(OB! Nin* rtACATtA v OOTOVCTi DElfim ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE B ŠTEV. 33 ■ 7. A VGUSTA B LETO XVII H CENA 20 DINARJEV PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SBI VPLIV NA SMOTRNO ZAPOSLOVANJE Nove osnove za delitev dohodka gospodarskih organizacij med kolektivi in skupnostjo Kakor smo že pisali; bo letos predvidoma spremenjeno izračunavanje minimalnega osebnega dohodka. Ker za, letos še ni bil noben ustreznejši predlog dovolj preizkušen, so obveljale za izračun minimalnega osebnega dohodka kar obstoječe tarifne postavke. Se- veda je bila to le začasna rešitev. Za prihodnje leto je nuj-nb potrebna nova, boljša osnovi Boljša v tem smislu, da ne bo več tako obremenjena z vsemi nesoražmerji, ki jih je v tarifni politiki povzročilo administrativno urejanje in uravnavanje zasebnih zasluž- Ze v naši zadnji številki smo napisali, da je Ljubelj v vse večjo konkurenco Planici. Kar je skakalnica pod Poncami pozimi, to so ljubeljske strmine z bobnečimi motorji poleti. Ne verjamete? Gornji posnetek z letošnjih dirk na Ljubelj to zgovorno dokazuje, saj so dirke tudi tokrat privabile veliko število gledalcev kov. Poleg tega pa mora biti osnova za izračun minfmalne-ga osebnega dohodka neodvisna od neposredne tekoče tarifne politike. Natančneje rečeno, tarifna politika mora biti neodvisna od državnih inštrumentov. To nam je praksa povsem jasno pokazala. Dokler so namreč tarifne postavke istočasno inštrument za delitev med podjetjem in skupnostjo, niso ekonomsko dovolj učinkovite, ne elastične pri delitvi osebnih zaslužkov znotraj delovnega kolektiva, omejujejo politiko zaslužkov organov delavskega samoupravljanja. Predvideno je, da v teku letošnjega poletja pristojni orga-' ni izračunajo in pripravijo predloge novih osnov za izračun minimalnega osebnega dohodka. Ti predlogi bodo že septembra predloženi v javno razpravo in oktobra zvezni skupščini. Načeloma je določeno naslednje: prvič, razvrstiti je vse gospodarske panoge v določeno število skupin, tako po obsegu proizvodnje, kakor po pomenu panoge, stopnji proizvodnosti itd., in določiti razmerja med posameznimi skupinami, drugič, v posameznih panogah je določiti tipična delovna mesta, jih medsebojno razvrstiti ter določiti notranje vrednostne odnose med posameznimi delovnim; mesti. Na temelju take »rang listen delovnih mest, ki bodo točkovana po tem, v kateri panogi so in kakšno mesto zavzemajo znotraj panoge, bo potrebno samo še določiti vrednost ocenjevalne enote in imeli bomo minimalni-osebni dohodek. Iz tega je mogoče povzeti, naj bi v prihodnje minimalni osebni dohodek predpisala država z zakonom in naj bj bil predpisan za določeno delovno mesto v določeni panogi in v določen; višini. Trenutno organi oblasti, gospodarska združenja in sindikati izdelujejo te predloge. To Anketa: 64 odstotkov za spodbudne premije V kolektivu Industrije usnja na Vrhniki se je večina odločila za premijski sistem, toda pod pogojem, d a bo le-ta pravičen in da bodo vsi člani kolektiva sproti zvedeli, zakaj je kdo dobil premijo To je bil dejansko epilog k dolgotrajnim, včasih celo 'prevročim razpravam o tem, ali bodo a kolektivu vrhniške usnjar-ne zadržali premijski sistem ali ne. * Večina članov kolektiva vrhniške industrije usnja meni, da dosedanji premijski sistem v njihovem podjetju m bil dober. Nov mora biti, pravičnejši, ne glede na to, da na primer tudi lani niso izplačevali pretiranih Premij in i)i bilo niti govora o tem, da b; vse vrhnje obrali vodilni uslužbenci. Najvišjo premijo v minulem letu je prejel obratovadja ščetinarne (36.804 