V elik del kn jige je posvetil zgodovinskem u razvo ju , zato da bi lažje dou­ m eli d an ašn je procese v n jih o v i k o n tin u ite ti. H isto ričn i vidik, k i ga n e k a ­ te ri geografi o dk lan ja jo ali vsaj om alovažujejo , češ, nas zanim a p redvsem sedan jost ko t izhodišče p rih o d n jih procesov, je za vsako resne jše razum e­ van je sedan josti p ri kom pleksn ih geografsk ih š tu d ijah nepogrešljiv . Z a ne­ k a te re p o k ra jin sk e enote p a je zarad i n jihove specifičnosti, in D ravska do lina je ta k šn a specifična po k ra jin a , edino s poglob ljen im poznavan jem p re tek lo sti mogoče rea lno oceniti sedan jost in n ak aza ti p rihodnost. Zgoniku je to v po ln i m eri uspelo. K dorko li se bo v p rih o d n je v rača l k p ro u čev an ju n ad a ljn jeg a p reo b lik o v an ja k u ltu rn e p o k ra jin e v D ravski dolini, bo im el v Zgonikovi k n jig i nenadom estljivo bogastvo podatkov , spoznanj in ugoto­ vitev. Zgonikovo delo posebej od liku je kom pleksen geografsk i aspek t z d ia­ lek tično izražen im vzročno-posledičnim p rep le tan jem učin k o v an ja družbe- nogeografsk ih fak to rje v in naravnogeografsk ih elem entov. S tv arn o v red n o te n je zap le tenega procesa p r ih a ja še posebej do izraza v p lastično n ak azan ih raz lik ah v razvo ju k u ltu rn e p o k ra jin e v tre h te m e lj­ n ih reg iona ln ih eno tah D ravske doline: O bm ejnem D ravskem h ribov ju , do­ lin i D rave in D ravskem P ohorju . Z gonik n e k a jk ra t om en ja germ an iza to rsk i p r itisk nem škega k ap ita la n a slovenske km ete, po d ro b n eje pa se nac ionalnega boja ne dotika. K er pa g re za obm ejno pokrajino , k i je b ila v p re tek lo sti p riča trd em u , tu d i k rv av em u bo ju za očuvan je slovenske naro d n e biti, bi a v to rju bilo šte ti sam o v dobro, če b i vsaj v k ra tk e m podpog lav ju orisal nac ionaln i boj in n a s ta ja n je sed an je m eje od u p ravnopo litične razm ejitv e m ed g rašk im in m aribo rsk im okrožjem le ta 1850, fo rm ira n jem m eje S lom škove škofije, M aistrov ih bo jev za severno m ejo do bo jev L ackovega odreda. K n jiga je p isana v lepem jeziku , u p o rab ljen o je čisto in precizno geo­ g rafsko izrazoslovje. V teh n ičn em sm islu m oti, da vse tabele n im ajo n as­ lova, in da so n ek a te re op rem ljene s k ra ticam i, k i niso obrazložene. Med fo to g ra fijam i pogrešam o eno od h id ro cen tra l, k i so tak o pom em ben a n tro ­ pogenic e lem ent D ravske doline. N aj zak ljučim o naš p rikaz Zgonikove k n jig e D ravska do lina z željo, da bi se več s lovensk ih geografov posvetilo tak o poglobljeno in odgovorno kom pleksnem u geografskem u p ro u čev an ju posam eznih slovensk ih p o k ra ­ jin sk ih enot, saj je še velik del slovenskega ozem lja geografsko pod ro b ­ neje p rik azan le v k n jig ah M elikove S lovenije, ki pa je v m arsičem že zastare la . V lad im ir B račič Mariborsko Podravje. Zbornik 11. zborovanja slovenskih geografov v Mariboru. M aribor 1979. Izdalo G eografsko d ru štv o S lovenije, s tr. 160. O zbo rovan ju slovensk ih geografov v M ariboru je poročal G eografski v estn ik 1978, sedaj p a je p red n am i zborn ik tr in a js tih re fe ra to v s tega zborovan ja, k i ob rav n av ajo M ariborsko reg ijo (občine M aribor, S lovenska B istrica, P tu j, O rm ož, L en a rt im R ad lje ). V določenem pogledu p red s ta v ­ lja jo p rob lem sko op rede ljeno sin tezo do lgo le tnega raz iskovalnega dela slo­ vensk ih geografov n a tem obm očju, dopoln jeno z n a jnovejš im i raz iskoval­ nim i rezu lta ti. Z arad i te g a tu d i m etodološka zasnova posam eznih re fe ra to v n i b istveno sp rem en jena , n e k a te ri p a p red s ta v lja jo v tem pogledu k o rak n ap re j ali celo m očno nova p rizad ev an ja po čim bolj kom pleksnem regio­ nalnem p rik azu posam eznih problem ov. Da so s tem re fe ra ti p ridob ili tu d i na ap likativnosti, k a r je bil tu d i eden od ciljev te g a raz iskovalnega dela, kaže dosedan je zan im an je za zb o rn ik in odm evi nan j. Od te g a koncep ta odstopata sam o dva uvodna re fe ra ta ; že trad ic io n a ln i p rikaz reg ije in n je ­ n ih p redvsem gospodarsk ih problem ov, ki ga je podal V inko B o r e c te r re fe ra t S v eto zarja I l e š i č a »M i s l i o s l o v e n s k i g e o g r a f i j i m e d M a r i b o r o m 19 5 4 i n M a r i b o r o m 1 97 8«, ki p r in aša k ritičn a raz ­ m iš ljan ja o u resn ičev an ju p red 24 le ti zastav ljen ih nalog o p roučevan ju Severo-vzhodne S lovenije, p rak tičn i ap likaciji geografsk