše ob 6. in na to je sv. maša. Sv. maše so še ob 7., 8., 9. in 10., zadnja s petjem. Uro molitve molijo kakor v nedeljo. Popoldne ob 3. je pridiga in po pridigi litanije presv. Srca Jezusovega, v torek je nato zaključek z zahvalno pesmijo.
Pustni torek zvečer ob 11. zvoni veliki zvon in naznani pričetek posta.
7. Pepelnična sreda, ob 8. blagoslov pepela in nato pepe-Ijenje in sv. maša s petjem.
Ob petkih v 40 dnevnem postu se moli zvečer križev pot v župni cerkvi ob poli osmih.
Cas zu prejem velikonočnega sv. obhajila se prične na pe-pelnično sredo.
II. I. postna nedelja, služba božja po navadi. Popoldne shod za žensko Marijino družbo. 14., 16., 17. Kvalrni dnevi.
IS. 11. nedelja v postu, kvatrna nedelja ob 6. sv. maša / blagoslovom in popoldne križev pot.
25. III. nedelja v postu, misijon, glej oznanila za misijon.
POROČENI PARI:
Vehovar Janko, trgovec, Hol. župnija Koprivnica in Mohor Marija, učiteljica, poročena 6. januarja.
Bertoncelj Janez, tovarniški delavec, Stražišče 302 in Koše-nina Frančiška, tov. delavka, Čirčiče 4. poročena 7. januarja.
Kosi Milan, fotograf, Kranj, Jezerska 6 in Peneš Marija, priv. uradnica, Kranj, Trubarjev trg 8, poročena 8. januarja.
Sajovlc Prane, zidar, Luže, Šenčur in Povšnnr Marija, služkinja, Visoko. Šenčur, poročena 21 ianuarja.
Primožič Franc, gostilničar, Slap, Tržič in Šantl Terezija, natakarica,  Kranj, hotel Jelen, poročena 24. januarja.
Blatnik Janez, tovarniški delavec, čirčiče 54 in Jakopič Terezija, tovarniška delavka, čirčiče 54. ivoročena 28. januarja.
Jančič Ivan, črkoslikar, Kranj, Bleivveisova 12 in Zajec Marija, tovarniška, delavka, Kranj, Tavčarjeva 12, poročena 4. febr,
Bat Roman, pehotni poročnik, bohinjska Bela in Rutnr Marija, priv. uradn'ca, Kranj, Ljubljanska c. 5, poročena 4. febr.
Sribar Rudolf, tovarniški delavec, Primskovo 140 in Zadraž-nik Ana, delavka, Primskovo 140, poročena 4. februarja.
Dolcnec Ciril, žični pletilski mojster, Stražišče 14 in Frlič Ivana, hišna, Kranj, Jezerska cesta 4 poročena 4. februarja.
Guzelj Anton, tovarniški delavec, Kranj, Stara cesta 15 in Debevec Vida, kuharica, Kranj, Vidovdunska 11, poročena 4. II.
Rogelj Franc, tovarniški delavec, Klanec 41) in Pavlin Frančiška, tovarniška delavka, Klane 46, poročena 4. februarja.
Suliadolnik Janez, živinozdravniški pomočnik, Kranj, Tavčarjeva 10 in Bitenc Marija, kuharica, Kranj, Tavčarjeva 10. poročena 4. februarja.
Vester Franc, zidarski pomočnik, Mošnje in Eržen Frančiška, služkinja, Mošnje, poročena 4. februarja.
MRLIŠKA KRONIKA:
Theuerschuh Jera roj. Dežmnn, vdova po kleparju, Kranj, Jenkova 25, roj. 2. marca 1856, umrla 3. januarja.
Tičnr Marijan, sin pekovskega mojstra, Kranj Laverjeva 10, rojen 4. januarja 1940, umrl isti dan.
Mihelič Lucija, roj. Bernik, Kranj, Trubarjev trg 5, roj. 14 decembra 1871, umrla 9. janilarja.
Hafner Marija, hči brivskega pomočn'ka, Primskovo 196, lojena 25. novembra 1939, umrla 15. januarja.
Pcrne Cecilija, hči cerkovnika, Kranj, Strossmaverjev trg 3, rojena 18. novembra 1939, umrla 18. januarja.
Pleša Janez, posestnik, Struževo 17, rojen 12. januarja 1868, umrl 18. januarja.
Novak Ivnn, krojač, Kranj, Gasilski trg 7, rojen 16 maja 1852, umrl 23. januarja.