dinarjev), druge premije (vseh Premirancev je bilo le okrog 10 odstotkov zaposlitev) pa se bili Precej nižje, nekatere pelo tako nizke, da se je »ves kolektiv smejal tistim, ko.t sq povedali, ki so sprejeli po nekaj stotakov. Jasno, da take premije niso bile spodbudne, razen ega pa člani kolektiva niso bili najbolje seznanjeni za kaj jje kdo prejel Premijo. Pravijo, da ta-le primer najbolje označuje razvoj kolektiva in vzdušje v njem. Medtem ko »o še pred nedavnim tisti člani, ki so vpraševali, zakaj se je direktor odpeljal v Ljubljano z Ts-t.v,m avtomobilom, če je nekaj minut pozneje peljal tja prazen tovarniški avtobus, prišli na »indeks«, danes člani kolektiva z vso pravico — ne da bi jim jo kdo kratil — vprašujejo, kje je na primer direktor, če ga tri dn si doma. in zahtevajo poročilo o vsakem opravljenem potovanju Udeležba na sestankih je od ted-na do tedna številnejša. k.vti delavci vedo. da le rim dobe odgovor na vsa svoja . vprašanja In da prav tam m;bo,j /aVžo njihova graja Vendar je kazalo, da so premije izgubile ves ugled med člani vrhniške usnjarne in da bodo dokončno odpravili premijski sistem. Medtem pa je začela upadati kakovost izdelkov, kopičile so se reklamacije in vse to je prineslo koliktivu novo skrb. Znova so začeli razpravljati o premijah. Spomnili so se, da so premišljene premije dale v industriji dobre rezultate in da so potrebne. Delavski svet je sklenil, da bo znova sprejel premijski pravilnik, da pa premije ne smejo presegati 15% rednih mesečnih prejemkov, s premijami pa bi nagrajevali le res dokazane rezultate na raznih področjih dela (prihranek materiala ali druge zasluge, od katerih ima ves kolektiv koristi). Poleg premij bi obdržali še. sistem nagrad, s katerimi bi dajali priznanje predvsem tistim članom kolektiva, ki delajo na takih delovnih mestih, rta katerih ni mogoče meriti delovnega učinka, videti pa je njihovo prizadevanje pri delu in delovni uspehi. Tudi te nagrade naj.bi ne presegale 15% prejemkov nagrajenca v določenem obdobju. Tako je menil delavski svet. n; pa sprejel nobenega sklepa, preden ne zve, ali se ves kolektiv strinja s tem. — Zato so sc sprva odločili za splošno anonimno anketo. Delavski svet je na seji (9^ VII. 1958) določil petčlansko komisijo, ki je v pretekom tednu izvedla anketo in jo ■inalizirala. Od sklepa delavskega sveta in nato od določitve komisije pa do ime ankete je pretekla precej asa. Prav to pa je bilo potrebno, da so člani delavskega sveta, vodstvo sindikalne in partijske delo kajpak ni niti enostavno niti lahko, nasprotno, dokaj obsežno in zahtevno je. Poleg izrazito tehničnega dela terja, da temeljito razumemo stvari. Prva zadeva, ki jo je treba temeljito razumeti, je ta, da ni več mogoče istovetiti »minimalnega osebnega dohodka" in »tarifne postavke«. To bosta po novem dve samostojni stvari. V posameznih kolektivih pa je opaziti, da tega še vedno ne razločujejo. V razgovorih o predlogih minimalnih osebnih dohodkov je namreč opaziti, da jih posamezniki še vedno enostavno istovetijo s tarifnimi postavkami. To *e kaže v več primerih. Med njimi je tudi tale: »DKAGI« DELAVCI! V dosedanjih predlogih minimalnega osebnega dohodka (Nadaljevanje na 2. strani) Prvega avgusta je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj skupaj z Viktorjem Avbljem, članom Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije, obiskal gradbišče avtomobilske oeste Bratstva in enotnosti. Po ogledu del in mladinskih naselij je tov. Kardelj obiskal’ tudi tovarno »Novoteks« v Novem mes tu, kjer se je nekaj časa zadržal in si ogledal tovarniške obrate ter proizvode tovarne Polletni zaključni računi v siedišču pozornosti sindikatov organizacije seznanili članstvo z. namenom ankete in s- svojimi stališči. Pojasnjevali so jih na številnih sestankih — ljudje so vedno bolj nestrpno pričakovali anketo — in nato so razdelili anketne liste. Od 672 zaposlenih jdh je sodelovalo v anketi<524 (ostali so bili medtem na dopustu ali v bolniškem staležu). Odgovorili so vsi razen 23 (4,2%). Ob določenem času so člani ankete komisije pobrali anketne liste iz posebej za anketo določenih skrinjic (tako da je bila tajnost zajamčena) in jih nato skupno (Nadal.ievarvje na 3. strani) Pretečeni teden je bila na seji odtoona za gospodarstvo Republiškega sindikalnega sveta govora o gospodarsko politični dejavnosti sindikatov ob analizi poltetniih zaključnih . računov gospodarskih organizacij. Na tej seji, kil so jii poleg članov odbora prisostvovali še zastopniki istrotoovniih sindikatov pirotizvodnih panog, so sprejeli vrsto pobud za gospodansko politično dejavnost sinddlkalnih organizacij. Vse sindikalne organizacije in njihova vodstva naj bi še bolj kot doslej skrbela, da bi čim širši krog delavcev sodeloval v razpravah o polletnih zaključnih računih. Sodelovanje delavcev, zlasti uspešno in plodno sodelovanje, v teh razpravah* pa je odvisno predvsem od dveh stvari: od tega, kako so organizirani razgovori din kako so. delavci seznanjeni z gospodarskimi problemi podjetja. Zato se zdi, da je glavna im najvažnejša naloga sindikatov, jev. To jei mio eno najveejin oe- s»anovania samo zaradi oren os o le tovariš Tone Fajfar izrekel lavskih športnih, tekmovanj pri stanovanja samo zaradi prenosa ^rlznanje grafičarjem za njihovo nas. Vpliv na smotrno zaposlovanje (Nadaljevanje s 1. strani) je opaziti, da so nekvalificirana in nizkokvalificirana delovna mesta predlagatelji razvrstili zelo nizko in jim predvideli tudi sorazmerno nizko število vrednostnih enot. V primerih, ko so posamezniki te predloge pojmovali kpt tarifne postavke, so se začeli hudovati in razburjati tudi drugi delavci, In to seveda neutemeljeno. Ce so predlagatelji minimalnih osebnih dohodkov nizko ovrednotili nekvalificirana delovna mesta, so to nedvomno napravil; predvsem zato, ker pač ustreza dejanskim odnosom med vrednostjo dela na posameznih delovnih mestih. Poleg tega, da je taka razvrstitev ekonomsko utemeljena, pa bo ugodno vplivala tudi na politiko zaposlovanja. Doslej so podjetja marsikje povsem neodgovorno in po nepotrebnem zaposlovala neuke delavce in si tako ustvarjala velike rezerve neizučenn delovne sile. sestavljala črne brigade in podobno. Pri nizkem minimalnem osebnem dohodku za omenjena delovna mesta to ne bo več tako enostavno, Dejanski zaslužek delavcev na nekvalificiranih delovnih mestih je po tarifnih postavkah občutno višji kot so predvideni minimalni osebni dohodki. Torej bo potrebno za razliko med minimalnim osebnim dohodkom in _ DELAVSKA ENOTNOST - «iul'.«k svei i.\rt -uidikato' Slovenijo odgovorni urednik Ivo Tavčar risik Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec- v LJuh 'Jani - Naslov uredništva m uprave: Ljubljana, Čufarjevi' •ilica j oo>tn preda) Telefon uredništva J2-S38. upravi rft škunn /a «iredni*»'< «n upravn t?-031 Raeun p. Mestni hranilnici v LJ 6ftn-ii.6M» I-3-2?! lisi 7hala vtb ‘‘etrteU Rokopisov ne »racamo Posamezna Številka stan« 20 dinarlev - Naročnina »> predplačilo Je mesečna dinarjev i'etrt.letna 24« dinarlev notletna t«?n dlnar1*»v in celoletna anr din tarifno postavko plačevati družbeni doprinos, enostavno rečeno, davek. Se pravi, da bodo nekvalificirani delavci v prihodnje dragi za podjetja. Ne bo več tako, kot je bilo doslej večkrat, da so na račun nizkih tarifnih postavk na omenjenih delovnih mestih ustvarjali v nekaterih podjetjih rezervo plačnega sklada za višje kvalificirana delovna mesta. Tako so si v preteklosti s prekomernim zaposlovanjem nekvalificiranih delavcev marsikje popravljali tarifne postavke, Poslej se to ne bo več ohneslo. Kolektiv bo resno pretehtal, kdaj in v kakšni meri se mu izplača zaposlovati nove delavce. Ob vsem tem pa je treba jasno povedati, da minimalni osebni dohodki niso tarifne postavke. Tarifne postavke bodo določali delovni kolektivi sami. Gospodarska združenja in sindikati bodo skupno izdelali tarifni sporazum, v katerem bodo okvirne tarifne postavke za delovna mesta v posameznih gospodarskih panogah. Sele ko bodo predloženi omenjeni sporazumi v javno razpravo, bo mogoče govoriti o ravni osebnih zaslužkov. Sedaj pa teko razgovori le o obračunskih enotah, ki naj bi bile čimbolj ekonomske za delitev dohodka gospodarskih organizacij med kolektivi in skupnostjo. PRAVILNO VREDNOTENJE DELOVNIH MEST Druga taka zadeva, ki kaže ua doiečena nerazumevanja v zvezd z izračunavanjem predlogov minimalnega osebnega dohodka, pa se kaže v napravah o vrednotenju in razvrščanju delovnih mest. V delovnih kolektivih s® pred časom analitično ocenili in ovrednotili delovna mesta. Vsak koiektiv je to delo opravil samostojno. Ko primerjamo te posamezne ocene, ugotavljamo velike razlike med njimi. Kažejo se tako v ocenjevanju po^a-mezniin eiementov, ki označujejo delovno mesto (strokovnost, te-žina, odgovornost, vpliv okolice itd.), kot pri razvrščanju delovnih mest po pomenu. Posamezniki namreč menijo, da je mogoče analitično oceno, napravljeno v tej ali oni gospodarski organizaciji, vzeti za osnovo, ki naj velja za celotno panogo. Žato sii tudi prizadevajo v tej smeri. Toda taka prizadevanja neutemeljena in nekoristna. Na izdelovalcih predlogov za minimalne osebne, dohodke je, da iz vseh individualnih predlogov in ocen, ki veljajo za posamezna podjetja, dobe za tipična delovna mesta v panogi tako umerila, ki so značilna za celotno panogo, in da posamezna delovna mesta potem tudi temu primerno ovrednotijo Kajpak ne bo šlo brez preglavic. Razmeroma lahko je povprečno enako o cep.il ti posamezne elemente, ki vplivajo na določeno delovno mesto. Bolj zamotamo Pa je razvrščanje delovnih 0 O TEBI, TVOJEM DELU, © TVOJIH USPEHIH IN © TEŽAVAH PIŠE »DELAVSKA ENOTNOSi. i/6 NOGAVICE 'Z LASTOVKO NVLON, PERLON, ENKALON, CREPPE-NYLON mest. V nekaterih, delovnih kolektivih iste panoge dajejo, recimo, prodajni službi odločni prednost pred tehnično službo poklicem v istem podjetju Stvar utemeljujejo s tem, da j< določena dejavnost v posameznih podjetjih daJeč bolj razvit; kot v nekaterih drugih. V ne katerih železarnah, na primer imajo zelo razvito livarstvo Tam so livarji na vrhu lestvic; kvalificiranih delavcev. V železarnah, kjer je vplivanje postransko in manj razvito opravilo, pa so spet mnogo niže Isto velja za modelne mizarje. Seveda ni mog*če vzeti posameznih primerov za edino merilo. Potrebno se je odločiti z; povprečno značilnost. Ponovne je poudariti, da bodo posamezne posebnosti tako uravnavali delovni kolektivi s tarifno politiko. Vendar pa je nujno potrebno skrbno preučit; vse značilnosti podjetij celotne panoge Zelo slabo bi namreč bilo, če b: določena opravila, ki so razvit; samo v nekaterih podjetjih niz; ovrednotili, kot je ekonomske opravičeno. V tem primeru b zmanjšali zanimanje delovneg; kolektiva za tisto dejavnost. Vsa omenjena sorazmerja se daj vsklajajo. Predlagatelji s prizadevajo, da bi bila že i predlogih čimbolj urejena. Po. vsem jasno pa je, da bo javni razprava obilo prispevala k dokončni razporeditvi strok in de lovnih mest. Zato se moraj; sindikalne organizacije nanji temeljito pripraviti. Pri dokončnem obliikovanjui predloga minimalnih osebnih dohodkoi si bodo sindikati prizadevali, d; se pri vrednotenju- p09amezn.it panog im delovnih mest čimbol upoštevajo ekonomski činitelji kot so gospodarski pomen, obseg proizvodnje, dosežena produktivnost, itd. in da bodo pa noge in delovna mesta tudi temu primerno razporejena. Roman Albreht GOSPODARSKI PREGLED Kako ustvariti predvideno povečanje življenjske ravni Z družbenim planom za letošnje leto je predvideno, da se bo osebna potrošnja povečala za 8 odstotkov oziroma za 6 odstotkov na prebivalca. Prav tako pa smo računali, da se bo potrošnja mestnega oziroma industrijskega prebivalstva povečevala nekoliko hitreje kot potrošnja na vasi. Zbrani so podatki za prvih pet mesecev oziroma za prvo polletje letošnjega leta in le-ti nas opozarjajo na nekatere naloge, sicer načrta, ki najbolj zanima vse proizvajalce, ne bomo izpolnili. Osebni dohodki delavcev in nameščencev v gospodarstvu in upravi so se v prvih petih mesecih povečali od 370 na 411 milijard dinarjev, to je za okoli 11 odstotkov. Toda pri tem moramo upoštevati višje cene, in podatki kažejo, da se je osebna potrošnja povečala le za 4.4 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Ta podatek pa hkrati govori, da ne izpolnjujemo predvidevanj letošnjega gospodarskega načrta. Se celo neskladno pa je povečevanje osebne potrošnje v primerjavi z vaškim prebivalstvom. Medtem ko se je osebna potrošnja delavcev in nameščencev v minulem obdobju zmanjšala približno za 1 odstotek v primerjavi z istim časom v lanskem letu (pri čemer upoštevamo, da so se življenjski stroški povečali za 5 do 6 odstotkov), pa se je osebna potrošnja na vasi povečala za okoli 9 odstotkov. Zaostajanje osebne potrošnje delavcev in nameščencev je tako rekoč velika slabost letošnjega gospodarjenja. V času od januarja do maja so se povečali osebni dohodki kem primeru pa je načrt, kar pišemo pravzaprav že od začetka leta, odvisen predvsem od proizvodnje in od povečevanja proizvodnosti posameznega delavca. Pomeni, da je to v vsakem primeru najvažnejša naloga in da moramo zato povsem omejiti zaposlevanje np-vih delavcev. Nekateri ljudski odbori že sprejemajo ukrepe in lahko podjetja na njihovem področju zaposlujejo nove delavce Je s pristankom zbora proizvajalcev. Večje število zaposlenih, kot smo predvidevali, zahteva veliko večje blagovne sklade. Če ti dve stvari nista v pravilnih odnosih, so lahko vsi napori zaman. Prav tako bomo morali ome~-jiti nagel porast osebne potrofr nje na vasi. To se bo dalo dušeči predvsem z doslednim nadziranjem odkupnih cen, zlasti dogovorjenih, dalje bi kazalo zmanjšati regrese v kmetijstvu, dosledno izterja vati davke in doseči nižje odkupne cene, zlasti za vino, tobak, zdravilne rastline itd. Preskrba mest s prehranskimi proizvodi bo v naslednjih mesecih odločilno vplivala na osebno potrošnjo mestneg in industrijskega prebivalstva. Zato redna preskrba ni le naloga zveznih in republiških organov, ki se ukvarjajo s prometom, pač pa predvsem ljudskih odborov v mestih, dalje je to naloga trgovinskih zbornic in ne nazadnje sindikatov. Znano je, da so bili sprejeti predpisi, ki so precej omejili najemanje potrošniških kreditov. V prvem polletju so se zaradi tega zmanjšali za okoli 9 milijard dinarjev. Zaradi zadovoljivih zalog nekaterih vrst 1957 1958 1957 1958 I jf» 370 411 169 192 Ml LIJ O N O V D INARJ EV ilSEBNI DOHODKI PREBIVALCEV FLRJ OD JANUARJA DO MIJA zaposlenih za okoli 20 odstotkov. Toda rta tako povečanje je vplivalo zlasti zaposlovanje novih delavcev. Ze v prvih petih mesecih smo zaposlili nekaj več kot 8 odstotkov novih ljudi, to je okoli 209.000, čeprav smo predvidevali, da jih bomo v letošnjem letu zaposlili v gospodarstvu in v negospodarskih dejavnostih skupno le 120.000. Zaradi tega se ni zadovoljivo povečevala produktivnost dela in zaradi tega se je močno zožila realna osnova za povečevanje osebne potrošnje delavcev in nameščencev v mestih in industrijskih središčih. Upoštevati moramo, da novozapo-sleni delavci in člani njihovih družin znatno povečujejo svojo potrošnjo, kar gre na račun obstoječih potrošnik skladov. Ce pri tem upoštevamo še to, da prihaja nova delovna sila predvsem z vasi, potem je razumljivo, da tudi to vpliva na prelivanje potrošnik skladov na vas, seveda na škodo delavcev ter nameščencev v industrijskih mestih. Čeprav po preteklem obdobju ne moremo zatrdno reči, ali bomo dosegli predvideno povečanje osebne potrošnje v letošnjem letu, z drugimi besedami ali bomo izpolnili načrt o zvišanju življenjske ravni, pa vseeno lahko že sedaj govorimo o nekaterih nalogah, ki bi — če bi jih izpolnili — zagotovile. da bo plan do konca leta izpolnjen. Zaostanek osebne potrošnje namreč ni tolikšen, da tega ne bi mogli dohi--' teti v drugem polletju. V vsa- industrijskega blaga bi lahko sedaj ponovno olajšali pogoje, ki omogočajo najemanje potrošniških kreditov ,toda to naj bi veljalo predvsem za delavce in uslužbence velikih mest in industrijskih središč. Gospodarski organi ugotavljajo, da bi bilo koristno, če bi sprejeli še nekaj ukrepov, ki se tičejo izvoza in uvoza, zalog in končno tudi osebnih dohodkov. K stabilizaciji trga je precej prispeval odlok o kontroli in evidenci cen. Toda postopek je nekoliko zapleten in z dodatnimi predpisi bo popravljeno tudi to. Če bodo občiile dosledno uporabljale pravice, ki. jim jih daje ta odlok, bodo lahko prispevale k hitrejšemu povečevanju osebne potrošnje. In zaključek? Ugotavljamo torej, da se življenjski standard ne zvišuje tako naglo kot smo predvidevali. Z zaostajanjem nismo zadovoljni in je vsekakor prav, da o tem tudi javno razpravljamo in ugotavljamo vzroke, od kod težave. Iz zapisanega sledi, da gre predvsem za povečanje proizvodnosti, omejevanje zaposlovanja, pa tudi za zniževanje cen za nekatere vrste industrijskih proizvodov ter prehranskih artiklov.. Z izpolnjevanjem teh nalog, ki pa se tičejo predvsem gospodarskih organizacij in občinskih ljudskih odborov, deloma pa tudi dodatnih, odlokov zveznih organov, bomo načrt dosegli in izpolnili eno izmed najvažnejših nalog perspektivnega gospodarskega načrta. M. S. 1 tovarna perifa, platanin ’i rokavic KRANJ | Pn obisku Gorenjskega sejma v Kranju ne pozabite obi-| skati našega paviljona, kjer si boste ogledali najnovejše | modele naših proizvodov, katere lahko po želji kupite na 1 sejmu. / SKLEPI OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA KRANJ Vsi delavci naj vedo, kako bodo gospodarili Zagotoviti je treba široko in konstruktivno razpravo v zvezi s poročili o periodičnih obračunih gospodarskih organizacij - Sindikalne organizacije lahko zahtevajo na zborih proizvajalcev ženo obravnavo o obračunih posameznih podjetij Polletni obračun jty letos to-Mko zanimvejši od obračunov prejšnjih let zaradi tega, ker je večina gospodarskih organizacij letos prvič prešla a sistema »dobička« na *čis4i dohodek« in bo polletni obračun že lahko pokazal dobre in slabe strani nove delitve dohodka. Kljub mnogim pesimističnim napovedim, četš da so instrumenti slabi — tako so napovedovali v glavnem tisti, ki instrumentov sami niso preizkusili — predstavniki mnogih podjetij že izjavljajo, da je nova delitev dohodka za kolektive ugodnejša (o tem so na primer prepričani tudi v železarni Jesenice). Zaradi tega bo potrebno z na j -večjo pazljivostjo pripravit; prvi periodični obračun, ker bodo njegovi zaključki važno napotilo za gospodarjenje v preostalih petih mesecih. Ker pa pi-edpisi o novi delitvi dohodka puščajo delovnim kolektivom proste roke glede razdelitve dohodka, ki jim ostane po plačilu družbenih obveznosti, ne bomo nikdar dovoli poudarili načelo ene izmed zadevah uredb, namreč da morajo kolektivi z ustvar j enhrni sredstvi ravnati kot dobri gospodarji. To načelo velja zlasti sedaj, ko izplačevanje osebnih dohodkov ni več omejeno z 10 odstotki nad tarifnim pravilnikom. NAJPREJ SE JE POTREBNO TEMELJITO POMENITI V PODJETJU Nedvomno b; ne bilo dovolj, če bi razčiščevanje vseh vprašanj naložili enostavno na rame občinskim zborom proizvajalcev, ki so dolžni obravnavati poročilo o periodičnih obračunih gospodarskih organizacij. Iz prakse vemo, da zbori proizvajalcev čestokrat sprejemajo zaključne račune podjetij dokaj formalno, brez sleherne razprave, običajno pa je potrjevanje zaključnih računov na dnevnem redu poleg vrste drugih vprašanj. Težišče razprave bo torej v samih delovnih kolektivih. Tu bo pritegniti slehernega člana kolektiva, da bo povedal svoje mfiUjenje o gospodarjenju im predlagal, kako naj bi razdelili ustvarjeni dohodek. Pred kolektiv bo treba razgrniti jasno sliko o potrebah proizvodnje, izobraževanja kadrov, stanovanj, družbene prehrane lastnih delavcev, v komunalnih potrebah občine itd. Če bo vsaka od teh potreb postavljena na svoje mesto, ni nevarnosti, da bi kolektivi oddvojili pretiran del dohodka neposredno za osebne dohodke delavcev. Seveda je to mogoče doseči res samo s sodelovanjem večine kolektiva v razprav; o periodičnem obračunu. V takih primerih tudi zbor proizvajalcev ne bo imel težkega dela. Šele če sindikalni organizaciji ne bo uspelo v razpravi v podjetju uveljaviti konstruktivnih stališč, bo potrebno na takšno podjetje posebej opozoriti zbor proizvajalcev. V primerih, kjer so slabo gospodarili ali pa pri razdelitvi sredstev kolektivi niso ravnali kot dobri gospodarji, bodo sindikalne organizacije vsekakor morale zahtevati na zboru proizvajalcev ločeno obravnavo polletnega obračuna prizadetega podjetja in tu uveljavljati svoja stališča. Tako bomo dosegli, da bodo razprave na zborih proizvajalcev živahne in konstruktivne. SKLEPI OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA I KRANJ Na razpravo o periodičnih obračunih se bo treba torej temeljito pripraviti. Če bo pri tem vsakdo opravil svojo dolžnost, ne bo ob koncu leta nikogar bolela glava in tudi krivcev za sklepe, sprejete mimo kolektiva, ne bo treba iskati. V teh pripravah imajo važno vlogo tudi sindikalne organizacije. Priprave sindikalnih organizacij morajo biti usmerjene v to, da sindikalni funkcionarji oziroma člani sindikata na teh razpravah ne bodo govorili z običajnim jezikom političnega aktivista,, ampak bodo do predloženih obračunov zavzeli konkretna stališča, bodisi glede proizvodnje in družbenega standarda delavcev bodisi glede odnosov med podjetjem in občino. Mnogi sindikalni forum; se na to že resno pripravljajo. Okrajni sindikalni svet v Kranju je na primer v zvezi s polletnimi obračuni podjetij sprejel več sklepov, med katerimi so najvažnejši naslednji: — Sindikalne organizacije