ih dognanj, v se­ s tran sk i a firm aciji geografije v naši d ružb i in u v e lja v lja n ju geografije v šolski vzgoji te r o ob likovan ju takšnega koncep ta geografije, k ak ršn eg a že­ lim o a firm ira ti v znanosti, p rak si in vzgoji. Žal to razm išljan je ne v k lju ­ čuje dovolj tu d i pozitivn ih p rizadevan j v slovenski geografiji in n jen ih nedvom no tu d i splošno d ružbeno p rizn an ih rezu lta to v na vseh zgoraj n a ­ veden ih področjih , ki ga je doseglo m očno povečano število raziskovalcev, v p rak si zaposlen ih geografov in raz iskovaln ih geografsk ih in stituc ij V slovenski in jugoslovansk i geografsk i li te ra tu r i pom eni p rispevek V lad im irja B r a č i č a » P r o s t o r s k i r a z v o j u p r a v n e i n s a m o u p ­ r a v n e r a z d e l i t v e v o b č i n a h M a r i b o r sie o-p t u j s k e m e z o r e- g i j e« enega red k ih to v rs tn ih poskusov ob ravnave p rosto rskega aspek ta v časovni kom ponenti, k i je k lju b h isto ričnem u p ris to p u eden izm ed p o ­ m em bn ih geografsk ih problem ov m očno ap lika tivne narave. O rig inalnost in ap lik a tiv n o st ve lja tu d i za p rispevek Ivana G a m s a »K p o k r a j i n ­ s k o e k o l o š k i č l e n i t v i M a r i b o r s k e r e g i j e « , k je r je n a do­ kaj splošen način, p red v sem pa z nagibom zem ljišča, k lim atsk im i d e jav n i­ ki in izrabo ta l razč len jen a M ariborska reg ija ; na koncu so še n en a te re k o n k re tn e sugestije o ekološk ih pogojih za š ir je n je M aribora. V ečina o sta lih p rispevkov je posvečenih socio-ekonom skim problem om reg ije z vsem i n jen im i specifičnostm i, kot so obm ejnost, nerazv ito s t, a g ra r ­ na usm erjenost, tran z itn i položaj, nerazv ito s t m an jših c e n tra ln ih naselij itd. P ri tem izstopajo p rizad ev an ja po oprede litv i reg iona ln ih razlik , še zlasti m ed M ariborom ko t d rug im n ajv eč jim slovensk im m akroregional- n im središčem in d rug im i občinskim i središči te r p rod u k cijsk o in socio- ekonom sko n a sp loh izredno m očno he terogen im podeželjem . T akšni sta ag ra rnogeog ra fsk i raz p ra v i B oru ta B e l c a o posebnih k u ltu ra h ko t d e jav ­ n ik u socioekon om ske d iferen c iran o sti ru ra ln e g a p ro sto ra in B ožidarja K e r t a o u v e ljav ljan ju d ružbenega se k to rja k m e tijs tv a n a m e lio riran ih pov ršin ah v P esn išk i dolini, pa tu d i F erd a Š i l i h a o n e k a te rih elem en tih geografskega razvo ja Svečinsk ih goric in M avric ija Z g o n i k a o n ek a te ­ r ih geografsk ih d e jav n ik ih v občini R adlje K ončno lahko k tem u p r iš te ­ jem o še p risp ev k a A n tona G o s a r j a o zaposlen ih v tu jin i iz m ariborskega obm očja in V lad im irja K l e m e n č i č a o p rob lem ih razvo ja in s tru k tu re p reb iv a ls tv a v M ariborsk i regiji, k i je dejansko reg ionalno op rede ljena p rim e rja v a s celo tno S lovenijo . T udi m etodološko jasn o zasnovan p rispevek Igo rja V r i š e r j a » P o m e n M a r i b o r s k e r e g i j e v s l o v e n s k e m g o s p o d a r s t v u «, je v resn ic i p r im e rja v a razv o jn ih tren d o v M ariborske reg ije s celo tno SR S lovenijo , in n im a ten d en c u g o ta v lja n ja razv o jn ih ra z ­ lik zno tra j reg ije sam e. R edko p riso tn a p ro b lem atik a p ro m eta v geografsk ih p ro u čev an jih je v p risp ev k u M arjan a Ž a g a r j a » P r o m e t n a v l o g a M a r i b o r a « , ob­ d elana p redvsem v sm islu m akro po ložaja m esta s pokazate lji p riv lačn o ­ sti, oddaljenosti, povezanosti in dosegljivosti, delom a tu d i v p rim e rja v i z Ljubljani«. Pralv tak o red e k je tu d i poskus op rede litve p ro sto rsk ih raz lik M aribora glede na in d u strijsk o delovno silo po n je n i kva lifikac iji in spolu k i na j bi d a la neke v rs ts socialnogeografsko analizo m esta, in je p rav z a ­ p ra v le en e lem ent v ob likovan ju celo tne s tru k tu re teg a in d u strijsk eg a središča. R azprave v zbo rn iku se od liku jejo , razen po m etodološko dokaj za­ n im iv ih in svežih p ris to p ih , še po štev iln ih tabelah , k a rto g ram ih in d ia ­ gram ih. V tem pogledu nedvom no pom enijo precejšen n ap red ek v p rim e rja v i z zborn ikom s sim pozija o SV S loven iji 1972. le ta v M airiboru (G eographica SLovenica 3), in pom enijo solidno izhodišče zal n ad a ljn ja , še p od robnejša in te m e ljite jša raz iskovan ja M ariborske reg ije ko t celote in še posebej n je n ih reg iona ln ih in s tem povezan ih socio-ekonom skih razlik . M irko P ak