Karu Marija, občinska uboga, Kranj, Trubarjev trg 2, rojena 7. maja 1857. umrla 24. januarja.
Fnjfnr Franc, posestnik, Čirčiče 12, rojen 28. novembra 1878, umrl 30. januarja.
Pristavec Franc, kamnoseški mojster, Kranj, Kokrško predmestje 3, rojen 17. februarja 1877, umrl 3. februarja.
Globočnik Marijn, roj. Golob, žena zdravnika, Kranj, Prešernova ulica 6, roj. 18. avgusta 1873, umrla 3. februarja.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA FEBRUAR:
1. Zvečer ob poli 7. mol i (vena ura pred prvim petkom.
2. Svečnica. Božja služba ob 6., 8. in puli 10. Ob pob l0' blagoslov sveč, po maši darovanje sveč za cerkev, popoldne <* 2. litanija Matere božje.
4. Tretja predpepelničnn nedelja. Božja služba po navadi'
7. Pepelnica, Ob 8. blagoslov pepela in pepelenje ter sr' maša.
Vsak petek v postu po sv. maši ob 6. križev pot. II. I. postna nedelja. Božja služba ob 6., 8., in poli H). 14. Sv. Valentin. Ob 8. v Stražišču sv. maša za sosesko. 18. II. postna nedelja. Božja služba ob 6., 8., in poli 25. III. postna nedelja. Božja služba ob 6., 8., in poli 24. Sv. Matija. Sv. maša ob 7. v Drulovkj za sosesko.
POROČENI PARI:
Kaline Andrej, tovarniški delavec na Jesenicah in Fraučišk* Gorjanc, tovarniška delavka na Gor. Savi, poročena 4. februar! '
Demšar Ciril, tovarniški delavec v Straž šču in Dolenc K* larina, tovarniška delavka v Stražišču, poročena 4. februari*'
St u pni ka i- Franc, tovarniški 'delavec v Zg. Btnju in Buril' Veronika, tovarniška delavka v Stražišču, poročena 4. [ebrUO'J '
Bajt Stanislav, tovarniški delavec v Stražišču in BerčiČ P*v la, tovarniška delavka v Stražišču, poročena 4. februarja.
MRLIŠKA KRONIKA:
Znvrl Frančiška, vdova užitkarica v Zgornjem Bitnju, SO let, umrlu 8. januarja.
Aleš Hajko, posestnika sin star 4 mesce, umrl na Bregu 13. januarja. (
Trebar Frančiška, samska posestnica v Pševem. stara umrla 13. ianuarja.
Razno
G. Ciril Mohor, organist in pevovodja župne eei kv v Kro'1^.
je koncem decembra 1939. odpovedal službo radi prezaposlen*8 _
G. Ciril je že od leta 1903. pomagal na koru svojemu oče«l'
katerim je I. 1908., po dovršeni orglarski šoli prevzel službo .
ganista v Kranju. V tej dolgi dobi je vedno vestno 1XV1 ^
svojo službo, ki ni lahka v naših kranjskih razmerah. •"•
in pevski zbor je mnogo žrtvoval truda in tudi lastnega , p
ja. ("crkveno predstojništvo župne cerkve je upoštevalo nj1^ ^
prezaposlenost   pri   drugem   javnem  delovanju   in Je
jelo njegovo odpoved ter se mu je iskreno zahvalilo za ve* .p
na koru. Na Svečnico se ie g. Ciril Mohor poslovil od kora
cerkvenega pevskega zbora. ....
I slu'"
G. Lipar Peter, glasbeni učitelj, je s februarjem prevze' organ ista pri župni cerkvi. _ Mrliško ogledni list. Ponovno opozarjam, da ne smem" ^ kopati nobenega mrliča prej, dokler ne prejmemo mrliško"
določeni zdravna-
noga lista, ki ga napravi v Kranju za to
P*-
vaseh so pa posebni mrliški ogledniki. V Kranju lastn'cu ^ grebnega zavoda ukrene vse potrebo, če pa pri kakem ^0 sami domači oskrbe pogrebno zadeve, pa zelo pogosto Pwza na mrliško ogledni. Ust. ^ Zahvala. Na Svečnico popoldne je bilo darovanje sve,^'gVec prav so se sveče podražile, vendar ni bilo letos n'č mani _| darovanih, kakor lansko leto, poleg sveč pa še din 668.^. darovalcem so prav iskreno zahvaljujem! Bog plačaj!
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. — Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj-