Naj važniše kmetijske resnice za Ijudsko šolo, spisa! Fr. Govekar. (Dalje.) V. Kaj pa, ako zenilji vcč neorgauskili snov manjka? 0. Taka zenilja nikdar ne donaša kaj prida pridelka, in zato se tudi (aki zenilji pravi nerodovitna zemlJH. V. Se dobe zemlje, ktere so od nature rodovitne! 0. Da, dobe se. V. Kakšen je razloček med obema zemljama? 0. Ta - le razloček je: v rodovitni zemlji so vsi neorganski obstojni deli, ktere naše poljske in vertnc nvslline potrcbujejo, v nerodovitni zemlji pa oni deli popolnoma manjkajo. Naslednji razkazek stvar pojasnuje; tri verste zemlje se je preiskalo od vsake 1000 funtov, in števila kažpjo, koliko furitov je v vsaki neorganskih snov. rodovitna rodovitna brez vsled gnoja gnoja nerodovitna 97 648 15 833 40 778 57 59 8% 61 ,1 2 4 2 " 2 4% 40 ' 14 1000 51 18 8 30 3 — — — 174 47* — 1000 91 4 1 81 — — — — — — 4% 1000 organskib obstojnih delov .... kremenčeve kisline (v pesku in glini) ilovice  apna  magnezije  železnega okisa  manganovega okisa  kalije  natrona  klora  žveplene kisline  fosforove kisline  ogelno kisline (z apnom in magnezijo) drugih snov  V. Ali je nerodovitna tudi (aka zemlja, v kteri se nahajajo vse snove? 0. Se ve da je nerodovitna, ako je posamesnib snov le preveč v zemlji. V. Se li more taka nerodovitna zemlja zboljšati? 0. To je zelo težavno; vendar se da malo po drenaži in ako se kolikor niogoče globoko orje, da potem deževnica more skozi, <er tako malo škodljivib snov odnese; tudi se da malo zboljšati, ako se z zemljo apno in lapor znieša. V. Postane od nature rodovitna zemlja nerodovitna, ako sp vedno obdeljuje? 0. Je nerodovitno, ako se vedno na enem kraju le ene verste žito prideljuje, tedaj to potem njivo loliko oslabi, da nikakoršnega dobička več ne prinaša. N. pr.: ako se na njivi zaporedoma vsako leto le oves ali pšenica prideljuje, tedaj na zadnje ne zraste na taki njivi ne oves ne pšenica več. V. Kaj pa bi bilo temu vzrok? 0. Te versle rastlin povžijejo pri rastvi veliko rudninskih snov iz zenilje, in tako se zaloga ali zaklad vedno manjša in nazadnje popolnoma ves zgine, kar je vzrok slabega prihodnjega pridelka. (Dalje prih.)