ifovtt ’ LIST ZA' TELESNO KULTURO ■POLET Ljubljena, nedelja, 1. marca 1964 Cena 30 din 9 Leto XIX ............^.vvst ....... • ..... n. ZVEZM MGGOMETM UGi lili' ? TARI MARIBORA I - kM ZAHOD - VarSeks : Zagreb 9:1 (0:09. Famos : Spada 5:0 (4:0), Slobodja : Bgrovo 3:2 (1:1) BSK : Borac 0:0, Maribor : Bosna 8:0 (3:0), Slavonija : Istra 2:Q (1:0), Olimpija : Čelik 1:1 (0:1), Lokomotiva : Šibenik 3:3 (2:1) VZHOD: Srem : Subotica 1:0 (0:0), Bor : Hodnički B 1:1, Hodnički S : Borac 0:0, Sutjeska : Priština 1:0 (1:0), Trepča : Budučnos! 0:0, Zeljezničar : Pobeda 3:2 (0:1), Jedinstvo : Bačka 1:0 (6:0, Spartak : Proleter 2:1 (2:1) FIS-A Pohorje in Kranjska gora Reportaže z obeh tekmovanj berite na 12. in 13. strani Patricia Du Roy Bli-cqui ie bila v soboto že blizu zmage na Pohorju, vendar se je morala zadovoljiti ž drugim mestom v ✓ Mariell Goitschel je s svojo zanesljivo vožnjo dokazala, da jo je res težko premagati ■ EL/ f > I: . , ' ll IV i®:- #p!. |: v Vratar Stiovič je bil v 70. minuti premagan. Napadalec Olimpije Zagorc je zadel mrežo z odličnim volej udarcem i ■ ...... .... ........ Francoski olimpijec Killy si je z zmagama na Pohorju in v Kranjski gori spet nabral nekaj dragocenih točk, ki mu bodo pomagale pri uvrstitvi na svetovni jakostni lestvici alpskih smučarjev n. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Zagreb 16 11 3 2 32:12 25 Horac 16 9 2 5 30:25 20 Maribor 16 8 3 5 35:15 19 Olimpija 16 7 4 5 27:13 18 Sloboda 16 8 2 6 33:31 18 Čelik 16 6 5 5 19:18 17 Lokomotiva 16 6 5 5 20:21 17 Varteks 16 5 6 5 22:21 16 Borovo 16 6 3 7 22:22 15 Slavonija 16 6 3 7 26:27 15 BSK 16 5 4 7 17:18 14 Bosna 16 4 6 6 13:26 14 Famos 16 5 4 7 22:33 14 Šibenik 16 4 5 7 18:25 13 Istra 16 6 1 9 17:28 13 Sparta 16 2 4 10 18:36 8 Odličen start Maribora Pričel se je spomladanski del nogometnega prvenstva - Za uvod je dosegel najvišji rezultat Maribor, ki je premagal Bosno z visokim rezultatom - Slab nogomet v Ljubljani - Zagreb še povečuje vodstvo Lestvica - vzhod Stolpec športne napovedi Olimpija:Čeiik 1:1 (0:1) Trepča 16 9 5 2 35:21 23 Sutjeska 16 10 3 3 25:18 23 Bor 16 9 2 5 24:20 20 Radnički B. 16 6 7 3 27:19 19 Proleter 16 7 4 5 33:22 18 Bačka 16 7 3 6 19:20 17 Budučnost 16 7 2 7 25:18 16 Src-ra 16 5 6 5 19:21 16 Pobeda 16 5 5 6 27:24 15 Priština 16 7 1 8 16:15 15 Bcrac 16 4 7 5 14:15 15 2eljezničar 16 6 2 8 22:25 14 Jedinstvo 16 5 4 7 25:32 14 Spartak 16 5 2 9 17:28 12 Subotica 16 5 1 10 16:27 11 Radnički S. 16 2 4 10 15:34 8 Hajduk : Crvena zvezda Rijeka : Trešnjevka Željezničar : Radnički Vojvodina : Novi Sad Partizan : Velež-Dinamo Vardar Bor : Radnički (B) Sutjeska : Priština Trepča : Buduonost Spartak : Proleter Varteks : Zagreb Olimpija : Čelik 1 1 O 2 O 0 0 1 0 1 2 0 Ljubljana, 1. marca. — Da je zanimanja za nogomet v Ljubljam dovolj, je dokaz obisk na današnji prvi prvenstveni tekmi II. zvezne lige med Olimpijo in Čelikom. Blizu 9.000 gledalcev se je zbralo na centralnem stadionu, ki so bili po dolgi zimi željni videti dober nogomet — vendar so se vsi po vrsti ušteli. Ušteli tembolj, ker je Maribor: Bosna 6:0 (3:0) bila večina prepričana, da bo moštvo Čelika poraženo zapustilo Ljubljano, saj so zadnje prijateljske tekme pred prvenstvom obetale odlično formo ljubljanskega li-gaša. Lahko pa rečemo, da je bila Olimpija danes zapisana neuspehu že takoj ob prvem sodnikovem žvižgu. Ljubljanski ligaš je namreč nastopil v postavi, ki je začudila vse, ki so prisostvovali današnjemu srečanju in vsi po vrsti so bili prepričani, da takšno moštvo ne more zaigrati z uspehom. ZAKAJ BREZ CORNA? Maribor: Vabič. Jovanovič, Tolič, Sizgoroe, Kreač. Bolfek. Markovič, Arnejčič, Pirc, Ceh, Ra-jačič. Bosna: Jankovič (Cabaradžič), Štajcer, Halilovič L, NeSkovič (Nezisirovič), Dizdarevič, Ivanovič, Fatulič, Skopljak, Kolienovič, Muderizevič, Halilovič II. Strelci: V 11.. 24. in 69. min. Pirc ter v 37. Čeh, v 62. Sizgoreo in 76. Tolič. Sodnik: Stermecki, mejna Plazonjič in Mitrovič (vsi Zagreb). kateremu ni bilo težko zadeti prazne mreže. 24. minuta — 2:0. Mejni sodnik ni reklamiral offsidea, čeprav je bil Čeh v nedovoljenem položaju. Nasprotni branilci so se za hip zaustavili, potem pa je posredoval vratar Jankovič. Od njega se je žoga ponovno odbila do če smo na tekmah jesenskega dela prvenstva, ko je Olimpija nekajkrat odlično zaigrala ugotavljali, da sta bili krili najuspešnejši del moštva, potem nas je danes prav gotovo začudilo, v moštvu ni nastopil Na njegovem mestu namreč znašel Srbu zakaj Corn. se je in to Pirca, ki je dosegel drugi za , kljub temu, da v času pri- Gledalcev 5000. MARIBOR, 1. marca. Kljub mednarodnim smučarskim dogodkom na Pohorju je nogometna mrzlica ponovno zajela mariborske ljubitelje športa. Več kot 5000 gledalcev je prisostvovalo otvoritveni prvenstveni tekmi v Ljudskem vrtu, in čeprav je v začetku kazalo, da nam bodo vijoličasti ostali marsikaj dolžni, so nam dogodki poznejših minut prinesli toliko razburljivih dogodkov in lepega nogometa, da lahko mariborskim nogometašem ob začetku letošnje sezone izrečemo zares polno priznanje. V Mariboru smo videli že mnogo zmag domačih nogometašev. Današnja nam bo ostala še posebej v spominu. Res je, da nogometaši z Visokega niso pokazali kaj posebnega in da jim je v drugem polčasu tudi zmanjkovalo sape. Drži pa tudi, da bi gostje lahko odšli iz Maribora tudi z dvoštevilčnim porazom, če bi domači napadalci izkoristili samo one zares stoodstotne priložnosti, ko so bili branilci Bosne že matirani in ko je bilo treba žogo samo potisniti v prazno mrežo. je potem Fatušič znašel tako rekoč sam pred Vabičem, v odločilnem trenutku pa je zgrešil vrata. V vsem ostalem času smo videli v kazenskem prostoru gostov pravi ognjemet, ki so ga uprizarjali domači igralci. In če smo pred sedmimi dnevi še podvomili v uspešnost priprav na Hvaru, lahko danes mimo zapišemo, da je Maribor trenutno mnogo boljše in zrelejše moštvo, kot lani ob zaključku jesenskega dela prvenstva. V 44. minuti prvega polčasa je Halilovič I. prvič zau- stavil prodornega in tokrat izredno razpoloženega Markoviča. Vse do takrat je domača napadalna peterka uprizarjala na igrišču pravo ekshibicijo in jo slednjič tudi kronala s tremi zadetki Pirca in Čeha. Lagodnost v nadaljevanju igre je potem v 62. minuti prekinil Sizgoreo, ki je z roba 16-metrskega prostora dosegel gol, kakršnega redko vidimo. Od te minute dalje je stroj vijoličastih ponovno stekel kot namazan. detek. 37. minuta — 3:0. Nasprotnikovi branilci so zrušili Pirca na robu 16-metrskega prostora. Prosti strel je najprej izvajal Amejčič, sodnik pa je dosodil nov prosti strel, ker so gostje postavili nepravilen zid. Ponovno kazen je izvajal Čeh, ki je uspešno poslal žogo čez zid v levi zgornji kot. 62. minuta — 4:0. Sizgoreo je prodrl do kazenskega prostora gostov in se s približno 18 metrov odločil za strel. Žoga je obsedela v samem zgornjem kotu vrat gostov. 69. minuta — 5:0. Jovanovič je s sredine igrišča podal visoko žogo v kazenski prostor. V odločilnem trenutku je pritekel Pirc, in z glavo dosegel še tretji zadetek. 76. minuta — 6:0. Na robu 16-metrskega prostora so tedaj zrušili Čeha. Prosti strel je izvajal Tolič in mimo slabo postavljenega zidu zadel desni spodnji kot. prav, ki so trajale dva meseca, ni niti enkrat nastopil na tem mestu. Olimpija je takoj prevzela pobudo v svoje roke in kazalo je, da so nogometaši trdno odločeni premagati svojega nasprotnika. Že v 1. minuti je imel Zagorc odlično priložnost in je tudi odlično streljal, vendar je vratar v zadnjem trenutku z roko žogo odbil v kot. V nadaljevanju je Olimpija v petih minutah izsilila štiri kote. Po desetih minutah igre je ostal tempo, ki je bil nadvse ugoden za Olimpijo neizkoriščen in domači nogometaši so kmalu začeli igrati nekoristno, akcije so bile premalo povezane, gostje pa so z ostro igro že v kali zatrli vsak napad. na igra domačih, ki so napadali le po sredini, čeprav je znano, da je bila igra po krilih vedno udarna moč ljubljanskega drugoligaša. Frančeškin je stal osamljen na krilu in opazoval nezanimivo tekmo. Tudi Srbu, ki je bil nerazpoložen na mestu desnega krila, je največkrat ostal nezaposlen. Če pa je prišel do žoge, si z njo ni vedel kdovekaj pomagati. V prvem delu smo videli še nekaj priložnosti za domače, ki pa niso bile plod dobro zamišljenih akcij, ampak poskusi posameznikov, ki pa niso mogli uspeti. Trudili so se le posamezniki, katerih pa niso spremljali ostali napadalci in razumljivo, da so imeli gledalci priložnost videti zares slab nogomet. Lahko pa tudi zapišemo, da je domače moštvo spremljala celo sreča. V 40. min. se je napadalec gostov znašel sam pred vrati, ostro je streljal in žoga se je odbila od vratnice. Spet se je do nje dokopal drugi napadalec go- pri Olimpiji že pred pričetkom tekme odločili za kombinacijo, ki nikakor ni mogla biti uspešna. V drugem delu igre so domači res zaigrali nekoliko bolje, predvsem so se v napadu posluževali igre po krilih in je posebno Frančeškin pokazal, kako je mogoče uspešno pripeljati žogo pO krilu do vrat. KONČNO VSAJ IZENAČENJE Res je, da so imeli igralci Olimpije v drugem delu pobudo v svojih rokah, vendar pa kljub temu ni prišlo do tega, da bi gledalci videli tudi strele na vrata. Večkrat smo videli na igrišču celo nerazumljivo igračkanje In igralci so izgubljali žogo prav po nepotrebnem. V času, ko nihče ni pričakoval, da bo Olimpija končno le dosegla vsaj gol, pa je Zagorc z odličnim volej strelom zadel mrežo in ljubljanskemu drugoligašu priboril vsaj točko. To se je zgodilo v 70. minuti. Zadnje minute so se igralci Olimpije spet pričeli truditi, pri tem pa jih je nekajkrat spremljala smola ali pa so bili nespretni. Tako je v Olimpija: Žabjek, More. Jovičevič, Kokot, Kule-novič, Kapidjič, Srbu, Mladenovič (Kranjc), Zagorc, Rudinski. Frančeškin. Čelik: Stiovič. Dervič, Nikčevič. Radičevič, Teli-govič. Draško, Raič, Stokič, Maleševič, Relič, Nikolič. Strelca: Maleševič v 20. min. za Čelik in Zagorc v 70. min. za Olimpdio. Sodnik: Bajič iz Beograda. stov, vendar je njegov strel zadel obrambnega igralca Olimpije. Nekoliko pred zaikiljučkom prvega polčasa je igrišče zapustil Mladenovič, v igro pa je vstopil Kranjc. SPET SPREMEMBE V MOŠTVU POBUDA IN USPEH ZA GOSTE tehnično NAPAD BOLJŠI OD OBRAMBE KAKO SO PADALI GOLI? OGNJEMET V KAZENSKEM PROSTORU BOSNE Gostje so imeli v vseh 90 minutah igre samo dve zreli priložnosti. Bilo je to v 8. minuti, ko je Halilovič II. pobegnil po levem krilu in Iz ugodnega položaja streljal mimo vrat. V 62. minuti se Od čestih golov na današnji tekmi bi le težko izdvojili riajlepše. Zato je prav, da jih zapišemo kar povrsti: 11. minuta — 1:0. Ceh je iz globine podal uporabno žogo Amejčiču, ki je s težkega pložaja silovito streljal na vrata Bosne. Vratar gostov je žogo kratko odbil do Priča, Izdaja tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne CP »Delo« v Ljubljani — Uredništvo: Ljubljana, Cankarjeva 5/in, uprava: Miklošičeva 4 — Poštni predal 377 — Čekovni račun: 600-11-608-63 — Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173; uprava 22-873 -Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. ■ffilMlIMRI V domačem moštvu je danes še posebej ugajal napad. Obramba je bila le redko postavljena pred težje preizkušnje, imeli pa smo občutek, da jih ni vedno reševala najbolj zanesljivo. Pirc je bil ponovno izredni realizator, Amejčič pa koristen, čeprav se ni vpisal v seznam strelcev. Markovič, kot vedno sila hiter in premeten, Ra-jačič na levem krilu pa nekoliko zadržan. Od veznih igralcev Ceh odličen v prvem polčasu (pred poškodbo) in Sizgoreo v drugem. Od branilcev najzanesljivejši Kreač. Od gostov vsi požrtvovalni, najboljša pa srednji napadalec Koljenovič in krilec Ivanovič. Sodniku - Stermeckemu iz Zagreba lahko zamerimo, da večkrat ni upošteval očitne prednosti in da je priznal Pirčev zadetek v 24. minuti, ki je bil po našem mnenju dosežen iz offsidea. Nekaj več odločnosti je pokazal v drugem polčasu, ko je v 77. minuti igre povsem upravičeno izključil Mudevizoviča zaradi namernega zavlačevanja. PETER KANCLER Kmalu pa so gostje spoznali, da Olimpija le ni tako nevaren nasprotnik in v času od petnajste do dvajsete minute so z boljšo igro povsem razbili domače moštvo. Celo več! V 20. minuti je levo krilo gostov ukanilo Moreta, lepo podalo na sredo in Maleševič je brez oklevanja dosegel vodstvo za goste. V nadaljevanju je vsebolj prihajala do izraza nesmotr- Končno je tudi vodstvo Olimpije spoznalo, -minuto, da s takšnim moštvom ne bo mogoče priti do, uspeha. Mladenovič, ki je danes igral precej slabo, je moral v slačilnico in namesto njega je vstopil v igro, danes še kar razpoloženi Kranjc. Na vrsti pa je bilo še več menjav. Frančeškin je z levega krila odšel na desno, Srbu s krila na mesto krilca in Kapidjič je iz krilske vrste odšel v napad. Torej cela vrsta zamenjav zaradi tega, ker so se 'ilji!llliil!!l!!l!!!tll!ilil!!llllllll![i!!l!li:!ii!!llill!!ii!!!!jlll!ll!lii)l!lllllllIlli'l!lllll!!l!l!ll!il!!!lll!l]!l!!llllllllll!tt!li!i!!!lilliiiiij!l!Ei!iiišl!i!!il!l!lil[!i!II!II!llll!!ll!llll!!lllll] Mednarodne vesti SYDNEY - Na prvenstvu Avstralije v plavanju sta bila dosežena dva nova svetovna rekorda. Fraserjeva je preplavala 100 m prosto v 58.9 (prejšnji re. kord 59.5), Berry pa 200 m metuljček v 2:06.9. DORTMUND - Zadnji dve panogi svetovnega prvenstva v umetnem drsanju sta prinesli medalje plesnim parom Roman — Roman (CSSR), Docnne — , Ormsby (Kan) in Satvbridge — Hickinbottom (VB) ter med posameznicami Dijkstri ' (Niz), Heitzerjevi (A) in Burki (Kan). PRAGA — Zenska košarkarska reprezentanca CSSR Je v prvi tekmi turnirja za Veliko nagrado Prage premagala Jugoslavijo z 71:59 (33:22). LONDON - Rezultati XXXII. kola nogometnega prvenstva Anglije: Ar.ser.aI : stook 1:1, Birmingham : Tottenham 1:2, Bolton : Blackburn 0:5, Bul-ham : Blackpool 1:1, Yp6wich : Sheffield U. 1:0, Leicester : Nottingham 1:1, Sheffield W. : Chelsea 3:2, West Bromwich : Wolverhampton 3:1. Na lestvici vodi Tottenham s 44 točkami pred Blackbumom. in Everto-nom po 49. Četrtfinalne tekme za angleški pokal pa so se končale takole: Liverpool : Swam-sea 1:2, Manchester U. : Sun-derland 3:3, Oxford : Preston 1:2, Wesit Ham : Bumley 3:2, 84. min. Zagorc streljal tik nad vratnico. Dve minuti za tem je Rudinski najprej preigral vratarja, nato podal na sredo, Kapidjič pa je zgrešil prazna vrata. Gostje so se seveda posluževali zavlačevanja in izkoristili so vsako priložnost ter pošiljali žogo v out. Zaradi zavlačevanja je sodnik Bajič podaljšal igro trikrat po eno PRVA TEKMA — RAZOČARANJE Nič drugega ne moremo zapisati po prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva, kot da so gledalci s prvim srečanjem Olimpije razočarani. Res je, da so domači nogometaši odlično začeli, pa tudi zadnjih petnajst minut so se zelo trudili, vendar je tp za kak večji uspeh odločno premalo. Treba je igrati vso tekmo in se zagrizeno boriti. Seveda pa je vprašanje, če lahko danes iščemo krivca med igralci, saj smo že v začetku zapisali, da je za današnji neuspeh prav gotovo krivda v tehničnem vodstvu ljubljanskega drugoligaša. Tudi potem, ko je Olimpija prvi del današnje tekme odigrala s slabim moštvom, je bil po našem mnenju še čas za rešitev. More danes na mestu desnega branilca ni bil najbolje razpoložen. Po našem mnenju bi ga kazalo ob koncu prvega polčasa zamenjati, na njegovo mesto bi lahko vstopil Kulenovič, Srhu bi z desnega krila lahko odšel na mesto krilca, v igrč pa bi lahko vstopil Com ib prepričani smo, da bi Olimpija spet lahko pokazala svč' jo udarno moč, ki je doslej vedno bila na krilih. Marjan Gogala ■ •' . ..'S:^,i?/v<■*'- •• 1 v ‘■ r • ’»'W? INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA :>• -v RAZGOVOR S PROF. JOŽETOM ŠTUHMOM Problemi telesne kulture pred Skupščino Te dni je imel začasni odbor za telesno kulturo Profesor Jože Šturm, predsednik odbora za telesno kulturo — prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS prvo sejo pod vodstvom predsednika prof. Jožeta Šturma. Da bi zvedeli kaj več o problemih, ki so jih obravnavali na seji, smo prosili prof. Struma za kratek razgovor in med drugim nam je povedal naslednje: — Prosvetno - kulturni zbor skupščine SRS zajema široko dejavnost. Da bi bilo delo popolnejše, so osnovali posebne odbore in tako smo .dobili tudi začasni odbor za telesno kulturo. Naloga tega odbora je, da prouči material, ki ga je pripravila Komisija SRS za telesno kulturo in da izdela posebno poročilo. Material obsega problematiko na vseh področjih telesne kulture, tako v šolstvu, družbenih organizacijah, v delovnih kolektivih, v vrhunskem športu, v raziskovalnem delu, o financiranju, vzdrževanju objektov, o kadrih in o splošnem odnosu in vrednotenju telesne kulture. Razprava na seji začasnega odbora je pokazala, da so problemi še mnogo hujši kot so nakazani v zbranem materialu in to zlasti kar zadeva šolsko telesno kulturo. Razprava je tudi pokazala na tri najpomembnejši probleme. — Financiranje, — kadri, — pojmovanje in odnos do telesne kulture. Problemi v zvezi s financiranjem so znani in jih ne bi spet načenjali. Kar zadeva kadre, je treba -povedati, da so večkrat naše kapacitete neizkoriščene, to pa zaradi premajhne načrtnosti pri kadrovanju za ta poklic. O pojmovanju in odnosu do telesne kulture, pa lahko rečem, da še vedno precej ljudi pojmuje telesno 'kulturo kot stvar posebnežev, telesnovzgojnih organiza- cij in učiteljev telesne vzgoje. Ustrezni forumi se ne zavedajo, da je tudi telesna kultura družbeni problem. Prav zaradi tega morajo občinske skupščine skrbeti tudi za to področje tako kot za vsa ostala. Naslednji korak našega odbora je, da bomo na osnovi osnutka pripraviU priporočilo za prosvetno-kulturni zbor, ki bo o njem razpravljal, in sprejel poseben dokument — priporočilo, ki pa nalaga tudi določene obveznosti. Prav gotovo je velik uspeh, da je takšen forum razpravljal o telesni kulturi. Kaže, da bo kultur-no-prosvetni zbor skupščine SRS obravnaval probleme telesne kulture v prvi polovici marca. Prepričan sem, da bo to spet pomemben korak pri nadalj-ijem uveljavljanju telesne kulture pri nas. Tako kot v prejšnji sezoni bosta tudi letos stebra naše reprezentance Škerlj (levo) in Valenčič PRED ZAČETKOM KOLESARSKE SEZONE Za peščico kolesarjev preobširen spored! y< b Prihodnji mesec se bo začelo kolesarska sezona — 0 pomembnih kolesarskih dogodkih in o problematiki tega športa govori za Polet podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije tov. Ferdo Majdič Prejšnjo nedeljo je bila tedna konferenca Kolesarske tveze Jugoslavije, kjer so go-drili o bodoči sezoni, o pro-'lemih kolesarskih klubov, o reprezentanci, predvsem pa 0 udeležbi naših kolesarjev ha pomembnih domačih in tujih prireditvah. Govorili so tudi o posebnih pripravah haših reprezentantov za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Mnenja smo, da so se delegati na tej konferenci Yse premalo pogovorili o nadaljnji popularizaciji in razširitvi kolesarskega športa, saj so nam pokazale zadnje sezone, da imamo premalo kolesarjev, zanje pa preveč zahtev! Letos je pred nami Vrsta pomembnih kolesarskih dogodkov. Predvsem bodo Oktobra meseca olimpijske igre, jubilejna XX. mednarodna dirka »Po Jugoslaviji«, Uato pa še cela vrsta drugih •hednarodnih prireditev. In povsod naj bi sodelovali tudi Jugoslovani! Nočemo precenjevati niti podcenjevati sposobnosti naših kolesarjev, vendar smo mnenja, da je trenutno stanje našega kolesarskega športa precej kritično. O vsem tem, zlasti pa še o nastopih naših kolesarjev v letošnji sezoni tokrat pojasnjuje podpredsednik KZS tov. Ferdo Majdič. — Konferenca Kolesarske zveze Jugoslavije je razen drugih nalog sprejela tudi koledar za leto 1964. Predlog je bil v celoti sprejet z Izjemo nekaj pripomb, ki niso bile bistvene. Koledar vsebuje 31 kolesarskih dirk, od tega 16 v tujini. Na dirkah v tujini naj bi državna reprezentanca nastopila enajstkrat, ' republiške reprezentance pa petkrat. Koledar po sprejeti vsebini sicer ne bi predstavljal posebnega problema, če ob tem ne bi ugo- tovili, da število kolesarjev reprezentantov ne zadošča za izpolnitev te naloge. Pomeni, da je koledar preobsežen in prezahteven za naše zmogljivosti. Ce sezona traja od marca do oktobra, t. j. 8 mesecev, mednarodnih prireditev pa imamo 16 pomeni, da bodo morali naši najboljši kolesarji dvakrat v mesecu zastopati naše barve v tujini, kar je možno, nikakor pa ne more hiti uspešno. Tu pa seveda niso upoštevane mednarodne dirke v Jugoslaviji, kar še poveča napore reprezentantov. Pri teh ugotovitvah pa ne smemo prezreti svetovnega prvenstva v septembru in olimpijskih iger v začetku oktobra. Osebno sem mnenja, da so naši tekmovalci sposobni solidno zastopati barve Jugoslavije na prvi in drugi prireditvi, toda samo v določenih pogojih. Iluzorno je namreč misliti, da je mogoče brez strokovne priprave za olimpijski program v Tokiu doseči zadovoljiv uspeh. S prakso iz preteklih let, ko so najboljši kolesarji nastopili na vseh prireditvah v vseh disciplinah kar na tekočem traku, ni mogoče nadaljevati. Tekmovalce za moštveno vožnjo in tiste za vožnjo posameznikov je treba pripravljati ločeno, tako kondicijsko kot tehnično. Mnenja sem, da bi naše moštvo s pravilnim sestavom in pripravo lahko doseglo dobro uvrstitev na obeh svetovnih prireditvah. Praksa kaže, da je koledar prezaseden, če bomo hoteli uspeti v Tokiu. Tekmovalcev, določenih za olimpiado, ne bomo smeli pošiljati z dirke na dirko, ampak bo treba zanje takoj po dirki »Po Jugoslaviji« pripraviti strokovno soliden program skupnih priprav. če tega ne bomo storili, ni nobenega upanja, da bomo opravičili sodelovanje na olim-piadi. Pogled z 80 metrske skakalnice v Planici RAZGOVOR S SEKRETARJEM PLANIŠKEGA KOMITEJA DR. PAVLINOM Holmenkolien ■n Planica na isti dan ZAKAJ TAKO? Planiška prireditev na 80 m skakalnici tudi za pokal Kongsberg? — Priprave turističnih uslug za domače in tuje turiste Pravkar smo opravili precej te- mednarodna in tradicionalna tek. žek izpit na Pohorju in v Kranjski gori in že stoji pred nami nova naloga, planiška prireditev na 80-metrski skakalnici, ki bo 14. in 15. marca. Za to prireditev, je med ljubitelji skakalnega športa izredno veliko zanimanje, saj lahko rečemo, da tujci bolje poznajo naše skakalnice kakor mi sami. C as bi bil namreč, da na naših skakalnicah ocenimo sposobnosti in odlike tujih predvsem pa domačih tekmovalcev. Planiška prireditev, ki bo čez 14 dni, terja velike napore organizacijskega odbora, ki ga vodi tovariš Niko Belopavlovič. Okrog te tekme je vse polno zapletenih problemov od tehnične do gospodarske plati in treba je dosti znanja, sposobnosti in veselja, če hočejo člani pripravljalnega odbora nalogo v celoti zadovoljivo opraviti. Kljub temu, da priprave potekajo v naj lepšem redu, je vendar nekaj bolj ali manj perečih problemov, ki vendar zaslužijo našo pozornost in publiciteto. Zato smo se obrnili na sekretarja organizacijskega komiteja dr. Pavlina, ki nam je na nekaj vprašanj takole odgovoril: Kako potekajo priprave za planiško prireditev? Zanima nas predvsem udeležba? — Priprave za letošnjo planiško prireditev na 80-metrski skakalnici potekajo v najlepšem redu in s pravim poletom. Vsem državam, ki smo jih nameravali povabiti v Planico, smo že poslali povabila, piav tako smo jim poslali tiskani prospekt s tehničnimi navodili. Povabili smo tekmovalce iz Poljske, SZ, ČSSR, Madžarske, Bolgarije, Avstrije, NDR, Zah. Nemčije, Švice, Italije In Francije. Za vse te tekmovalce in njihove spremljevalce smo rezervirali prenočišča v novem hotelu Prisank v Kranjski gori. Tehnični štab bomo nastanili verjetno kar v Planici. Kakor vsako leto se tudi letos borimo s finančnimi težavami. Za zdaj nam je zagotovila dotacijo le Smučarska zveza Slovenije oziroma ZTKS milijon dinarjev, dočim predvideva predračun 3 milijone dinarjev . . . Ali bo po vašem mnenju velika ma v Holinenkollnu na Norveškem kvarno vplivala na planiško ude* ležbo, ker, kakor vemo, sta obe prireditvi na isti dan? — Tekma v Holmenkollnu bq po svoje škodovala udeležbi V Planici. Zato se čudim Smučarski zvezi Jugoslavije, da se je strinjala s takšno kolizijo, čeprav imaf mo zagotovila nekaterih tujih smučarskih organizacij, da se bodo kljub temu udeležili naše prireditve? čudno je tudi, ker je osrednji zvezi gotovo znano, da je planiška prireditev bodisi na 120- ali 80-metrski skakalnici vedno teded dni za Holmenkollnom. No, upajmo, da bomo videli nekatere odlične skakalce, med katerimi bo tudi svetpvni rekorder v poletih Zandanel. V Oberstdorfu so obljubili svojo udeležbo tudi predstavniki čeških, poljskih in madžarskih skakalcev. Kaj menite o novici, da bo planiška prireditev veljala še za pokal Kongsberg? — Ideja ni slaba, ker bi s tem naša tekma močno pridobila na pomenu In tudi obisku. Po mojem mnenju bi se povečal obisk šolska mladine zlasti v soboto, ko bi zž pokal Kongsberg tekmovali mladinci. Sicer pa dvomim, da bomO tudi ustvarili to zaželeno misel. Kako sodelujejo vse ostale, predvsem turistične organizacije pri pripravah za planiško tekmo? Kako bo poskrbljeno za domače id tuje turiste? — Zaradi preobilnega dela turističnih organizacij pri pripravah turistične dejavnosti za priredite^ FIS A v Kranjski gori vse do daneS še nismo imeli možnosti točneje pogovoriti se s predstavniki turističnih organizacij. Pogovarjali pa smo se že s predstavniki Kompasa, PTT, Izletnikom in drugimi# Preskrbo bo prevzela gorenjska gostinska in trgovinska mreža, vendar v manjši meri kot marca 1963. Prav tako bodo turistične organizacije v Ratečah, Planici in Kranjski gori poskrbele za ureditev parkirnih prostorov. Tako upam, da bo glede tega vse urejeno in da bo v Planici te dni res prijetno. INTERVJU TEDNA-INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA - INTERVJU TEDNA ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Medveščak zapravil drugo mesto Lepa priložnost Partizana — Olimpija že šesta, Kranjska gora ima še možnost za 4. mesto — Spartak se bo v kvalifikacijah srečal z zagrebško Mladostjo Ljubljana, 1. marca. V to relk bo zaključeno letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu, M je bilo res zelo zanimivo. Presenečenja so se Vrstila drugo za drugim in skoraj v vsakem kolu smo bala priča nepričakovanim zapletom in rezultatom. Po prekinitvi v času olimpijskih iger je zanimanje gledalcev sicer padlo, toda borba za naslov vice šampiona je postajala iz dneva v dan zami- raz pa jim je prinesel, razočaranje. Prepričani smo namreč lahko, da bo Partizan v mivejša. Partizan in Medve- 'zadnji tekmi prvenstva brez ščak sita se stalno menjavala na 2 mestu in vse do tekme med Medveščakom in Beogradom v Zagrebu so imeli Zagrebčani nekoliko več možnosti. Slaba igra proti Beogradu in nepotreben po- težav doma premagal Crveno zvezdo in s tem s točko prednosti pred Medveščakom osvojil 2. mesto. Več o izgredih na tekmi v Zagrebu pišemo v našem posebnem sestavku. Jesenice LESTVICA: 13 13 0 0 155:15 26 Medveščak 14 8 1 5 63:48 17 Partizan 12 8 0 4 44:44 16 Beograd 13 8 0 6 57:64 14 K. gora 13 5 3 5 59:63 13 Orimpija 14 5 1 8 41:61 11 C. zvezda 13 3 1 9 32:66 7 Spartak 13 0 0 13 29:119 0 O slovenskih predstavnikih pa tole: Jeseničani so brez napora osvojili naslov državnega prvaka, ki jim bo verjetno pripadel tudi v prihodnje še nekaj let. Kranjska gora in Olimpija sta igrali kakor sta znali in na koncu se je Kranjska gora znašla na 5., Olimpija pa na 6. mestu. Po njuni igri je njuna uvrstitev tudi realna. Seveda ima Kranjska gora možnost, da zasede tudi 4. mesto, v kolikor danes zvečer premaga Beograd na njegovem igrišču. V celoti je bila kvaliteta hokeja letos kolikor toliko zadovoljiva, toda razlike med člani zvezne lige so še vedno prevelike. Prav zato so tudi nekatera srečanja povsem zanimiva. Kot vemo je iz zvezne lige izpadel Spartak, ki bo odigral kvalifikacijsko tekmo z zagrebško Jtoactastjo. Zmagovalec tega srečanja bo novi član zvezale lige, že danes pa je skoraj gotovo, da je njegova usoda v prihodnji sezoni že znana, saj se niti Spartak niti Mladost tudi drugo leto verjetno ne bosta mogla uvrstiti višje kot zadnje mesto. TEKME ZADNJEGA KOLA MEDNARODNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO ANBLUE Spet ekipna zmaga BRIGHTON, 1. marca — Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Anglije v Brightonu so Jugoslovani dosegli še eno veliko ekipno zmago. Po odlični in učinkoviti zmagi nad Madžarsko s 3:0 in v polfinalu nad švedsko s 3:2, je jugoslovanska kombinacija Korpa-Markovič v finalu prepričljivo premagala CŠSR (Miko-Stanek) s 3:1, potem ko je ČSSR v polfinalu odpravila Anglijo z enakim rezultatom. Največ zaslug za lep uspeh ima mla- di Korpa, ki je zaigral v vrhunski formi. Druga jugoslovanska garnitura Šurbek-Sti-pančič se ni znašla v tej elitni konkurenci in je že v drugem kolu izgubila z ekipo Zahodne Nemčije z 0:3. Med ženskami, kjer Jugoslavija ne sodeluje, so v finalu Madžarske (Fdldy-Lukacz) premagale Romunijo (Alexandru—Kon-stantinescu) s 3:2. Med posamezniki, Jugoslovani niso imeli toliko uspeha. Mladinca Šurbek in Sti-pančič sta v članskem tekmo- Zadnje vesti MORET JURA, 1. marca. — Tekmovanje v smučarskih tekih za pokal Kurikkala je bilo na smučišču Morgerja v Franciji. V teku na 15 km je med člani zmagal Francoz Arbez. Najboljši Jugoslovan (je bil Cveto Pavčič na 23. mestu z zaostankom za zmagovalcem nekaj več kot pet , minut. V mladinski konkurenci na 10 km je zmagal Italijan ISiane, naša tekmovalca Kar-jpač in Kranjčan pa sta bila na 11. oziroma 12. mestu z zaiostamkom nekaj manj kot Štiri minute. V času našega poročanja šeniasmo prejeli rezultatov O: današnjem štafetnem teku. MORGER, 1. marca. Danes je bil drugi dan tek-movania za pokal Kurikkala v štafetnem teku 4 x io km. Zmagali so Francozi z 2,39:59. Druga ie bila štafeta Italije z 2,42:38, sledi Švica z 2,43:14. Jugoslavija je bila sedma v času 2,53.20. vanju takoj izpadla, predvsem zaradi neizkušenosti, zato pa sta zmagala v disciplini mladinskih dvojic. Šur-bek je pri mladincih posamezno izgubil šele v finalu s Švedom Johanssonom z 1:2. Pri članih posamezno je moral Korpa že v drugem kolu priznati premoč Bemhadta (Šv) z 2:3, Markovič pa se je uvrstil v polfinale, kjer je izgubil z Johanssonom prav tako 2:3. Markovičevega zmagovalca je potem v finalu premagal Romun Giurgiuca z 1:3. Med dvojicami Jugoslovani niso uspeli. Zmagala je madžarska dvojica Fahazy-Roszas, ki je v finalu odpravila Johanssona in Ber-nhardta s 3:2. Ostali finalni izidi: ženske dvojice: Rowe-Shannon (An) : Alexandru-Konstantinescu (R) 3:1; mešane dvojice: Lukacz-Roszas (Madž) : Alexandru-Negluescu (Rom) 3:1. Finale žensk posamezno še ni končano, v njem pa se borita Romunka Alexandru in Angležinja Shannon, ki sta pred tem odpravili Angležinjo Ro-vve (3:0) oziroma Madžarsko F61dy (3:0). Medveščak : Crvena zvezda 4:1 (2:1, 2:0, 0:0). Jesenice : Beograd 11:0 (5:0, 4:0, 2:0). Olimpija : Beograd 6:2 (2:0, 2:0, 2:2). Spartak : Kranjska gora 5:14 (1:4, 1:3, 3:7). C. zvezda : Kranjska gora 4:4 (1:3, 0:0, 3:1). Medveščak : Beograd 2:5 (0:3, 2:0, 0:2). Partizan : Kranjska gora 2:1 (0:0, 0:0, 2:1). Današnja tekma med Beogradom in Kranjsko goro v lestvici ni upoštevana, ker v času poročanja še nismo sprejeli rezultata. Do 'konca prvenstva so preostale še tekme Partizan : Crvena zvezda ter dve zaostali tekmi in sicer Jesenice : Partizan in Spartak : Crvena zvezda. OBSOJAMO! Po tekmi Medveščak : Beograd nam je o izgredih na zagrebškem stadionu sodnik Erik Krisch povedal naslednje: Samo vzdušje pred pričetkom tekme je bilo tako, da mora Medveščak zmagati, saj bi s tem postal vice šampion Jugoslavije. Prva tretjina, v kateri so Beograjčani brez večjih naporov presenetljivo povedli s 3:0, igralci Medveščaka niso niti poskušali preprečevati napadov Beograda. Že v prvi tretjini je priletelo nekaj kamenja na igrišče, tako da je bilo vzdušje na stadionu precej napeto. V drugi tretjini je znižal Medveščak na 3:2 in v teh trenutkih so igralci Medveščaka igrali malo bolje, toda kljub temu niso imeli igre v svojih rokah, tako kot prej Beograd. Igr^ je bila živahnejša in je bilo seveda več startov in prerivanj, kar pa je draž hokejske igre. V tej tretjini se je napeto vzdušje stopnjevalo, saj je priletel že prvi večji kamen. Medtem ko so domači igralci zmerjali igralce Beograda s čobani, sva bila sodnika, posebno pa jaz, vse kaj drugega kot človeka. Ob koncu te tretjine so že pričenjali groziti z obračunom po tekmi. V tretji tretjini je zopet prevladoval Beograd, gledalci pa so bili z igro svojih ljubljencev nezadovoljni in so krivca za slabo igro iskali med sodniki. Rahlo deževanje kamenja je prešlo v nevihto, ki pa je doseglo svoj višek minuto in pet sekund pred koncem tekme, ko so ob neki intervenciji zapisnikarja gledalci mislih, da je tekma zaključena. Tedaj sem se komaj rešil v kabino za sodniški zbor, v kateri so se poleg mene stiskali še zapisnikar, časomerilec, delegat, napovedovalec in drugi sodnik tov. Škrtič. Na kabino in dgrešče so padala polena, kamenje, opeka, tako da je bobnelo kot na fronti. Zahvaliti se imam tov. Tomiču, ki je poslal svoje igralce, da so me odpeljali z leda v slačilnico. Kljub temu sem bil deležen mnogih pljunkov. Z igrišča Medveščaka so me skrivoma odpeljali z avtomobilom na postajo. Na tekmi je bil poseben delegat Hokejskega sa-veza za klizanje i koturanje Jugoslavije Francot Tone. Njegovo mnenje in mnenje ostalih zagrebških hokejskih delavcev je, da sodnika niti malo nista vplivala na potek igre in rezultat. TURNIR NAJBOLJŠE SLOVENSKE NAMIZNOTENIŠKE DESETORICE Brez Terana in Zrimčeve KONFERENCA VESLAŠKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Sprejet je koledar Medrepubliško srečanje košarkaric Slovenija : BiH LJUBLJANA, 1. marca. — V soboto, 7. marca bo v veliki. dvorani GR povratno srečanje ženskih reprezentanc Slovenije in BijH. Slovensko reprezentanco bodo sestavljale igralke Olimpije, Slovana, Branika in Maribora. Naše izbrano moštvo je že včeraj pričelo s treningom pod vodstvom trenerja članic Slovana Jožeta Vertelja. Na treningu sodelujejo Pavšič, Modrijan, Breme, Šiftar (Olimpija), Erzar, Drinovec, Težak, Žitnik, Štepec, Berce, Maren-Čič (Slovan), Polše (Branik) in Stuber (Maribor). Slovanska reprezentanca bo morala nastopiti po vsej verjetnosti precej oslabljena, saj standardne igralke Mrak, Derma-stia, Mihelič (OD in Goršič (Sl) zaradi poškodb ali bolezni ne morejo sodelovati na treningu, Mrakova pa je trenutno tudi v ČSSR, kjer nastopa jugoslovansko reprezentanco na medržavnem turnirju za VeUko nagrado Prage. SPLIT, 1. marca. Po koledarju, ki so ga danes sprejeli na letni konferenci Veslaške zveze Jugoslavije v Splitu, bo prvi nastop veslačev na prvomajski regati na Bledu. Prvi mednarodni izpit pa bodo imeli naši veslači na mednarodni regati v Beogradu 30. in 31. maja. IX. mednarodna blejska regata, ki sodi med najpomembnejša tekmovanja v Evropi, bo na sporedu 27. in 23. junija, prvenstveno Jugoslavije za člane, juniorje in ženske pa bo 4. in 5. julija v Splitu. Od 6. do 9. avgusta bo evropsko prvenstvo v Amsterdamu, od 11. do 15. oktobra pa bodo olimpijske igre v Tokiu. V Amsterdam bodo odpotovale posadke, ki bodo prej na pomembnejših tekmovanjih pokazale vidnejše uspehe. V Tokio pa bodo odšli veslači, ki se bodo na evropskem prvenstvu uvrstili med bolje posadke v finalu. na bližnjem sestanku sestavili organizacijski komite za drugo svetovno prvenstvo. Ljubljana, 1. marca. — Brez posebnih presenečenj je bil danes v vediki hali Gospodarskega razstavišča v Ljubljana zaključen dvodnevni turnir najboljših slovenskih namiznoteniških igralcev in igralk. Nastopilo je 10 članov in 11 članic, ki so na spodrs-Ijivem podu razstaviščne dvorane prikazali dokaj lepe igre. To pa kljub temu, da vsi najboljši le niso nastopili. Tako je pri članih manjkalo kar troje »starih«: Teran (T), Tomažič (O) in Godina (Lj), pri članicah pa ni nastopila reprezentantka Zrimčeva (O). Najprej so s tekmooanjem končale članice, ki danes in jultri že nastopajo v Zlagre-bu, na tekmovanju v počasti- tev Dneva žena. Premočno je zmagala Cirila Pirc, ki sploh nima več konkurence, niti minimalne, pri nas. Zato pa je bdi toliko zanimivejši boj za drugo mesto, kamor se je končno uvrstila Kok al jeva (O), ki je v medsebojnem obračunu odpravila tokrat ponovno solidno Petračevo (F). Edino prijetno presenečenje je tokrat pripravila Skerljeva (O) z osvojitvijo četrtega mesta, zato pa je tembolj razočarala reprezentantka Mikčeva (Lj), ki je obstala šele na devetem mestu. Kot pri članicah Pirčeva, tako tudi Vecko med člani ni imel prave konkurence. Zato pa se vse do konca ni vedelo za drugega .najtooijše- ZIMSKA REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Rudar in Slovan brez poraza LJUBLJANA, 1. marca — Okrajna zveza za telesno kulturo Ljubljana, organizira na Gospodarskem razstavišču vrsto prireditev. Med njimi je tudi zimska republiška rokometna liga, v kateri sodelujejo skoraj vse ekipe republiške lige. Kot gosta v tem najkvalitetnejšem tekmovanju nastopata ŽŠD Celje in TVD Partizan Piran, ki sta trenutno prva v svojih conskih ligah. redila tudi mlada ekipa ŽŠD Celje, ki se je po dosedaj odigranih tekmah uvrstila na odlično tretje mesto. Na današnji konferenci, kateri je predsedoval predsednik VZJ tovariš viceadmiral Ljubo Truta so govorili tudi o dosedanjih pripravah za drugo svetovno prvenstvo, ki bo leta 1966 na Bledu. Sprejeli so tudi sklep, da bodo Naši stari znanci iz republiške lige nam v tem tekmovanju niso pokazali skoraj nič novega. Izjema so igralci Rudarja iz Trbovelj, ki so na dosedanjih tekmah pokazali odlično formo in s tem odločnost, da resno kandidirajo za naslov republiškega prvaka. Lepo presenečenje je pri- Rezultati tekem minulega tedna — moški: Piran : Slo-venj gradeč 9'9 (4:4), Celje : Olimpija 13:9 (4:5), Branik : Biran 8:8 (5:4), Celje : Krim 11:8 (6:2), Branik : Slovenj-gradec 16:15 (10:7), Kranj : Rudar 8:11 (7:6), Olimpija : Tržič 14:13 (9:7), Kranj : Tržič 15:18 (7:7). Ženske: šiška : Branik 4:6 (2:4), Piran : Slovan II 7:0 (4:0), Svoboda : Branik 6:11 (4:5), Piran : Krim 11:5 (9:3), Branik : Slovan I 3:5 (2:1), Kranj : Svoboda 7:8 (4:4), Slovan I : šiška 7:3 (3:2), Brežice : Krim 17:1 (9:0), Kranj : šiška 3:5 (3:1), Slovan I : Brežice 5:1 (4:0). Rudar Moški 7 7 0 0: 104: 52 14 Olimpija 8 5 0 3 108:113 10 Celje 5 4 0 1 53: 40 8 Slovan 6 4 0 2 8": 70 8 Branik 6 3 12 67: 76 7 Piran 6 12 3 57: 58 4 Krim 6 2 0 4 61: 70 4 Slovenj- gradec 4 112 49: 54 3 Tržič 6 10 5 68: 89 2 Kranj 6 0 0 6 66: 91 0 Slovan I Ženske 6 6 0 0 42:17 12 Piran e 4 0 2 38:28 8 Svoboda 7 3 2 2 44:49 8 šiška 7 4 0 3 38:32 8 Brežice 4 3 0 1 30:13 6 Branik 7 3 0 4 39:39 6 Rudar 4 2 1 1 -27:19 5 Kranj 6 1 1 4 40:29 3 Krim 7 0 1 6 24:77 1 Slovan II 4 0 1 3 7:27 1 M. PEJOVIČ Košarkarfi so se vrnili iz Jahorine ga. To je končno pripadlo ing. Kernu (ki je v petek: diplomiral na gozdarski fakulteti, im je igral poslovilno tekmo pred odhodom v JLA), ki je z enakim številom zmag odrinil Tomca '(T) na tretje mesto. Za edina presenečenja sta poskrbela oba rezervna igralca Marušič (T) z zmagama nad Tomcom in Grinta-lom ter Usenik (O) z zmago nad Jazvičem. Sicer pa je tekmovanje potekalo dokaj po pričakovanjih, s formo slovenskih tekmovalcev pa ne moremo bita preveč zadovoljni. Vrstni red: člani 1. Vecfcb (O) 9 zmag (27:4), 2. ing. Kem (O) 6 (22:101, 3. Tomc (T) 6 (22:15), 4. Grintel (O) 5 (21:15), 5. Jazvič (O) j (18:18), 6. Janškovec (T), 7. Marušič (T), Usenik (O), 9. Sazonov (Lj), 10. Krnc (Lj). članice: 1. Pirc (O) 10 zmag (20:2), 2. Kokalj (O) 9 (18:4), 3. Petrač (F) 7 (16:8), 4, Škerlj (O) 5 (13:11), 6. Kralj (Lj), 7. Juvane (Lj), 8. Kad* sesberger (li), 9. Mikec (Lj) 10. Klevičar (T), 11. Virant (Lj). S. Juvane LJUBLJANA. 1. marca. —• Včeraj zjutraj so se vrnili v Ljubljano igralci Olimpije Daneu, Logar m Bassin iz desetdnevnih skupnih priprav jugoslovanske reprezentance na Jahorini. Po dvodnevneni bivanju v Ljubljani pa so danes zvečer ponovno odpotovali v Beograd na prvi skupni trening kandidatov jugoslovanske olimpijske reprezentance. To bo prvi skupni pregledni trening jugoslovanskih košarkarjev v okviru priprav za nastop v Tokiu. Vodil ga bo že zvezni kapetan in trener Aca Nikolič, ki se jč te vrnil s šestmesečnega bivanja v ZDA. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA HAJDUK PREMAGAL C. ZVEZDO Novosadski derby v korist Novega Sada - Veiež presenetil Partizana - Dinamo ni bil kos Skopjancem - Sarajevo odneslo točko iz Beograda - V naslednjem kolu se bodo srečali: Dinamo : Rijeka, Vardar : Partizan, Veiež : Beograd, Sarajevo : Vojvodina, Novi Sad : Željezničar, Radnički : Hajduk, Crvena zvezda : Trešnjevka Hajduk : Civena zvszda 3:2 (0:1) SPLIT, 1. mar. Pred 18.000. glsdalci je danes domači Hajduk zasluženo premagal Cr-veno zvezdo. Začetek igre je pripadel domačinom, ki so neprestano oblegali Stojanovičev gol. Obramba gostov je s skrajnimi napori reševala težke situacije pred svojimi Vrati in odbijala žogo v out tn kot. Toda vse to je trajalo le kakšnih 5 minut. Šele tedaj je Crvena zvezda upri-zorila prvi napad na vrata domačinov. V 34. minuti je Djajič zgrešil prazna vrata, vendar je to napako popravil minut kasneje. S ,tein'.so gostje prišli v vodstvo, ki.šo ga obdržali- do konca prve-6a polčasa. Tudi drugi pol-■ Sasa. Tudi drugi polčas.se je Pričel podobno kot prvi. Do-nračini so igrali izredno bor-benp in napad za napad se j te valil na vrata Crvepe .zve: zde. Stojanovič je v teh mL nutah branil izredno, jV . 55. ; ?hnUti je žaja končno, ijseha-'> fl!j Domačinom seveda ena. tjcka ni bila dovolj in so še naprej napadali.. V 63. minu-i G sta Tomič in Cop grobo ; zrušila Fulgozija in sodnik Nedeljkovski je pokazal na belo točko, žaja je najhujšo kazen prisebno izkoristil — _ ■ G°stje so seveda poskušali vse, da bi izenačili. Ko-stic_ in Prijinčevič sta, se, končno razigrala in obram-bg Hajduka je imela ž iajima Polne roke dela. Gostje so' v teh minutah dvakrat zadeli .vratnico in izvedli 4 kote, ki ■Pa, so vsi ostali neizkorišče-Pi- Ko so vsi pričakovali, da 'bodo gostje izenačili, je An-kovic iz nenadnega protinapada zvišal rezultat na 3;1. D® W minute za tem pa je Prijinčevič znižal na 3:2. Do-bračinom je z največjimi na- pori uspelo db konca tekme obdržati rezultat. HAJDUK: Jurič, Kuči, žaja, Kolnago (FulgozI), Papec, Kozlina, Hlevnjak, Nadoveza, Ankovio, Perič, Zuber. CRVENA ZVEZDA: Stoja- nbvič, Durkovič, Tomič, Škr-bič, Čop, Popovič, Melič, Maravič, Prijinčevič, Kostič, Djajič. STRELCI: Žaja v 55. in 3. ter Anikovič v 85. minuti za Hajduk, za Crveno zvezdo pa v 40. minuti Djajid in 87. Prijinčevič. SODNIK: Nedeljkovski iz 'Skopja. Dinama : Vatdar 0:0 ZAGREB, 1. marca. Ves prvi polčas je bil Dihamo v premoči, vendar j3o "napadalci Dinama šele v 41. minuti prvič nevarneje : ogrozili Vardarjev gol. Go-stej so se v prvem polčasu omejili na manjše, število hitrih protinapadov. V drugem delu igre .je bila premoč Dinama še večja, vendar se je večina, napadov ustavila že ob robu Kazenskega prostora. Gostje, so se, branili borbeno in požrtvovalno. V moštvu Dinama sta zadovoljila Fe-rušič in Markovič, pri Vardarju pa so dobro zaigrali Dacevski, Dolčihovski, Lakič in MiloševskL. Dinamo: Škorič, Ram- Ijak. Braun, Benco, Mar; 'kovi, Perušič, Kobeščak, Zambata, Mujič, Lamza, Knez (Rauš). Vardar: Miloševski, Vu-čidolov, Mojsov I, Dacev-•§ki, Dolčinovski, Spacev-ski, Ilijevski, Lakič, Don-čevski, Mojsov II, Sveta-novski (Kovačevski). Sodnik: Kragulj (B. Luka), gledalcev 10.009. Partizan : Veiež 0:0 BEOGRAD, 1. marca. Obe enajsterici sta igrali slabo in nista znali izkoristiti maloštevilnih zrelih priložnosti pred vrati. Tudi po odmoru se je nadaljevala nezanimiva in nepovezana igra s tem, da je bilo priložnosti za gole še manj kot pred odmorom. Proti koncu tekme so bili domači igralci vedno bolj živčni, ker jim je uhajala planirana točka za zmago. Kljub premoči pa tudi v tem delu igre niso dosegli gola. Partizan: š’” lovič, Sombolac, Radovič, Jovanovič, Miladinovič, Ce-binac, Bečejac, Pirmajer, Galič, Vislavski. Veiež: Cuirkovic, Sliško-vič, Šestič, Primorac, Han džič, Alajbegovič, Gorkič, Selimotič, Glavovič. Kadi Levič. Lazovič. Sodnik: Varaždinep (Zagreb), gledalcev 10.009. Beograd : Sarajevo 2:2 (1:0) BEOGRAD, 1. marca, — Včerajšnje srečanje., med Beogradom in Sarajevom je pomenilo otvoritev spomladanske sezone ■ v tekmovanju zveznih lig. Po precej živahni in zanimivi igri,! v kateri so bili domačini boljši ob začetku in konču tekme, gostje pa ves ostali čas, je končni neodločeni rezultat realen. Sarajevčani so pred vrati domačinov igrali zrele j e in nevarneje, medtem ko so domačini kompliciran igro pred kazenskim prostorom nasprotnika. Vzeto v celoti je imelo Sarajevo Več bd igre in bi ob večji pazljivosti v začetku tekme lahko pobralo ves izkupiček. Beograd je razočaral, še posebej napadalci. Nihče od igralcev ne bi zaslužil visoke ocene, le Marič in Krivokuča sta bila boljša od ostalih. Pri Sarajevu so zelo dobro zaigrali Vujovič, Šehovič in Arslanagič. Beograd: Vidinič, Milovanovič, Gavrič, Marič, Krivokuča, Golič, Samar-džič, Guglcta, Milošev, Ba-novič, Skoblar. Sarajevo: Sirčo, Fazla- gič, Vujovič, Prljača, Bio-gradlič, Šehovič, Arslangič, Šiljkut, Ferhatovič. Mušo-vič, Blaževič. Strelci: Fazlagič v 12. min. (avtogol) in Skoblar v 77. minuti (kazenski strel) za Beograd, Mušo-vič 52. in Ferhatovič v;75. minuti za Sarajevo. Sodnik: Tešanič (Varaždin), gledalcev 8000. Vojvodina : Novi Sad 1:2 (0:1) NOVI SAD, 1. marca. Vojvodina je bila sicer boljše moštvo, toda zmaga Novega Sada je kljub temu ■zaslužena. Bili so namreč bolj nevarni pred nasprotnikovim golom in bolj natančni strelci ter so prav zaradi tega premagali tehnično boljšo Vojvbdihb. Prvi polčas je potekel' v’ nezanimivi igri, vendar ’ bi lahko Novi Sad in tudi Vojvodini z malo več sreče dosegli kak gol. To je konec koncev le uspelo igralcu Novega Sada Kupecu, ki je s preciznim Udarcem ■ premagal vratarja Vojvodine. V začetku drugega polčasa je Vojvodina izenačila rezultat,, v 60. LESTVICA 11. 12. 13. Crvena■ zvezda (1) 14 7 5 2 22:15 19 Beograd (2) 14 6 6 2 29:16 18 Dinamo (3) 14 6 5 3 16:10 17 Sarajevo (4) 14 6 5 3 25:18 17 željezničar (5) 14 6 4 4 22:21 16 Partizan (6) 14 5 4 5 23:13 14 Vardar (8) 14 4 5 5 16:18 13 Rijeka (11) 14 3 7 4 17:22 13 Novi Sad (12) 14 4 5 5 15:24 13 Vojvodina (7) 14 5 2 7 20:20 12 Hajduk ,(13) 14 4 4 6 22:22 12 Veiež (9) 14 2 8 4 14:17 12 Radnički (10) 14 4 4 6 14:17 12 Trešnjevka (14) 14 3 2 9 19:41 8 min. pa je iznajdljivi Ku-' pec spet dosegel vodstvo in končni rezultat 2:1 v korist Novega Sada. Vojvodina: Pantelič. Svi-njarevič, Vučevič, Malešev, Jerkič, Nestički, Sekereš, Radosav, Pavlič, Milič, Du-gandžija (Sentin). Novi Sad: Dražič, Stojanovič, Tojagič, Vratnjan, Brzic, Cuk, Belič, Lemič, Vrbica, Kupec, Rašič. Strelci: Kupec v 37, in 60. min. za Novi Sad in Sekereš v 51. min. za Vojvodino. Sodnik: Botič iz Beo- grada, gledalcev 8000. Rijeka : Trešnjevka, 3:0 (1:0) .RIJEKA, L marca. Na blatnem igrišču je Reka zasluženo, zmagala nad Zagrebčani, ki so,bili ves čas v podrejenem položaju.' Verjetno bi se tekma razvijala drugače, če bi napadalca Trešnjevke Pintarič in Jukič v prvih treh minutah izkoristila dve zelo ugodni priložnosti pred vrati. Domačini šo zlasti dobro igrali po svojem drugem golu, saj so potem do konca tekme popolnoma prevladovali. Najboljši igralec na igrišču je bil Naumovič, želo dobra pa sta bila še Brnčič in Zadel. V moštvu Trešnjevke, kije kot celota razočarala, sta bila boljša od ostalih Popovič in Muškovič. . Rijeka: Jantoljak, Mile-voj, Brnčič. Radakovič (Šangulin), Vrankovič, Re-bac, Lukarič, Zadel, Veselica, Naumovič, Vukoje. Trešnjevka: Nežmah, Petrič, Kovač, Radonič, Po- povič, Muškovič, Jovičič (Bičevič), Bradač, Štanv fel, Jukič, Pintarič. Strelci: Vukoje v 21., Za,-del v 56. ih Veselica v 64» minuti. Sodnik: Škorič iz Zagre* ba, gledalcev 8000, željezničar : Radnički 1:1 (1:1) Prvenstvo Slovenije v judu CELJE, 1. marca — Včeraj in danes je bilo v Celju letošnje republiško prvenstvo V, judu. Udeležba je bila zelg razveseljiva. Nastopilo je: 47 tekmovalcev iz 8 slovenskih klubov. Borbe so bile na zelg visoki kvalitetni traViii iil So zadovoljile gledalce: Tehnični rezultati — lahka: (20 tekmovalcev): polfinale)) Škraba : Prokosijev 2:0, Mif* hans : Usar 2:0, finale: Mit hams : škfaiba1 .2:0, Vrstni red: L Mitliaris (Br), 2. Škr%> ba (Lj), 3. Usar (Br), 4. Pnfc kosijev (P. šiška); srednja! (16) polfinale: Kukovec : Mai carol 0:2, Orlicnik : Medved 2:0, finale: Macarol : Orlič; nik 2:0. Vrstni red: 1. Macarol (Lj), 2. Orlič (Ol), 3. Kukovec (Br), 4. Medved (Ol)i težka (12) polfinale;, Vilfan ! Kramar 0:2, Bizjak : Trontelj 2:0, finale: Kramer : Bizjak 2:0. Vrstni red: 1. Kfamej (Kov), 2. Bizjak (Br), 3. Vii-fan (Lj), 4. Trontelj' (Lj); ah; solutna skupina, polfinale: Bizjak : Usar 2:0, Macarol I Stepančič 2:0, finale: Macarol : Bizjak 2:0. Vrstni red; L Macarol (Lj), 2. Bizjak (Br), 3. Stepančič (Lj), ti Usar (Br). K. Jug ......................................................... ......IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII[lllllllllilill|l|!lllllllll.....IIIIIMIIIHIH« II.................................. .......... .........................................................................III.......... SKUPSČiNfl ZDRUŽENJA TELESNOKULTURNiH STROKOVNIH DELAVCEV HJE ZADNJI ČAS SKUPŠČINA ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE DOBER START V NOVO SEZONO Ljubljana, i. mar. pred dvema dnevoma je bila v Ljubljani ustanovna skupšči-na Združenja telesnokultur-nih strokovnih delavcev Slo-Venije. že dolga leta tarna-bio, da nam primankuje strokovnih kadrov, da zara-“i tega ne moremo dosegati uspehov in da še tisti stro-kovnjaki, ki jih imamo, ne "elajo tako kot bi sicer lab 2e dolgo smo ugotavlja-da je potrebno združenje seh strokovnih delavcev, ki J lahko reševalo vrsto pro-emov, ki jih je z dneva v dan več. - Trener je danes pri tifS precei tvegan poklic. Za 86 ne smemo imse ne smemo čuditi, da mam° pri nas tako malo Profesionalnih strokovnih ka-tkr'1’ m da povrhu tega še . ki so tvegali po nava-nr, obžalujejo. Vedno Poudarjamo, kakšen mora bi r6h tr8nerja, ki je odgovo-lud. be le za uspehe, temveč jih , za družbeno vzgojo svo-lok tekmovalcev. Vse prema-rnifj pa Pomislimo, koliko tem ^bes družba pri vsem v7'c. Pomaga, če vemo, da je ena tref-.iina trii/ bikovh iugoslovanskilGšport-m,; ’’ da Pa imamo pri tem stmvanjŠe število kvalitetnih rokovnjakov, se moramo <>:( Lestvice sestavil: Marko Rožman PREDAH PRED OLIMPIJSKIM OBRAČUNOM V TOKIU Pri ženski atletiki v svetovnem in evropskem merilu bi lahko za začetek napravili iste načelne ugotovitve kot pri moških: sezona 1963 je bila očiten predah pred olimpijsko sezono 1964, ko bodo dosežki ponono napredovali v večji meri. Nadpovprečni dosežki v svetovnem merilu so bili razmeroma redki, še manj pa je bilo rezultatov, ki jim včasih pravimo »rezultati, ki bodo ostali v zgodovini atletike«. V to skupino štejejo pravzaprav le svetovni rekordi severnokorejske tekmovalke Sin Kirn Dan, pa čeprav ne bodo priznani, ker Severna Koreja v času postavljanja teh rezultatov ni bila član Mednarodne atletske zveze, nadalje svetovna rekorda Tamare Press v metu diska in Elvire Ozoline v metu kopja. Sicer beležimo zelo dober povpreček v sprintu, čeprav v glavnem brez izven-evropskih tekmovalk na 100 m, izredno izenačenost boljših tekmovalk na ovirah, nadaljevanje premoči Jolande Balas v skoku y višino, pričakovati je zaostritve borbe za primat v skoku v daljino, ogrožanje sovjetskih tekmovalk v krogli in peteroboju. Kot celota seveda sovjetske tekmovalke še vedno popolnoma prevladujejo in tudi ni videti konca te premoči, pa čeprav je v desetericah najboljših manjša kot je bila pred leti. Svoj položaj so dobro utrdile tekmovalke DR Nemčije in skupna nemška ekipa, ki bo nastopila v Tokiu, ne zaostaja mnogo za reprezentanco Sovjetske zveze. V naslednji skupini so reprezentance Velike Britanije, Poljske in Avstralije, tretjo skupino sestavljajo ekipe ZDA, Madžarske, Nizozemske, ČSSR, Francije in Romunije, potem pa je na vrsti še skupina z Jugoslavijo, čeprav so najboljše jugoslovanske atletinje bile v pretekli sezoni precej daleč od svetovnega oz. evropskega vrha. Če bi iskali najboljšo posameznico v letu 1963, je to brez konkurence prav po moško trenirana Sin Kirn Dan, ki je premagala začarano mejo 2 minut v teku na 800 m za ženske, kaže pa da svoje premoči ne bo mogla dokazati na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer naj bi ne smela nastopiti zaradi starta na igrah GANEFO v Djakarti, kjer je rekorde tudi dosegla. 100 m 11.3 Popova (SZ) Hyman (VB") 11.4 Itkina (SZ) Szyroka (Polj) Rapke (VN) Sobota (Polj) Burdinskaja (SZ) 11.5 Marko (Madž) Diel (VN) Cebian (Kuba) Mc Guire (ZDA) 300 m 23.1 Burvill (Avstral) 23.2 Hyman (VB) 23.4 Itkina (SZ) Bennett (Avstral) 23.5 Sin Kim Dan (SKor) Največii trenutek v zgodovini jugoslovanske ženske atletike — srebrna medalja Olge Gere na PEA — se v letu 1963 ni 23.6 Cuthbert (Avstral) Szyroka (Polj) 23.7 Rapke (VN) Beasley (Avstral) 23.8 Heine (ZN) Kilbom (Avstral) Willis (Avstral) Cook (Avstral) Brown (ZDA) Evropa: 23.9 Govoni (It) Samotesova (SZ) 24.0 Balzer (VN) Marko (Madž) Ščelkanova (SZ) Packer (VB) Heldt (Madž) 400 m 51.4 Sin Kim Dan (SKor) 52.9 Cuthbert (Avstral) 53.0 Willis (Avstral) 53.2 Itkina (SZ) Packer (VB) Grieveson (VB) 53.8 Chamberlain (NZel) Amoore (Avstral) 54.0 Zvvaard (Niz) 54.1 Henning (ZN) 54.4 Kraan (Niz) Gardiner (Avstral) Kaufmann (VN) Makošina (SZ) Evropa: 54.6 Schimidt (VN) Munkacsi (Madž) 54.7 Padjajeva (SZ) 800 m 1:59.1 Sin Kim Dan (SKor) 2:04.6 Chamberlain (NZel) 2:04.7 Kraan (Niz) 2:05.4 Kazi (Madž) Willis (Avstral) 2:06.0 Muhanova (SZ) 2:06.1 Skobcova (SZ) 2:06.2 Zaharova (SZ) 2:06.3 Dmitrijeva (SZ) 2:06.5 Babinceva (SZ) EVROPA: 2:06.7 Gileva (SZ) 2:06.9 Gurevič (SZ) 2:07.0 Smith (VB) Tatjana Ščelkanova (SZ) je glas najboljše skakalke v daljino obranila tudi v pretekli sezoni Košeleva (SZ) 6.32 Hoffmann (ZN) Voda (Jap) 6.31 Geissler (VN) Kulkova (SZ) Ort (Niz) 10.7 Diaz (Kuba) 6.27 Hellmich (VN) Balzer (VN) 6.26 Kozar (SZ) Piatkowska (Polj) Bouix (Fr) Knee (Avstral) 6.23 Toien (Norv) Fisch (ZN) KROGLA EVROPA: 17.59 Press (SZ) 10.8 Vasiljeva (SZ) 17.33 Garisch (VN) Rand (VB) 17.30 Helmboldt (VN) Karpjuk (SZ) 17.06 Hubner (VN) Nutting (VB) 16.75 Zibina (SZ) Heine (ZN) 16.63 Bognar (Madž) Diel (VN) 16.60 Sloper (NZel) Krzyzanska (Polj) 16.13 Ždanova (SZ) Schell (ZN) 15.99 Salagean (Rom) Kerkova (Bolg) 15.86 Hristova (Bolg) 15.84 Kotlareva (SZ) VIŠINA 188 Balas (Rom) DISK 178 Čeng Feng Jung (Kit) 59.29 Press (SZ) 175 Mason (Avstral) 55.88 Nemcova (ČSSR) Woodhouse (Avstral) 55.75 Lote (VN) Puškareva (SZ) 55.37 Lorenz (VN) Wu Fu šan (Kit) 54.68 Tuguši (SZ) 174 čenčik (SZ) 54.60 Kuznecova (SZ) 173 Montgomery (ZDA) 54.53 Kleibeme (Madž) Bleda (Polj) 54.17 Jelkina (SZ) 172 Laureau (Fr) 53.98 Hausmann (ZN) 53.77 Sloper (NZel) EVROPA: 53.74 Ulbricht (VN) 170 Kostenko (SZ) Noskova (SZ) KOPJE Grigorjeva (SZ) 59.78 Ozolina (SZ) Lebedinskaja (SZ) 58.45 Grafe (VN) 170 Salaczinska (Polj) 56.46 PSldsam (SZ) Flegel (Av) 55.76 Schsvalbe (VN) Sykora (Av) 55.62 Gorčakova (SZ) Slaap (VB) 55.39 Gerhards (ZN) Levanenko (SZ) 54.80 Bogina (SZ) Garke (VN) 54.64 Visockaja (SZ) Ruger (VN) 54.35 Stančute (SZ) Langer (VN) 53.64 Šastitko (SZ) Knowles (VB) DALJINA PETEROBOJ niti približno ponovil. Olga Gere je bila slaba, ostale tekmovalke pa so prav tako ali še bolj zaostajale za svetovnim vrhom. Na sliki: Olga Gere prejema diplomo na PEA, poleg nje Balas (Rom) in Knovvles (VB) 80 m ovire ^ 10.6 Kilbom (Avstral) Cemiševa (SZ) Grinvald (SZ) 6.48 ščelkanova (SZ) 6.47 Prykrylova (ČSSR) 6.42 White (ZDA) 6.44 Rand (VB) 6.34 Bakker (Niz) NVirrOVAA l.\ EVIIAPKKA ATIJIH K A V UITI' IJMi.l 4863 Ščelkanova (SZ) 4767 Heine (ZN) 4731 Kardas (SZ) 4726 Rand (VB) 4672 Becker (ZN) 4660 Bistrova (SZ) 4658 Piatkovvska (Polj) 4644 Guenard (Fr) 4618 Hoffmann (ZN) 4602 Kolbe (ZN) Heydel (ZN) nniifflinHiii MMMMNMnMMMNIMHMMHHMHHNMMi [IHimim lllililllllM -v" • ' : ■ ■ POLETOVA NOGOMETNA NAGRADNA ANKETA Danes objavljamo razpis Poletove nagradne nogometne ankete — Za tiste, ki bodo uganili vrstni red prvih petih moštev v II. zvezni ligi (zahod) smo pripravili tri nagrade: ogled nogometne tekme v Budimpešti med Madžarsko in Jugoslavijo (25. X.), ogled nogometne tekme Jugoslavija : SZ (4. X.) in ogled nogometne tekme Jugoslavija : Francija (4. XI.) — Tokrat prvi nagradni kupon — Anketo bomo zaključili 4. aprila Za pravilno rešitev ogled treh mednarodnih nogometnih tekem Spored tekem II. zvezne nogometne lige - zahodni del XVI. KOLO - 1. III. Varteks: Zagreb Faimois:Sparta Sloboda:Bordvo BSK:Borac MaribonBosna Slavonija:Istra Olimpija:Celik Lokomotiva:šibenik xvn. kolo - s. in. lokomotiva: Varteks Šibenik: Olimpi j a velik:Slavonija Istra:Maribor ' f5osna:BSK Borac:Sloboda Borovo:Famos Sparta:Zagrab XVIII. KOLO — 15. III. Varteks:Sparta Zagreb:Borovo L amos:Borac Sloboda:Bosna BSKrlstra Maribor:Celik Sla vonija: Šibenik Olimp ij a: Lokomotiva XIX. KOLO - 22. HI. Olimpija: Varteks Lokomotiva: Slavonija Šibenik :Maribor Velik:BSK tstra:Sloboda Bosna:Famos Borao:Zagreb Borovo:Sparta XX. KOLO - 29. III. Varteks:Borovo Sparta:Borac Žagreb:Bosna Famos:Istra Sloboda:čelik BSK: Šibenik Maribor:Lokomotiva Slavonija:OUmpija XXI. KOLO - 5. IV. Slavonija:Varteks piimpija:Maribor Lokomotiva:BSK lbenik:Sloboda !elik:Famos /Stra:Zagreb Bosna:Sparta Borac:Borovo XXII. KOLO - 12. IV. Varteks:Borac Borovo;Bosna Sparta:lstra ?agreb:Celik famos:šibenik SSK:01impija Mar;bor:Slavonija XXIII. KOLO — 19. IV. JJarlbonVarteks ?lavonija:BSK piimpija:Sloboda Lokomotiva :Famos Šibenik:Zagreb Čelik: Sparta Istra:Borovo BosnaiBorac XXIV. KOLO - 26. IV. Varteks:Bosna Borac:Istra Borovo:čelik Sparta:šibenik Zagreb:Lokomotiva Famos:01impija Sloboda: Slavonij a BSK:Maribor XXV. KOLO — 3. V. BSK:Varteks Maribor:SIoboda Slavonija:Famos-01impija:Zagreb Lokomotiva: Spartak šibenik:Borovo Čelik:Borac Istra:Bosna XXIX. KOLO — 10. V. Famos .'Varteks Sloboda:Zagreb BSK:Sparta Maribor:Borovo Slavonija:Borac 01impija:Bosna Lokomotiva: Is tra Šibenik:čelik XXX. KOLO - 24. V. Varteks:šibenik Čelik:Lokomotiva Isbra:01impija Bosna:Slavonija Borao:Maribor Boroyo:BSK Sparta:Sloboda Zagreb:Famos XXVI. KOLO - 31. V. Varteks: Istra Bosna:čelik Borac:Šibenik Borovo:Lokomotiva Sparta:OUmpija Zagreb: Slavonij a Famos:Maribor Sloboda:BSK XXVII. KOLO — 7. VI. Sloboda:Varteks BSK:Famos Maribor:Zagreb Slavonija:Sparta 01impija:Borovo Lokomotiva:Borac Šibenik:Bosna Čelik: Istra » XXVIII. KOLO — 14. VI. Varteks:čelik Istra:šibenik Bosna: Lokomotiva Borac:01impija Borovo: aiavonij a Spaxta:Maribor Zagreb:BSK Famos: Sloboda Že v prejšnji številki našega lista smo omenili, da bomo tokrat objavili razpis Poletove nagradne nogometne ankete. Danes objavljamo prvi anketni listič in prvi kupon. Anketne lističe bomo objavili še v naših številkah 8., 15., 22. in 29. marca, obenem pa bomo obiavili še kupone od številke 2 do 5. Kratko pojasnilo za tiste, ki bodo sodelovali v naši nagradni nogometni anketi: 1. Vsak udeleženec mora izpolniti anketni listič, na katerega mora vpisati pet nogometnih moštev II. zvezne lige — zahod, ki se bodo po njegovem mnenju ob zaključku prvenstva uvrstila od 1. do 5. mesta. 2. Anketnemu lističu mora vsak udeleženec ankete priložiti po tri kupone poletove nogometne ankete. Vsak kupon mora imeti drugo številko. 3. Anketne liste s kuponi je treba poslati najpozneje do sobote, 4. aprila t. 1. na naslov: Uredništvo Poleta. Ljubljana, Cankarjeva 5-IH. Na kuverto napišite »Nogometna anketa«. 4. Vsak udeleženec lahko sodeluje z neomejenim številom anketnih listov, vendar mora imeti vsak anketni list priložene po tri kupone. 5. Za tiste, ki bodo pravilno uganili vrstni red moštev II. zvezne lige — zahod ob zaključku prvenstva, smo pripraviti tri lepe nagrade. A Ogled nogometne tekme MADŽARSKA: JUGOSLAVIJA B Ogled nogometne tekme JUGOSLAVIJA: SZ C Ogled nogometne tekme JUGOSLAVIJA: FRANCIJA 6. Izmed vseh pravilnih rešitev bomo izžrebali tri udeležence ankete, ki bodo na naše stroške odpotovali na mednarodne nogometne tekme. 7. Žrebanje bomo objavili takoj po zadnjem kolu II. zvezne nogometne lige — zahod ob prisotnosti posebne komisije, med katerimi bo tudi predstavnik udeležencev ankete. Ne pozabite torej zasledovati naslednjih številk Poleta, kjer bomo objavili nagradne kupone. Z anketo smo namenoma začeli 1. marca, ker se bo takrat pričelo nogometno prvenstvo in bodo imeli naši bralci precej lažjo nalogo, saj bodo lahko po prvih tekmah laže ocenili moči posameznih enaj-storic. 4. aprila ie zadnji rok za oddajo anketnih listov, najuspešnejši udeleženci ankete pa si bodo prislužili zanimive obiske mednarodnih nogometnih tekem. ANKETNI LIST S 2. I > Uvrstite nogometna moštva II. zvezne nogomet-■ ne lige — zahod na mesta od 1. do 5., ki bodo po S Vašem mnenju zasedla prvih pet mest na lestvici ob zaključku prvenstva. Vsakemu anketnemu lističu morate priložiti tri različne kupone. Prvega objavljamo danes. | POLETOVA NOGOMETNA NAGRADNA ANKETA Pretekli teden je naš zvezni nogometni sodnik Vlado Jakše sodil v Grčiji. Jakše je že sedmi jugoslovanski sodnik, ki je sodil tekme grškega državnega prvenstva. O svojem nastopu nam je pripovedoval naslednje: — Na grški nogometni zvezi se nas je zbralo devet mednarodnih sodnikov, med njimi dva Ciprčana, dva Bolgara, dva Švicarja. en Romun, en Avstrijec in jaz. Eden od švicarskih sodnikov je bil znani mednarodni sodnik Dienst. Da ne bi bilo kakršnega koli nesporazuma med sodniki kot med klubi, smo žrebali, kdo bo vodil kakšno srečanje. V tem kolu smo morali zbrani sodniki soditi pet tekem II. zvezne lige in eno kvalifikacijsko za vstp v II. ligo. Seveda smo vsi najteže pričakovali, kdo bo dobil kvali-fikajsko tekmo a'n smola je doletela prav Diensta. Jaz sem sodil Ethnicos : Piericos že isto popoldne. To sta bila kluba, ki sla trenutno peti in šesti na lestvici I. lige., srečanje pa se je končalo neodločeno 0:0, za svoje sojenje pa sem dobil dobro. oceno. Povedati moram, da je temperament grškega nogometa drugačen od našega. PETO PISMO ING. BORISA KRISTANČIČA IZ AMERIKE V ‘ " “““ ' Športniki rešujejo univerze Trenerji ne vedo, kako se tekmuje za amaterskega prvaka — Dvorane z imeni košarkarskih trenerjev — Izjemoma je imel prednost samo pianist Artur Rubinstein — Prihodnjič še o profesionalnem hokeju PELE BOKSAR? Poznate novo športno disciplin0 bisera Peleia? Nastopa kot uspešen boksar, .?3 sicer še ne v ringu, pač pa na nogometnei« rt,s*u. Posnetek je s tekme za svetovni pokal PrVS °v Milan ; Santos. Ka) sem se zadnjič oglasil iz Bostona z opažanji o ameriški profesionalni košarki, sem pravzaprav le za špranjo odpri pogled v ta reprezentančni del tukajšnjega športa, ker bi sicer moral začeti predaleč in preširoko. To je še tem težje, ker v ZDA verjetno sploh ni dru. gačnega kot samo tekmovalni šport. Tako je na primer število košarkarskih moštev, ki se merijo v tej sezoni in ki zajema najmlajše, invalide, u-mobolne, veterane ter vrsto ostalih vse mogočih kategorij, ogromno in čisto neznano. Takšna kopica tudi vrhunskih moštev lahko pojasni samo dejstvo, ki sem ga osemkrat preveril. Niti deset trenerjev med prvimi petdesetimi v ZDA ni moglo natančno odgovoriti, kako se tekmuje za naslov univerzitetnega prvaka ZDA, torej za najboljše amatersko moštvo. Ne glede na to, da to ni tako pomembno in da tega do konca nikoli ne bom razvozlja-Ijal, naj za ilubstraeijo orišem najzanimivejše. Medtem ko o prvem in drugem mestu odloča o zaporedju prvih desetih moštev glasovanje košarkarjev in drugih košarkarskih delavcev. Približno tako kot sestavljajo jakostne lestvice teniških igralcev. Logiki tega ni oporekati, saj tekmujejo za naslov prvaka in tega eden tudi dobi. Zaradi tega tudi ne obstaja zgolj enoletni ciklus prvenstva. Tako kot pri nas sestavljamo tedenske lestvice prvenstva, so tu popularne dolgoletne, kjer je za ocenjevanje moštva merodajno število zmag in porazov denimo v zadnjih desetih letih. Težko kolo za slovenska Ugaša Podobno kot v jesenskem deju bomo tudi v. spomladanskem v naš| stalni ru-oriki poročali o tem,! kaj'pričakujeta slovenska zvezna Ugaša Maribor in Olimpa ja od tekem v prihodnjem kolu. V nčdeljo bo Maribor gostoval v Pulju, Olimpija pa v Šibeniku. Pozanimali smo se v obeh taborih, kaj lahko od prihodnje nedelje pričakujemo. ENA TOČKA - USPEH Maribor je zadnje dni pred pričetkom prvenstva treniral v Velenju. Telefonske zveze ni bilo težko dobiti in na nasprotni strani žice se je oglasil trener Maribora tov. Šimu nič. — Dosedanje izkušnje z Istro? Ppudariti moram, da je Istra za vijoličaste že od nekdaj težak nasprotnik. 2e pred leti, ko smo z njimi : igrali v kvalifikacijah za JI. zvezno ligo, so bilj od-dčno moštvo. Tekma na njihovem igrišču bo brez dvoma zelo težka. - Vaš tip za nedeljo? Kot že veste, zelo nerad govorim vnaprej. Dejal sem nam je na naša vprašanja odgovoril • takole: •- Ah, je moštvo sedaj do-končno v redu? Kot ste sami lahko videli na zadnjih trening tekmah, so vsi igralci dobro pripravljeni. Malo nam je načrte prekrižala le letošnja epidemija gripe. Te dni so zboleli Mladenovič, Kokot in Zagorc, po vrhu vsega pa Ima Se Žabjek poškodovan prst. Vendar kljub temu upam, da bo vse v redu in da bomo v Šibeniku nastopili v standarmni postavi. - Kaj smemo pričakovali od nedeljskega srečanja? Šibenik je za Olimpijo zelo neugoden nasprotnik. 2e lani smo doživeli na njihovem igrišču občuten poraz. Prepričan sem, da bo to ena najtežjih tekem Olimpije na tujih igriščih, oziroma ena najtežjih tekem spomladanskega dela sploh. Kljub temu, da je Šibenik velik favorit in da igramo na njegovem igrišču, pa bodo fantje dali vse od sebe in se borili tako kot znajo. Skoraj enake odgovore smo dobili od vodstva Šibenika. Po telefonu nam je Ne, to ni Innsbruck Res je, da smo bili takšnih posnetkov oziroma prizorov navajeni z olimpijskih prizorišč v Innsbrucku. Naš današnji posnetek je iz naše domovine, s Pohorja. Tudi tu snega sedaj ni več prav veliko in marljivi organizatorji, ki so pripravili FIS A tekmovanje so se morali spoprijeti z istim problemom kot organizatorji oliinpijskih iger v Innsbrucku. Brez števila odej, košar, košev in rok polnih snega je bilo treba, da je bila proga dobro pripravljena. Kljub težavam je tekmovanje uspelo in mariborski smučarski delavci zaslužijo vso pohvalo. 3400 TEKAČEV M 86 KM DOLGI PROGI Po sledeh očeta do bodoče zmage! KAM BODO SLE TOČKE PRIHODNJI TEDEN? že, da nikakor ne bomo imeli lahkega dela. Osebno bi bil zelo zelo zadovoljen., Če bi moji varovanci osvojili v Pulju vsaj točko. Seveda nas je zanimalo, kaj pričakujejo od srečanja domačini. Kljub prizadevanju z njimi nismo mogli dobiti telefonske zveze in videti je, da se pripravljajo nadvse resno. Ni jih bilo mogoče dobita niti v njihovih klubskih prostorih niti na stadionu niti kje drugje. Verjetno nočejo da bi jih motu kdorkoli lobodo odgovarjali raje šele na igrišču. Sicer pa počakajmo do nedelje. ZELO TEŽKO BO Nogometaši Olimpije so se za letošnje prvenstvo pri-pravljali zares resno. Zad. nje dni so trenirali doma v Ljubljani, tako da jih ni bilo težko dobiti. Tehnični vodnja tov. Branko Eflsner sekretar kluba odgovoril na naše vprašanje, kako gledajo na srečanje z Olimpijo, takole: Olimpija je brez dvoma eno najmočnejših moštev v n. zvezni ligi. Niza uspeh za uspehom in tudi najboljša moštva so že pokleknila na ljubljanskem stadionu. V vrstah ljubljanskega liga-ša igrajo nogometaši velikega slovesa, toda kljub vsemu temu z nami ne bodo imeli lahkega dela. Prepričan sem, da bo to kvalitetno srečanje in da bodo imeli gledalci veliko od njega. Prednost svojega igrišča bomo na vsak način poskušali izkoristiti in upam, da nam bo to vsaj v majhni meri uspelo. Vedeti morate, da se nahajamo v precej nezavidljivi situaciji in da bi pomenila vsaka izgubljena točka doma veliko nevarnost in je tako lahko že slaba igra z Olimpiio za nas usodna. • Marca 1521 sta sledila kralju Gustavu Ericssonu Vasi. Engel-brekt iz Myckenlasena in Lars iz Kettelbodoma na smučkah, ki sta jih sama izdelala, da bi mu sporočila važno novico o premikanju sovražnih Čet. Do hitela sta ga v Salenu in mu tako pripomogla k zmagi. Ko so pred 41 leti začeli slaviti ta dan s tako imenovanim VaSa tekom, so tek usmerili v nasprotno smer, ker tedaj Salen še ni imel železniške zveze. Geslo teka je: Po sledeh očeta do bodoče zmage! Samo enkrat se je ojunačila tudi ženska za ta tek. To je bila Margit Nor-din leta 1923, ko je po desetih urah kot zadnja pritekla na cilj. Od tedaj dalje so prepovedali tekmovati ženskam na tej tekmi. Danes 51-letni uradnik Stig Bolling je bil letos že se-demindvajsetič na startu. Lani je bil 176. in je pritekel skozi cilj v 6 urah in 20 minutah, kar je za pol ure bolje kot pred 40 leti. Rekord na tej progi je 4 ure in 50 minut. Tudi letos je spremljalo tekmo več kot 50 tisoč gledalcev iz vseh koncev Švedske. Na vsakem petem kilometru so se tekmovalci okrepčali s sadno juho, limonado, kruhom itd. Ta okrepčala in zdravniški pregled morajo plačati sami udeleženci v znesku 60 kron (približno 50 DM). Skupni račun tega teka pa je okrog milijon kron. Pa poglejmo te nekaj s samega tekmovanja. Na zgodo, vinskem Vaša teku ne pozdravijo samo prvega, ki prismuča skozi cilj. temveč posebej pozdravijo prvega meščana Stockholma ali Gdteborga. Prav tako je deležen naj večjega priznanja prvi Danec, Norvežan, Finec, Anglež, Italijan itd. -Enako toplo pozdravijo vse predstavnike posameznih poklicev kot na primer zobnega zdravnika, železničarja, učitelja, hokejskega igralca, duhov-nika in sploh vse regionalne In nacionalne poklice. Torej, vsak od teh 3400 prijavljenih tekmovalcev ima v teku možnost osvojiti eno od nagrad. Po prejšnjih preizkušnjah prismuča skozi cilj okrog štiri petine tekmovalcev, ostali pa ostanejo ob progi leže ali sede, nekateri pa odstopijo Isto velja tudi za trenerje, odločilno je, koliko zmag in porazov je doživel v svoji kaii-eri. Diddle iz Bowling Greena (Kentucky), je prvi s 734 zmagami, Rupp iz Lexingtona -(Kentucky) je drugi v ZDA, ki je prekoračil številko 700. Imel sem priložnost, da sem se srečal z obema ter se pogovarjal z njima o tej vznemirljivi igri in podrobno pogledal obe ogromni dvorani, ki v obeh primerih nosita ime trenerjev »Did-dlova dvorana« in »Ruppov grad«. To ni niti čudno niti nenavadno. Čestokrat (najpogo. šteje) se prične gradnja dvorane takrat, ko dobi takšno središče tudi močno moštvo. Anekdota, ki so mi jo povedan v Lexingtonu je nekoliko manj vsakdanja, za evropske razmere celo krivoverska. Ker dvorana služi tudi velikim koncertnim nastopom, je nekoč med elito gostoval tudi pianist Artur Rubinstein. Pred nastopom je hotel preizkusiti akustiko dvorane, toda prav v tem času je imel Rupp trening. Spor je moral rešiti predsednik univerze, ki je kajpada dal prednost gostu. Košarkarski velmož mi je na to dejal, da je Rubinstein stopil v dvorano, dvakrat zavpil in odšel. To je pač ameriška perspektiva. Nekoliko nenavadna, če dodam, da levji delež ugleda mnogih univerz predstavlja takšna ali drugačna imenitna športna vrsta, ki utrjuje sloves in tako posredno ali neposred. no rešuje celo finančno vprašanje. Za košarkarje bi lahko napisal še to zanimivost. Rupp je znan kot zagrizen nasprotnik conske obrambe. V 34 letih je, kot pomnijo, nikoli ni upo-rabil. Na splošno presenečenje, ki je celo izzvenelo v senzacijo. je na srečanju, kjer sem bil gledalec tudi jaz, ubral cono 1-3-1. V sili. . . Na videz sem se nekoliko oddaljil od uvodne misli, čeprav sem obenem namesto igralske obrnil trenersko plat podobe in zato zajel nekoliko širši horizont. Toda le s takšnimi in mnogimi drugimi po-datki lahko vsaj delno plaslično prikažem ta slikoviti in za-vozljani športni svet. Korenine tega, skoraj bi rekel malikovanja tekmovanj kakršnekoli vrste, so seveda drugod. Toda sociologija ne sodi v okvir te* ga članka, čeprav sem prepričan, da bi bil takšen zapis najbolj čitljiv, prepričljiv, enosta. ven in splošna izhodiščna toč ka. Odločil sem se, da bom to pot pisal nekaj več o drugih šport, tih. iz različnih vzrokov to zaslužijo. Eden takšnih je prof e-sionalna prosta rokoborba, ki je utrudljivo brutalna in vulgarna, toda vendarle zelo priljubljena. Vsekakor eden izmed komercialnih fenomenov. Drugi je izredni profesio-> nalni hokej. Ob srečanju profesionalnega prvaka Montreala in Chicaga sem v celoti spo. znal popolni športni užitek. Vendar pa o vsem tem več v pij-hodnji številki. V Innsbrucku so podarili kup naslovov in medalj. Dve zlati medalji je osvojil tudi Finec Eero Manty-ranta. To pa ni vse, kar je odnesel iz Innsbrucka. Kronali so ga tudi za »Mistra Seefelda«, kar vsekakor ni od muh. Na našem posnetku ga lahko vidite s krono na glavi, medaljo na prsih in polnimi rokami čestitk Jllret ;EJiryinm ^rpariiiicnt of ^ihiraiion (CljarirBjpii £ RCX M. SMITH. *TAT« *UPf NDt A.T of acHo^LS Feitruary 14, 1964 Američani o ing. Kristančiču Uspešen posnetek skoka s palico, tokrat iz malo drugačne, »žabje« perspektive. Novi Poletov! naročniki Kot veste, vsak teden na naših straneh sprem' Ijamo tudi akcijo »Polet v šole«. Vsak dan prihajajo na našo upravo dopisnice z naročili na Polet iz vseh krajev Slovenije. Med najštevilnejšimi sta bili pretekli teden naročili Šentjerneja na Dolenjskem in Griž pri Žalcu. Osnovna šola iz Šentjerneja je za svoje dijake naročila 47 izvodov Poleta, v Grižah pa se je na Polet samostojno naročilo 14 učencev. V eni prihodnjih številk bomo pisali tudi o tem, kdo trenutno vodi v tekmovanju za naše nagrade. Kot vemo, sc mudi naš strokovnjak za športne gradnje in košarkarski trener ing. Boris Kristančič na obisku v ZDA. Tudi v Poletu lahko skoraj vsak teden preberete kakšno njegovo pismo o tem, kaj vidi oziroma doživlja v velikih športnih dvoranah. Pred dnevi pa s« pisali o njegovem obisku tudi Američani sami. Predsednik ZTKS tov. Janez Zemljarič je pred dnevi sprejel od Ministrstva za prosveto zvezne države Zahodne Virginije pismo z naslednjo vsebino: DRAGI G. ZEMLJARIČ! V veliiko zadovoljstvo mi je bilo miditi gostoljubje g. Borisu Kristančiču med njegovim nedavnim obiskom v zvezni državi Zahodna Virginija. Poskušali smo mu prikazati nekaj doživetij s področja njegovega poklicnega udejstvovanja. Bil je najodličnejši gost, voljan sodelovati v vsakem športnem in kulturnem pogledu. Njegovo prirodno in uglajeno vedenje je bilo zelo lepo sprejeto.-Kljub kratkemu bivanju pri nas si je pridobil veliko prijateljev. G Kristančič je bil odličen predstavnik svoje države, svoje republike, mesta in svojega poklica. Odkrito upam, da bodo predstavništva, ki so zadolžena za njegovo potovanje, nadaljevala s pošiljanjem tako kvalitetnih predstavnikov, Mi pa bomo nadaljevali z našimi prizadevanji, da bi zagotovili nadaljnje obiske. Vaš Blaine P. DowIer Predstojnik za zdravstvo, telesno kulturno in varnost REZERVIRANO ZA RHAECE c.ri CkDO IVK1 iTZ-liiii , , . V 7. številki Poleta je bil objavljen tudi sestavek pod naslovom »Tokrat tekmovalci o novinarjih« Pisec članka je med drugim kritiziral delo nekaterih novinarjev, med katerimi so tudi novinarji mariborskega »Večera«. Na to pismo je poslal svoje pripombe športni urednik Večera tov. Zdenko Vahtar, ki med drugim pravi tudi tole: — Pisec sestavka v Poletu je imel nesrečno roko. Naj mu povem, da novinarji Večera niso potrošili za olimpijske igre v Innsbrucku niti ene same devize, saj je poročal za naše uredništvo smučarski strokovnjak Dušan Sjenčar, ki je bil v Innsbrucku za svoj denar. Glede napake, češ da je Večer objavil, da so v Seefeldu telili na 10 krp in ne na 15 km, pa je treba vedeti, da se je tu poigral tiskarski škrat, kar je očitno iz teksta, napaka je bila samo v nadnaslovu. VSE O KOLESARJIH ODREDA Sem na odsluženju vojaškega roka v JLA in redno prebiram Polet. Moram reči, da me v »novi obleki« zelo privlači in vedno preberem vse, kar objavite. Tokrat bi rad nekaj vprašal o kolesarjih Odreda. Kako se pripravljajo na novo sezono? Za Boltežarja imam nekaj vprašanj: kako trenira za olimpijske igre, kdo je njegov trener Ul kaj dela v prostem času? Ob koncu pa bi vam rad povedal še to, da se bom jeseni vrnil iz JLA in bi se rad aktivno vključil v kolesarski šport. Slavko Bradač, V. p. 120219 Travnik Verjetoo ste že zasledili polemiiko prav o kolesarskem klubu Odreda. H klubu sta pristopila Branikov treme®' Rozman Oskar in Santovec, prav tako iz Maribora. Zaradi tega prestopanja so nastali spori in prav prejšnji tedeh je Sekretariat republiške kolesarske zveze zato izrekel obema določene kazmi. V to se ne bomo spuščali, vemo le, da takšni spori samo škodujejo kolesarskemu športu, ki že itak ni kdo ve kako na trdnih nogah. Glede Boltežarja pa vam lahko povemo, da marljivo trenira. Pozimi je smučal in tudi v telovadnici nabiral potrebno kondicijo. Zdaj je na pripravah v .Puljti. Treniral je po navodilih, zveznega trenerja, najprej Dragiša Ješiča, pa ■ tudi sam po svoji zamisli. Leto® bo imel težko nalogo ponoviti lanskoletne odlične' uspehe. Težko jih bo ponoviti, zlasti ko vemo, da se je treba letos še posebej pripravljati za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Ko se boste vrnili iz Travnika, se oglasite kar pri Odredu, ker kakor vidimo, vam je ta klub najbolj pri srcu. RADA BI DRSALA Zelo se zanimam za umetnostno drsanje in prosila bi vas, če imate pri roki fotografijo drsalne dvojice Ki lius—Baumler, zraven pa še njun naslov. Frpsim vas tudi, če mi poveste, kam bi se obrnila za vpis v enega izmed drsalnih klubov. Prihodnje leto bom namreč prišla v Ljubljano na študij. Metka Muhič, Gor. Radgona, Trg svobode 4 Drsalno dvojico Kilius—Baumler vam bomo poslali po pošti in zraven še naslov. Glede vašega veselja za drsalni šport pa tole: ko boste prihodnje leto prišli v Ljubljano, se zglasite v našem uredništvu, pa vas bomo napotili tja, kjer se ukvarjajo s tem športom. MlIllllIllMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitjiiiiiiiiiiiiiiiiM [U!!)l!l!!l!llllilUI!ljlll!!l!l]||)]|]j||lilj!!!!!!lljill]!]]|l!ll]ll!!j!i^ a s a r Chamoitbf je priredil zmagovalcu v \TeleslaJonm Francoisu Bonlieuu veličasten sprejem. Domov se je pripeljal v modro-beio-rde-čem športnem avtomobilu z nekdanjimi smučarskimi tekmovalci iz bližnjih središč. Občinski možje so se odločili, da podarijo svoje-mu svetovno znanemu meščanu majhno gradbeno parcelo, kjer si bo lahko postavil svojo hišico. * Kot vemo, je na zadnjem košarkarskem turnirju Slovana na Gospodarskem razstavišču v Lj ubij oni zmagalo moštvo zagrebške Lokomotive. Zagrebčani niso imeli toliko časa, da bi počakali na slovesen zaključek in tako niso mogli sprejeti pokal zmagovalca. Za to častno nalogo so pooblastili trenerja ženske vrste ljubljanske Olimpije in novinarja zagrebških Športnih novosti Draga Kranjca. To je verjetno prvi primer v zgodovini turnirjev pri nas. da je sprejel pokal zmagovalca tisti, ki ni niti sodeloval s svojim moštvom niti ni zmagal, povrhu vsega pa je bdi še član drugega kolektiva in obenem novinar. tir Avstrijska vlada je sklenila na seji svojega kabineta, da bo vse organizatorje in delavce na olim-pijskih igrah v Innsbrucku nagradila s spominskimi medaljami. * Ljubljanski košarkarji so med seboj seveda dobri prijatelji in preživijo mnogo prostega časa skupaj. Zadnjo Čašo pa so pritožujejo, da se jim vse manj pridružuje dolgoletni igralec Olimpije Bogdan Miiller, ki ima, kot pravijo, doma ogromno dela. Vendar mu tega ne zamerijo preveč, saj vedo, da njegovo delo res ni lahko. Vsak dan mora namreč oprati veliko število plenic' ki so za sedaj glavni del garderobe njegovega naslednika. * Pristaše avstrijskega smučanja Je letošnji olimpijski zmagovalec v slalomu Peppi Stiegler še enkrat razveselil. Odpovedal se je mamljivim ponudbam za vstop med profesionalce, ki bi ga zelo radi videli v svojih vrstah. Te dni je podpisal pogodbo z avstrijsko smučarsko zve- 'Blllllllffiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidiiiijiiiiiiiii zo. 2e v prihodnji sezoni bo Stiegler trener državne reprezentance alpskih smu-čarjev in bo tako na tem položaju zamenjal dosedanjega trenerja Ernesta Ober-eignerja. \* Letošnji olimpijski zmagovalec v dvosedežnem bobu Anglež Tony Nash je pred dnevi končno izračunal, koliko ga je veljala zlata medalja. Nastop na olimpijskih igrah je zase in za sovozača Dixona plačal sam in tako potrdil, da je res amater. Končni račun jo pokazal, da jo olajšal svojo denarnico za 500 funtov šterlingov ali 36.500 šilingov. Kot vidimo, njegova zlata medalja res nd bila poceni. Z ozirom na to, da jo Angleški olimpijski ko- mite dal 16 olimpijskim tekmovalcem na razpolago samo 860 funtov, pravi Nash, da v prihodnje pri takšnih pogojih Angleži skoraj ne morejo več računati na kakršen koli uspeh. * Bronasta medalja v klasični kombinaciji z olimpijskih iger Nemec Gecrg Tho. ma je letos že sedmič osvojil naslov nemškega prvaka v tej disciplini. Nemška smučarska zveza mu je za ta jubilej podarila miniaturne zlate smuči, ki naj bi Thomo vsaj malo potblaži-i« za innsbruškl bron. * Federico Bahamontez, 35-letni španski kolesar, zmagovalec Tour de Francea in »kralj gora« je tudi dober trgovec. Kljub temu, da sl je v svoji profesionalni karieri nabral lep kup denarja, še vedno skrbi za n<“ ve zaslužke. Sedaj so Španiji pričeli s snemanje: filma o njegovem življenju. Naslov: To-ledski orel. Ba-hamostes pravi sam o svoji vlogi takole: »Filmski igrale je Federico še vedno!-« •k Jean Saubert, 21-letna ameriška smučarka je zadnjih nekaj dni povzročila veliko zmede. Žalostna jc morala ugotoviti, da je prav vsi novinarji in gledalci le še ne poznajo. Svoj pulover je namreč zamenjala z eno od fracoskih smučark in prav to ji je prineslo mnogo neprijetnosti. Dan za dnem so jo ne-ktarei odgovarjali v francoščini, ki jo pa žal ne zna. lllllllllllllllii1llllllllMllllllllMllllllllllllll)llllllllllMIII[lllllllll[|lllllilllllHllllllllllllllllllllllllllll||ll||||l|||||ll|ll||[|[||[l||l||||||l||||[|||||B AFRIKA - AMERIKA- AVSTRALIJA - EVROPA - AZIJA HrSil ■v'/' MfiDŽSHSKfi IN ŠVEDSKA »ŠPORTNA« NARODA EVROPE JUGOSLAVIJA solidna 12. NAJBOLJŠE DRŽAVE NA ŠPORTNEM POLJU Pariški športni dnevnik L'Equipe se je lotil zanimive naloge, določiti najuspešnejše države na športnem polju za leto 1963. Najprej so vse športne panoge razdelili v dve skupini: v prvo je prišlo 16 panog, v glavnem olimpijskih športov nekakšne večje pomembnosti. V drugi skupini pa je ostalo še 15 panog. V prvi skupini so ocenjevali najboljše države od 10 navzdol, v drugi pa od 5. Čeprav je že razdelitev v obe skupini lahko v nekaterih primerih problematična, prav tako problematično tudi določanje vrstnega reda, so posebej zanimivi končni rezultati. Med skupno 30 evropskimi državami je Jugosltavija prišla na zelo solidno 12. mesto. Vrstni red najboljših je naslednji: 1. Sovjetska zveza 146,0 točk 2. ZR Nemčija 115,5 točk 3. Francija 104.0 točk 4. Italija 80,5 točk 5. Velika Britanija 73,0 točk 6. Madžarska 72,5 točk 7. DR Nemčija 65,0 točk 8. švedska 65,0 točk 9. Poljska 56,0 točk 10. ČSSR 49,5 točk 11. Romunija 46,0 točk 12. Jugoslavija 43,0 točk Jugoslavija si je svoje mesto pridobila predvsem s športi prve kategorije, saj je brez druge kategorije celo na 11. mestu še pred Romunijo. Francoski strokovnjaki so mesto Jugoslavije v posameznih Ponovno je pričela s treningom olimpijska zmagovalka v sabljanju iz Rima Heidi Schmidt (ZR Nem.). Po uspehu v Rimu in še na svetovnem prvenstvu leta 1961 je sledilo nekaj neuspehov in pa začasna prekinitev športne kariere zaradi študija. Heidi, ki jo vidimo na sliki skupaj z znanim nemškim kolesarjem Altigom, meni, da bo do Tokia, kamor bi zelo rada potovala, zopet lahko v zadovoljivi formi panogah določili takole: košarka drugi, nogomet 2. do 4., gimnastika 4., rokomet 7. do 12., judo 9. do 10., rokoborba 8., tenis 6. do 7., odbojka 8. V atletiki, veslanju, boksu, kolesarstvu, sabljanju, dviganju uteži, plavanju in smučanju, ki sodijo prav tako v prvo skupino, Jugoslavije ni med najboljšimi desetimi. V drugi skupini je Jugoslavija dobila samo v dveh primerih točke, kar pomeni uvrstitev med prvih pet. V vvaterpolu so prisodili 2. mesto, v namiznem tenisu pa 5. Pregled je odkril vrsto zanimivosti. Ugotovili so na primer, da 6 držav, med njimi začetnica modemih olimpijskih iger Grčija, razen nje pa še Albanija, Ciper, Islandija, Malta in Portugalska niso dobile nobenih točk. Zanimivo je izredno nizko mesto Švice 22., razmeroma zelo skromna mesta Finske 19., Norveške 18. in Avstrije 17. Prav veliki zmagovalci nedavnih olimpijskih iger imajo v L’Equipovi razvrstit v. skromno mesto. Ce bi govorili o uspešnosti posamezne države glede na število prebivalcev, potem pripada prvo mesto Madžarski in Švedski, ki imata veliko število točk in pa razmeroma majhno število prebivalcev (Madžarska približno 10 milijonov, švedska približno 7,5 milijona). Največkrat je zastopana med skupno 30 panogami ZR Nemčija s 23 uvrstitvami pred SZ in Francijo z 22. Po drug! strani je Sovjetska zveza edina, ki je zastopana v vseh 15 športnih panogah prve skupine. V športnih igrah popolnoma prevladujejo socialistične države. Največ točk iz teh panog je zbrala SZ 34,5, Jugoslavija ima 26, Madžarska 24, CSSR 23, Romunija pa 22 točk. Če nazadnje pogledamo še koliko prvih mest so posamezne države diobile v tej razvrstitvi, je zopet prva SZ z 10 prvimi mesti'pred ZR Nemčijo 7 ter Francijo s 4. Ne glede na to, kar smo že rekli, da bi lahko ugovarjali tako nekaterim uvrstitvam športnih panog v eno od obeh kategorij, kakor tudi razvrstitvam držav v nekaterih športih, pa je končni rezultat za našo državo ugoden. Postavlja nas pravzaprav višje kot bi morda sami trdili samo na osnovi ocene in brez izračuna. Po drugi strani pa je neugodno dejstvo, da smo med slabšimi v nekaterih najpomembnejših panogah kot atletiki, plavanju in smučanju. MANUEL FANGIO 14 Na kratko - Na kratko - Na kratko - Na kratko - Na kratko Evropski rekorder v plavanju na 100 m prosto, Nemec Hans Joachim Klein je dosegel nov zahodnonemški rekord V zimskih bazenih s 54,6. 100 m v delfinovem slogu pa je preplaval v 59.8. Najbolj priljubljeni Francozinji sta še vedno smučarki, sestri Goitschel. Nedavna anketa je pokazala, da sta daleč prekosili Brigitte Bardo in ostale filmske zvezde. Dekletom sta vzornici, fantje pa bi se raje odločali zanju kot pa za kako drugo, v javnosti pravtako znano dekle. Tudi mnoge novorojenke po olimpijskih igrah bodo vse življenje nosile v spomin na obe odlični olimpijski imeni Marielle in Christine. Zlasti o celi vrsti dvojčic s tema imenoma poročajo. V Belgiji prirejajo vsako leto tekmovanje v pitju piva, ki ga imenujejo, kako drugače neki — olimpijada. Sedaj pa je belgijski olimpijski komite začel akcijo, da bi prepovedali takšno uporabo tega naziva. Ekskluzivni »klub« dvigalcev uteži, ki so v olimpijskem troboju premagali 500 kg mejo, se je povečal na 11 članov. Kot zadnji si je članstvo pridobil sovjetski dvigalec Viktor Andrejev s točno 500 kg. Profesionalni švicarski kolesar Fritz Pfenniger bi lahko zamenjal poklic in postal trgovec z avtomobili. V svoji dosedanji karieri je namreč prisprintal na šestdnevnih dirkah nič manj kot 26 avtomobilov. Vrsto let je namreč praksa, da med šestdnevnimi dirkami kot posebno atrakcijo pripravijo poseben avtomobUski sprint. Na svetovnem prvenstvu v umetnem drsanju v Dortmundu sta pri dvojicah zmagala Kilius-Baumler (ZRN) pred sovjetsko dvojico Belousova-Protopopov in Kanadčanoma Wilkes-Reveel. — Svoj olimpijski uspeh je ponovil Schnelldorfer (ZRN) z zmago med posamezniki pred Cal-matom (Fr) in Dilinom (CSSR). V Manchestru je domači United v prvi četrtifinalni tekmi pokala pokalnih prvakov premagal Sporting iz Lisa-bone s 4:1, v istem tekmovanju pa je bil v Glasgoivu Celtic uspešen proti Slovanu iz Bratislave z 1:0. Nosilec bronaste medalje v olimpijskem slalomu in zmagovalec Kandaharja, Amerikanec James Huega, je francoskega porekla. Njegov oče je pred 36 leti zapustil svoj domači kraj Ainbice-Mongelos v Pirenejih in šel kot drvar v ZDA. Na atletskem tekmovanju v dvorani v New Yorku sta bila dosežena dva neuradna svetovna rekorda za dvorane. Avstralec Clarke je pretekel 3 milje v času 13:18.4, Hayes (ZDA) pa 60 y v 5.9. Ostali boljši rezultati: krogla Gubner 19.27, daljina Mays 7.96, višina Thomas 216. Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju v Helsinkih je dalo naslednje rezultate: 500 m Suzuki (Jap) 41.1, 1500 m Aanes (Norv) 2:12.0, 5000 m Johannesen (Norv) 7:41.3, 10.000 m Johannesen (Norv) 16:06.9, skupna ocena Johannesen (Norv) 182.708, Kosičkin (SZ) 183.065, Liebreechts (Niz) 183.652. Ali je organizacija svetovnega prvenstva v kolesarskem krosu donosen posel? Belgijski organizatorji letošnjegs prvenstva iz Oveboelare pravijo, da je. Njihov račun je naslednji: njihova kolesarska zveza jim je tekmovanje prodala za 400.000 belgijskih frankov (približno 10 milijonov dinarjev). Imeli so sicer nekaj stroškov z organizacijo, zato pa so samo na vstopnini pobrali 750.000 frankov, 100.000 frankov je plačala televizija, 100.000 neka firma aperitivov za posebne pravice pri reklamiranju itd. NEVARNO ŽIVLJENJE PRI 300 kmh Dobil sem 2500 ccm Alfa Romeo in za sovozača glavnega preizkuševalca tovarne, Zanardija. Takoj na začetku sem opazil ogromno razliko med dirkami na argentinskih in italijanskih cestah. Doma smo večino proge prevozili v samoti, tu pa nas je praktično od prve do zadnje milje obdajal gost špalir gledalcev in bi vsakršna napaka pomenila kopico smrtnih žrtev. Promet ni bil zaprt in tako se Je nepazljivemu dirkaču lahko kaj kmalu primerilo marsikaj neprijetnega. Naše vozilo je bilo tako nizko, da je ubogi Zanardi ničkolikokrat z glavo udaril v streho. Neprekinjeno dirkanje pa le deloma znanih cestah, od Verone do Rima, ml je olajšal sovozač, ki mi je skoraj pri vsaki kritini dajal zelo porabna navodila. Iz Rima smo se obrnili nazaj proti severu. Po poti smo prehitevali vrsto vozil manjše jakosti in ko sva po malo manj kot 14 in pol urah vožnje prišla do cilja v Brescii, so nama povedali, da sva tretja v skupni oceni. Naslednja zelo pomembna dirka Je bila v Silverstonu — prva dirka, ki je veljala za svetovno prvenstvo. Naši stroji so bili več kot odlični in vse nasprotnike smo prehitevali za ves krog in več! Žal sem imel smolo in sem moral osem krogov pred ciljem odstopiti, Patina pa Je pripeljal Alfo do zmage in pobral 9 točk za svetovno prvenstvo. Obliž na neprijetne občutke je bil sprejem pri angleškem kralju, ki nas je sprejel v krogu svoje družine in pokazal veliko zanimanje za avtomobilske dirke, pravtako tudi princesa Elizabeta. Srečo sem ponovno poskušal na Veliki nagradi Monaka. Vsi veliki tedanjega avtomobilizma smo bili zbrani: trije -rana Alfa — Farina, Fagioli in Fangio, Ferrari 1500 z Ascarljem In Villoresijem, pa še njegova inačica z enim kompresorjem s Sonunerjem za krmilom. Manjkali niso tudi drugi odlični dirkači Chiron, Trintignat in Rosier. Z najboljšim časom na kvalifikacijah sem dobil najugodnejše startno mesto in ga tudi izkoristil tako, da sem takoj prevzel vodstvo. Morda me je ta poteza rešila tudi pred kako hujšo nesrečo. Nisem vedel kaj se Je tedaj dogajalo za menoj. Farina je imel težave z vozilom in se je povprek postavil čez razmeroma ozko cesto.Gonazles ga je zadel in tudi obstal ter še bolj zaprl cesto, vse skupaj pa je zapečatil Fagioli, ki se je izognil trčenju, zato pa je cesto blokiral v celoti. Tedaj je pridrvela kopica drugih. Rosier se Je zaletel v Fagiolija in pri tem zdelal ob avtomobila, Trintignant se je prislonil ob Ros-sierja, Roli pa se je zavrtal s svojim avtomobilom v Gerardo-vega. 8 vozil je obstalo v nerazrešljivem klobčiču. Gonzales je dirko lahko nadaljeval, toda kmalu se je njegovo vnelo In komaj se je s precej neprijetnimi opeklinami še rešil. SVETOVNI PRVAK Po nesrečni Monzi sem se vrnil v domovino, kjer sem se udeležil do konca sezone še treh dirk in v vseh treh zmagal. Leto 1951 sem začel zopet na domačih cestah. Sedel sem za volan Mercedesa in zasedel tretje mesto na dirki za Veliko nagrado Buenos Airesa za Gonzalesom na Ferrariju in Langom na Mercedesu. Tudi prihodnja dirka na istem avtomobilu Je bila skromna: Mercedesi so bili poraženi, jaz pa sem s svojim celo odstopil. Zopet je bila pred menoj evropska turneja in prav nič srečno Je nisem začel. V prvih treh dirkah nisem dosegel nobenega uspeha. Sele dirka za svetovno prvenstvo v Bernu ml je odprla lepše perspektive. V deževnem vremenu Je bila rešitev v prvi poziciji in to sem obdržal od starta do cilja. Vozil sem tudi najhitrejši krog in torej z 9 točkami vodil v oceni za svetovno prvenstvo. Nadaljevanje je bilo takoj zopet slabše: Velika nagrada Belgije v Spa. Neumna težava: niso mi mogli pravočasno zamenjati ene od gum in tako sem ostal na 9. mestu in se tolažil z eno točko za najhitrejši krog. Farina je torej vodil z 12 točkami, sam sem jih imel 10. Tudi v Le Mansu, kjer sem vozil skupaj z Rosierjem, ni bilo sreče — odstop. Prišla je zopet dirka za svetovno prvenstvo, Velika nagrada Francije v Rebusu. 23 dirkačev je bilo na startu. Tudi tokrat sem najhitreje startal in začel velik dvoboj z Ascarijcm, medtem ko naju je Farina zasledoval. Večkrat smo izboljšali rekord za en krog. Najprej je moral Ascari k boksom, imel je težave z menjalnikom. Meni se ni godilo mnogo bolje, ker je imela tudi moja Alfa težave. Mehaniki so takoj ugotovili, da mi nagaja magnet in v 10 sekundah sem zopet dirkal. Medtem je prešel Farina, ki še ni bil pri boksih, v vodstvo. Ko sem na tretjem mestu poskušal ujeti Farino in Vilioresija, so se ml težave pojavile znova in zopet je sledil postanek. Fagioli mi Je takoj ponudil svoje vozilo in tako sem po 58 sekundah nadaljeval dirko, Ascari pa je tudi zopet dirkal, z avtomobilom Gonzalesa. Strašno sem pospešil In zopet izboljšal rekord za en krog, tokrat s hitrostjo nad 19B km na uro. Prehitel sem Vilioresija In Ascarija. Sedaj je bil s težavami na vrsti Farina, ki je moral dvakrat zapored k boksom in Jaz sem vso pozornost usmeril na Vilioresija, ker je bil edini zasledovalec, ki je še ostal. Ko sem privozil iz znanega tunela na progi, sem opazil, da mi dajejo z rumeno zastavo znak za nevarnost. V trenutku sem se spomnU fotografije iz predvojnih časov, ki je kazala dirko na isti progi in množično trčenje večjega števila vozil. Takoj sem pomislil na nekaj sličnega in v delcih sekunde tudi videl zmešnjavo na cesti. Zavirati sem začel še prav ob pravem času. Nek funkcionar, ki ga je menda obšla panika, ml Je z zastavo zapovedovalno nakazoval naj se umikam v desno, kar bi pomenilo, da ostanem v pasti. Z nekaj uspelimi manevri sem se izvlekel iz zagate, pa bi se kmalu znašel še v hujši. Ob majhni hitrosti sem dobro videl pred seboj gledalca, ki je hotel menda nekaj pomagali in je v tistem trenutku odvrgel cigaretni ogorek — naravnost v mlako bencina na cesti. Podzavestno sem potegnil glavo med rameni, ker sem računal, da se bom v naslednjem trenutku znašel v plamenih. K sreči se bencm ni vnel in hitro sem pospešil vožnjo. Kaj naj rečem še o tej dirki, ki je bila praktično že dobljena, saj sem imel minuto prednosti. Kljub postanku pri boksih — 32 sekund — je zadostovalo za zmago, ker je Villo-resi vse preveč tvegal in moral odstopiti zaradi napake v motorju. Na cilju sem imel 2 kroga prednosti pred Ascarljem! I0KY0J964 KONČNO! JIWLIMNSKI OSMEREC«TOKIO! Dobili smo jugoslovanski osmerec, kateremu obetajo lepe uspehe — Zvezni trener Peter Klavora o pripravah osmerca — Najprej bo treba potrditi kvaliteto na evropskem prvenstvu v Amsterdamu — Te dni so veslači na pripravah na Jahorini Enega največjih uspehov na oIdmpijskSh igrah po vojni so dosegli veslači splitskega Gusarja, ki so v četvercu brez ikrmarja na oldmpdjskih igrah teta 1952 v Helsinkih osvojili 'zlato medaljo. To je bila trofeja, s kakršno se lahko pohvali le malokateri športnik. Jugoslovanski veslači že dolga leta niso mogli stopiti na najvišjo stopnico, in šele v zad-!njem času smo dobili posadko blejskega osemrca, kateremu obetajo lepe uspehe. Seveda iz blejskih veslačev ne bi mogli zbrati posadke, ki bi se lahko odlično pred-! stavila na olimpijskih igrah v Tokiu. Zato so se odločili za jugoslovanski osmerec, ki ga sestavljajo najboljši jugoslovanski vestačd, vodi pa ga 24-letni Peter Klavora, ki je ;pos'tal zvezna trener. Tov. Petra Klavoro smo prosila za krajši prispevek o pripravah naših veslačev, ki so prav te dni na Jahorini. Takole nam je napisal: — Nazadnje je v veslaškem športu le zmagala napredna misel — misel o kombiniranih ekipah. Veslaški zvezi Jugoslavije je končno uspelo zlomiti klubaške težnje v naših največjah klubih Mornarju v Splitu ter zagrebški Mladosti. V olimpijskem letu se obetajo našemu veslaškemu športu lepi uspehi, ki jih že mnogo let vsi ljubitelji tega športa zaman pričakujejo. Od leta 1952 se ne moremo preveč pohvaliti z uspehi na evropskih, svetovnih in olimpijskih tekmah, čeprav je veslanje športna panoga, v kateri je bila Jugoslavija vodilna država v Evropi. Veslači še nimajo zagotovljenega potnega lista za odhod na olimpijske igre v Tokio. Potni list za Japonsko si bodo morali priboriti šele na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, ki bo 9. avgusta. ; Njihova norma je ena najtežjih med vsemi jugoslovanskimi športniki, saj zahteva osvojitev enega prvih treh mest na evropskem prvenstvu |v Amsterdamu. Osvojitev medalje na evropskem prvenstvu pomeni medaljo tudi na olimpijskih igrah, saj je vsa moč in kvaliteta veslanja v svetu prav v Evropi. Na tako visok športni dose-tek pa prav gotovo ne more misliti nobena klubska ekipa, saj vse veslaške velesile nastopajo že nekaj let s kombi-Odrandmi posadkami in prav te so imele največ uspehov. Spomnimo se samo nemškega osmerca, ki je že nekaj tet nepremagljiv in nastopa pod Imenom veslaškega kluba Ra-teeburg. V resnici je ta klulb Pritegnil v svoje vrste naj- boljše nemške veslače in sestavil tako uspešno posadko. Podobno delajo Italijani in Francozi, ki so med vodilnimi veslaškimi silami na svetu. Tudi Jugoslovani smo že poskušali s kombinacijami, toda le tik pred odhodom na evropska prvenstva, tako da ni bilo dovolj časa za uvesla-vanje posadke. Pa tudi menjave veslačev so opravili na oko in so bile nepopolne. Zato tudi. ni bilo zaželenih uspehov. V olimpijskem letu pa je prodrla nova napredna misel. Izmed vseh jugoslovanskih veslačev so izbrali naboljših deset in jih poslali na Bled, kjer se bodo pripravljali do olimpijskih iger v Tokiu, seveda, če bodo prej potrdili svojo kvaliteto na evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Veslače so izbrali na Bledu 29. novembra. Od 16 veslačev so jih izbrali 10, ki bodo sestavljali kombinirani jugoslovanski osmerec: Jože Bere, Alojz Colja, Vjekoslav Skalak, Boris Klavora, Franc Koželj (vsi Bled), Jadran Barut (Argo), Frane Kazija (Jadran Rijeka), Marko Mandič, Pave Martič, Slavko Janjuševič (vsi Mornar Split). Konkurenca med veslači je bila precejšnja, saj ni prišlo v poštev mnogo odličnih veslačev iz Beograda in Zagreba ter drugih klubov. Vendar so vrata na olimpiado široko odprta tudi vsem ostalim veslačem, ki niso prišli v poštev za osmerec, toda tudi oni bodo morali najprej uspeti na evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Veslači so že od 20. septembra pripravljajo na Bledu. Te dni so na Treningu na Jahorini, nato pa bodo nadaljevali s pripravami na Bledu in prepričani smo, da ima jugoslovanski osmerec vse možnosti za uspeh v svetovnem merilu. Veslači svetovno znanega nemškega osmerca Ratzeburg, ki so med drugim osvojili zlato medaljo v Rimu, računajo na podobno trofejo tudi v Tokiu. Prav zdaj proučujejo lastnosti novega osmerca, ki mu pravijo »Delfin — osmerec«. Dolg je 19.3 m in širok 0.51 m, kar pomeni, da je skoraj za 2 m daljši in 10 cm ožji od normalnega osmerca OLIMPIJSKO ZLATO ZA MARSARET BURWILL? UČITELJICA 12 AVSTRALIJE NAJHITREJŠA NA SVETU 22. februarja 1964 je dosegla avstralska tekačica Margaret Burvill nov svetovni rekord v teku na 220 y s časom 22.9, kar je za 3 desetinke sekunde boljše od njenega dosedanjega rekorda. Njen podvig bi ii prinesel tudi nov rekord na 200 m, vendar časa na tej progi niso posebej medli, tako, da je le izenačila rekord Wilme Rudolph, čeprav je v resnici tekla več kot 1 meter več. Rekordni tek v Perthu bo vse« kakor priznan, ker je pihal veter z boka, ki je tekmovalko celo bolj oviral kot ji pa koristil. Margaret tekmuje od leta 1958 in so njeni dosežki v posameznih letih bili naslednji: 100 v 220 y 1958 11.3 26.6 1959 11.3 25.8 1960 11.2 25.4 1961 10.8 24.8 1962 10.7 23.8 1963 10.7 23.2 1964 10.5 22.9 V letošnji sezoni je s pomočjo vetra tekla že tudi 10.3 na 100 y. Margaret je bila rojena 2. oktobra 1941 in je po poklicu učiteljica. Trenira jo bivša olimpijska zmagovalka v teku na 80 m ovire Shirley Strick-land. Šele v letu 1962 se je pojavila v ospredju odličnega avstralskega ženskega sprinta, ko je na prvenstvu dosegla na 100 y četrto mesto in drugo na 220 y. Na Igrah britanskega imperija v Perthu 1962 je dosegla tretje mesto na 220 y. Z odličnimi rezultati pa je pričela novo sezono v novembru preteklega leta. Po vrsti je s pomočjo vetra ali brez njega dosegala rezultate najvišje svetovne vrednosti. Med ostalim velja omeniti tudi njenih 53.3 na 400 m. Zanimivo je nadalje dejstvo, da je Burvillova, ki jo njeni letošnji rezultati postavljajo med prve favorite olimpijskih iger v Tokiu« zelo živčna tekmovalka, ki je prav bolna zaradi startne treme, ki pa se je potem v zadnjem trenutku vendarle otrese in teče rekordne rezultate. olimpijski bilten V Švici so pričeli z obširno razpravo o vrhunskem športu po relativnih neuspehih na igrah v Innsbrucku. 17 članov zveznega sveta je podpisalo postutet, ki zahteva od sveta, da razpravlja o dosežkih švicarskega vrhunskega športa In se z ustreznimi športnimi zvezami dogovori o ukrepih za izboljšanje kvalitete. • Rekordno olimpijsko tihotapstvo si je po podatkih ziiriškega Športa privoščil trener poljskih sankačev, ki je poskušal prinesti v domovino nič manj kot 172 parov ženskih nylom nogavic. • Organizatorji naslednjih zimskih olimpijskih Iger (1968 v Grenoblu) so ponudili eno najodgovornejših mest v organizacijskem aparatu generalnemu sekretarju insbruškega organizacijskega komiteja, prof. Friedlu Wolfgangu, ki pa je ponudbo odklonil, a izrazil pripravljenost, sodelovati kot svetovalec. Mnoge mednarodne federacije so že določile termine svojih kongresov, ki bodo med olimpijskimi igrami v Tokiu. Poglejmo nekatere: 6. do 9. 10. mednarodni olimpijski komite, 7. in 16. 10 plavanje, 7 do 8. 10. mednaroni peteroboj, 8. 10. boks, 8. in 9 10. nogomet, 9. 10. rokoborba, veslanje in kolesar stvo, 10., 22. in 23. 10. atletika, 11. 10. sabljanje, 12, in 13. 10. orodna telovadba, 13. 10. streljanje, 15. In 16. 10. košarka in dviganje uteži, 20. 10. hokej na travi in odbojka, 23. 10. kajak, 25. 10. judo. 9 Japonska vlada je predlagala ZDA in Franciji dve poskusni televizijski oddaji s pomočjo satelita Telstar, da bi preizkusili možnosti prenosov z olimpijskih iger v Tokiu. Prva oddaja naj bi bila 20. marca iz Juomachija preko Relaya 2 do postaje An-dover v ZDA, druga pa v aprilu preko Telstara neposredno v Francijo. e Za igre v Tokiu je na voljo razmeroma malo vstopnic za domačine. Samo za otvoritveno in zaključno svečanost so japonski interesenti hoteli imeti nič manj kot 3,545.144 oseb, kar je za 58.6 krat več kot je bil japonski delež pri teh vstopnicah. Večji del teh vstopnic sedaj izžrebajo na velikih javnih prireditvah, bi so istočasno tudi odlična reklama za olimpijske igre, čeprav se organizatorji res ne morejo pritožiti, da je zanimanje v domači deželi premajhno. i t TEKME NA KRPI SNEGA Odlična organizacija in prisrčna gostoljubnost — Evropska elita v borbi za pohorski pokal — Nekaj ur z najboljšimi smučarkami iz Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije, Argentine... Maribor se je minuli teden domala ves spremenil. Povsod so. zavihrale zastave,, povsod je bilo mnogo pogovorov o tekmovanjih na Pohorju, povsod je bilo mnogo vnetih zbiralcev avtogramov. Največja gneča je bila seveda okoli novega hotela Sla-vije, kjer so stanovali tekmovalci in tekmovalke, kjer so imeli svoj štab organizatorji, kjer so stanovali tudi novinarji. Tam je bilo vedno kaj novega .... No, tako vzdušje kajpak ni nič novega za velika in pomembna smučarska tekmovanja — je pa nekaj novega za Maribor in tudi za Slovenijo, če hočete tudi za Jugoslavijo. Lahko namreč trdimo, da tako dobro in skrbno organiziranega smučarskega tekmovanja, da toliko pozornosti za tekmovalce, funkcio-jiarje, . novinarje, da vsega tega doslej pri nas še nismo zasledili v taki meri, kot prav te dni ha Pohorju in v mestu nad Pohorjem. BORBA Z ZIMO IN POMLADJO i In vendar — smučarske tekme v Mariboru, so.tekle skorajda v nenormalnih pogojih. Menda bi skoraj vsak v takem položaju tekme odpovedal, medtem ko so se Mari-toorčani krepko spoprijeli, z naravo, »izkopali so bojno sekiro« in se spustili v borbo z zimo in pomladjo. Zima •jim ni bila naklonjena. Snežilo je takorekoč samo enkrat — to je bilo še pred Novim letom, od tedaj pa je bilo treba skrbno urejevati progo, konservirati sneg, ga polivati z vodo in ga posipati S snežnim . cementom. Tik pred pričetkom tekmovanja je prišel še drug sovražnik — pomlad. Posijalo je sonce, toplo, skoraj vroče. Čeprav so progo utrjevali, so se kljub temu pokazali prvi potočki, ki so sneg kar odnašali. Sonce je. bilo tako toplo, da sp mnogi gledali prva tekmovanja za moške kar v Srajcah, organizatorje pa je seveda še bolj oblival pot — skrbi, kaj ho s progami za ženske. Ni preostalo drugegai, treba je bilo odpovedati veleslalom in se odločit' lom. Da bi bila mera polne, je v soboto. še močno deževalo, snega je ostalo le še za tanko prevleko. Pa vendar dovolj! Prvo FIS A tekmovanje za ženske je veliko ~ pozornost domačih prijateljev smučarskega športa, tako da je morala nekajkrat posredovati celo Ljudska milica, ker so mladi Mariborčani organizirali pravo obleganje hotela Slavija, da bi prišli do avtogramov. No, te smučarke so pravzaprav čisto navadna dekleta z vsemi znanimi ženskimi muhami. Rade se lepo oblačijo, rade se šminkajo, rade se pogovarjajo o modi in seveda tudi o smučanju. Vznemiri jih, kadar'kdo prinese prvo poročilo o žrebanju startnih številk ali — kadar zaslišijo twist... Malo so tudi domišljave. Vsaj nekatere. So pa tudi izjeme. Za sestri Goitschel je moda nepomembna, t\vist neumnost, lepotnih pripomočkov' ne poznajo. Mariell uživa če plete (pa čeprav je to pri kosilu ali večerji), če bere kriminalko (pa čeprav leži na mokrem. snegu) ' - seveda — če smuča. Christine je nekoliko drugačna. Ima bolj žive oči in pokaže zanimanje za življenje izven pletenja, branja in smučanja. Toda — samo s pod streho. Organizatorji pravijo, da je sedaj njihova prva naloga: dohiti pri mednarodni smučarski federaciji zgodnejši termin. Potem bo vse lažje. V ČEM JE USPEH FIS A NA POHORJU? Danes so si vsi edini v tem, da je tekmovanje na Pohorju uspelo, da to pomeni tudi velik prispevek k turizmu v tem delu Slovenije. Seveda pa se lahko vprašamo, v čem je pravzaprav ta uspeh? če gledamo s športnega stališča, potem je uspeh najprej v tem, da je organizatorjem uspelo pridobiti že za prvo prireditev na Pohorju tako kvalitetne tekmovalke. Moramo namreč poudariti, da je bila zbrana v hotelu Slavija prava evropska. elita. Imena, kot so sestri Goitschel, Hene-berger, Obrecht, Mittermaier, de Blicquy, Eder in še mnoga druga, so dovolj veliko jamstvo za tako pomembno prireditev. K temu naj dodamo še to, da so hotele mnoge tekmovalke dokazati, da njihov uspeir na olimpijskih igrah hi bil naključje, medtem, ko so nekatere druge pogledom in hlč# več! Sicer hotele poravnati stare račune pa je značilnost teh dveh se- in se »maščevati« za poraze v prejšnjih tekmovanjih. Z drugo besedo — tekmovanje je bilo borbeno in zagrizeno — smučarji temu pravijo, da tekmovalke kažejo zebe -ned vožnjo. Tokrat so jih zares... Seveda pri tem ne gre prezreti druge strani tega tekmovanja. V mislih imamo organizacijske sposobnosti, ki/ so jih tr’-.rat dokazili' funk-/ cionarji Smučarskega kluba" Branik in tudi srn’-el za turistično stran tega dogodka, ki ga je bilo povsod opaziti. Ne moremo tudi mimo . velikega razumevanja okrajnih in mestnih činiteljev v Mariboru, ki so ocenili to veliko športno prireditev za pomemben dogodek v vedno hitrejšem utripu tega mesta ter obljubili podobno razumevanje in pomoč tudi v prihodnje. FIS-A za ženske na Pohorju je torej pričela svojo pot kot velika zimskošportna, pa tudi turistično pomembna prireditev! BESEDA, DVE O TEKMOVALKAH Smuče ’ -!, ki so prišle, v Maribor, so seveda vzbudile ster, da sta leni, da se vedno pretegujeta (pa čeprav . na sprejemu pri predsednici Mestnega sveta), da ne trenirata (pa čeprav so vse smučarke na treningu). No, konec koncev je njuna posebnost tudi v tem, da mnogokrat zmagata. Tudi na Pohorju! če bi iskali najbolj simpatično udeleženko FIS-A na Pohorju, hi najbrž dobila največ glasov. Patricia Du Roy de Blicquy. To 19-lefcno dekle iz Belgije ima v sebi nekaj divjega, izreden temperament, ki. ji seveda pomaga tudi v smučanju do zelo pomembnih mest v svetovni konkurenci. Na primer — osmo mesto v Innsbrucku, drugo v soboto na Pohorju. Morda ima v sebi tudi nekaj otročjega ter seveda tudi tipično ženski dolg jezik. Za modo je najbrž najbolj navdušena Argentinka Schvvei-zer, ki si je petkrat ali šestkrat dnevno preoblekla svoj smučarski dres. To ji pač vzbuja zadovoljstvo, kaj bi ji zamerili... Najbolj tihe in mirne so bile menda Angležinje. Ko so na televizijskih zaslonih predvajali nek klavirski koncert, so tekle tja, si nadele očala ih napeto poslušale. Bile so videti kot gojenke glasbene šole. Nadvse resne ... Jutri bo prišel čas, ko bo treba s težavo zapreti velike kovčke. Nasvidenje prihodnjo zimo! VLADO ŽLAJPAH IBSBSa'1 i ■MM »M ■■»■■■ ■■HMBM ■ »S ■■***■* AUTOCOMMERCE ZASTOPNIŠKO PODJETJE LJUBLJANA. Trdinova 4 i Telefon: 33-580 Teleprint: 03-199 Telegram: Autocomerc Ljubljana Prodamo: ;; , osebne, dostavne, terenske, bolniške in tovorne avtomobile, avtobuse in trolejbuse, gasiL , ske in komunalne vozove, ladijske in stabilne motorje, agregate in vse rezervne dele. Vse dimenzije gum in zračnic za osebne, tovorne avtomobile in traktorje, kompletne bate, odlitke iz sive litine, cilindre in zavorne bobne z zračnim hlajenjem in ci-lindrske glave ter cilindrske puše, kniigovodstvene in saldirne stroje, optičke instrumente, sprave za precizna mer-ienia’, medicinske instrumente, razne mikroskope, geodetske inštrument^ in za nuklearno znanost. I FIS-A : I POHORJE ] ■ / 1 SLALOM NA NOVEM SNEGU ■■MgMMnaai Maribor, 1. marca. Krasno vreme in odlične snežne razmere so botrovale zadnjemu dnevu velikih ženskih mednarodnih smučarskih tekem na mariborskem Pohorju. Kot da hi se hotela narava oddolžiti prizadevnim organizatorjem, se je slalomišče pod hotelom Bellevue danes že na vse zgodaj kopalo v pravem spomladanskem soncu. Ker je čez noč nepričakovano zapadlo še 10 cm novega snega, sta bili tudi obe progi, ki sta organizatorjem v zadnjih dveh dneh delali največ skrbi, v brezhibnem stanju. Na 400 m dolgi strmini s 150 m višinske razlike sta Anglež Karel Lammer in Švica# Rup-pert Suttar . posejala ,50 oziroma 53 vratič. Okoli 6000 gledalcev iz bližnje in daljne okolice je velikemu mednarodnemu spektaklu najboljših svetovnih smučark dalo še prav poseben pečat, . Na startu je bilo tudi danes 39 tekmovalk iz 13 držav. Največ zanimanja je, seveda vladalo za, obe »zlati Francozinji« Marielle in. Christine Gqit-schel, ki sta v prvem teku navdušili z brezhibno vožnjo. Marielle je dosegla najboljši čas — .49,0 pred Christine pa se je v prvem teku nepričakovano uvrstila Belgijka Patri-oia du Roy de Blicqy — 50.0, veliko presenečenje dvodnevnih FIS-A tekem na Pohorju. Skupaj z Nemko Barbi Hen-neberger, ki je v prvem teku dosegla čas 50,6, so bile te tekmovalke velike favoritinje današnjega slaloma. čeprav so tekmovalke v drugem teku stavile vse na eno kocko, med favoritinjami nismo zabeležili nobenih padcev. Christine Goitschel se je deloma oddolžila sestri z najboljšim časom v tem teku — 52.5, kar ji je v končni uvrstitvi prineslo tudi zasluženo drugo mesto. Takoj za njo se je v tem teku uvrstila končna zmagovalka Marielle Goitschel z 52,8. Belgijka Patricia du Roy Blicquy je vozila v tem teku nekoliko previdneje tako da jo je prehitela Nemka -Hennebergerjeva. Od naših tekmovalk je bila najuspešnejša Majda Ankele, ki se je uvrstila na 19. mesto. Fanedlova je bila 20.. Rezultati: — nedelja: 1. Marielle Goitschel (Fr) 101,8 (49,0, 52,8), 2. Christine Goitschel 102,6 ( 50,1, 52,5), 3. Barbi Henneherger (ZN) 103,4 (50,6, 52,8), 4. Patricia du Roy de Blicquy (Belg) 104,3 (50,0, 54.3) , 5. Traudl Eder (Avstr) 105,8 (51,3, 54,5), 6. Sieglinda Brauer (Avstr) 108,2 (52,1, 58.1) , 7. Hilltrud Rohbrach (Avstr) 110.1 (54,8, 55,3), 8. Francois Gay (Šv) 110,5 (53,2, 57.3) , 9. Roth Adolf (Šv) 112,9 (54,8, 58,1), 10. Christine Ter-raillon (Fr) 113,5 (54,6, 58.9), 11. Devina Galicia (VB) 116,6, 12. Christine Schweizer (Argn) 119,3, 13. Marie Paule Fela/ (Šv) 119,8, 14. Agnes CoquoZ (Šv) 121,9, 15. IVeitrud Suss (VN) 122.4 . .., 19. Majda Ankele 125.3 (58,4, 65,9), 20. Krista Fanedel 125,6 (57,0, 68,6), 25. Gabrijela Zdovc 134,0 (61,9, 72.1) , 27. Milka Fanedel 140,9 (69,9, 71,0), 29. Vida Tevž 160,6 (63,7, 97,0) itd. Rezultati — sobota: 1, Marielle Goitschel ,(Fr). 106,6,. 2-Du Roy de Blicquy 110,3, ,3-Henneherger (ZN) 111,8, 4. Christing Goitschel (fr) 112.4, 5. Eder. (Avstr) 113,2, 6. B0-cha,tay . (Fr) 114,9, 7. Mi.btef-meier. (ZN) 119,1, 8. Schsvej-zer (Arj 122,9, 9. Hvammen (Nor) 123,6, 10. Obrecht (Š.v> 124,8, 15. Krista Fanedel 12.7,2, 21. Gabrijela Zdovc (J) 135,8. Priprdve naših orodnih telovadcev LJUBLJANA, 1. mar.. Včeraj in danes so se v Ljubljani zbrali olimpijski kandidati iz Ljubljane in Zagreba, med katerimi bodo izbrani naši reprezentanti v orodni telovadbi za nastop v Tokiu. Pod vodstvom trenerja Gregorke so predelovali obvezne vaje Cerar, Brodnik in Šrot iz Ljubljane ter čaklec. Momčič in Anic iz Zagreba. Zimsko waierpolo prvenstvo V III. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Mladost : Partizan 3:1 (0:0, 2:0, 1:0, 0:1). Jadran (S) : Primorac 4:4, (0:0, 2:2, 0:0, 2:2), Jadran (HN) : Mornar 4:4 (1:0, 0:2j 1:0, 2:2), POŠK : Jug 2:1 (2:0, 0:0, 0:1, 0:0). Po III. kolu vd-di Mladost s 6 točkami, sledijo pa Jadran (HN) 5, Primorac in Partizan 3 itd. Mllllllll!« Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije NOVA GORICA