morajo doseči, da bodo delavski sveti predhodno razpravljali o poletnih obračunih in sprejeli osnovne principe delitve dohodka. Šele na podlagi takšne predhodne razprave bi sprejeli polletni;, obračun. — Da bj sindikalna organizacija lahko zavzela do predloženega obračuna svoje stališče, ji je treba dati na razpolago potrebne podatke Vsaj teden dni pred zasedanjem delavskega sveta. Tako sindikalne organizacije ne bodo postavljene že pred izvršeno dejstvo oziroma prisiljene, da zavzamejo stališče brez širše predhodne razprave s člani. — Kjer sindikalne organizacije v podjetju ne bi mogle uveljaviti svojih stališč, morajo občinski sindikalni sveti zahtevati, da se na občinskem zboru proizvajalcev ločeno obravnava periodični obračun podjetja, najbolj kritične primere pa naj bi obravnaval tudi okrajni odbor proizvajalcev. — Pri sestavljanju polletnih' obračunov je posebno paziti na njihovo vskladitev s perspektivnimi plani občin glede proizvodnih planov, zaposlitve delovne sile, razdelitve sredstev za lasten družbeni standard in potrebe občine Itd. — Okrajni sindikalni svet bo občinskim sindikalnim »vetom posredoval najvažnejše primere, ki naj bi jih sindikalne organizacije upoštevale pri obravnavi polletnih obračunov. NE ČAKATI! Tudi razprave o ureditvi tarifnih pravilnikov dobivajo vedno bolj določno obliko. Po vsej verjetnosti bomo že do septembra dobili tarifne sporazume, ki bodo okvir za sprejem tarifnih pravilnikov. Obstoji pa nevarnost, da bodo nekatera podjetja čakala, dokler ne bodo potrjeni tarifni sporazumi in bodo šele potem začela pripravljati lasten tarifni pravilnik. Nobenega razloga namreč ni za čakanje. Tarifni sporazum ne bo določal konkretnih tarifnih postavk, ampak bo dajal le gornjo in spodnjp mejo, podjetje pa bo še vedno samo določilo notranja razmerja' tarifnih postavk med posameznimi delovnimi mesti( razpon med najnižjiml. in najviišjiimi tarifnimi postavkami). Podlaga Pa ureditev teh notranjih razmerij pa je prav* analitska ocena delovnih mest kot najbolj objektivno merilo za določitev odnosov med posameznimi delovnimi mesti. Analitsko oceno delovnih mest je treba torej smatrati predvsem kot osnovo za določitev relativno pravičnega razmerja med posameznimi delovnimi mesti znotraj podjetja, ne pa kot instrument, s katerim bi določili tarifne postavke od zunaj. Družba bo s tarifnimi sporazumi torej določila samo okvire, določitev vzponov znotraj podjetja pa je popolnoma stvar delovnega kolektiva. Nedvomno bi za ureditev teh notranjih razponov mimo analitske ocene lahko uporabili; še kakšna druga merila. Vendar je zaenkrat analitska ocena najbolj zanesljiva in jo kaže torej dokončati z vso resnostjo. V zvezi s tem je okrajni sindikalni svet priporočil podjetjem, naj ne čakajo s pripravami tarifnih pravilnikov, ampak naj že sedaj določijo notranja razmerja tarifnih postavk, pri čemer se naj kot osnov® po-služijo analitske ocene delovnih mest. Kdor bo imel do oktobra pripravljen notranji razpon med tarifnimi postavkami, bo svoje tarifne .postavke lahko zelo hitro prilagodil veljavnemu tarifnemu sporazumu. Potem tudi ne bo težko do konca leta sprejeti nov tarifni pravilnik. I. Kristan Delo v vrhniški usnjarni Pismo uredništvu POCENI ZASLUŽEK Franjo Kristl, predsednik upravnega odbora v podjetju »Bor« v Pesnici nam je pisal: »V Interesu kolektiva našega podjetja vas vljudno prosim za pojasnilo, kakšna stališča naj zavzameta upravni odbor in kolektiv podjetj pri pretresanju naslednje zadeve: V našem podjetju ima več vodilnih uslužbencev mopede ali motorna kolesa in jdh -uporabljajo večkrat za službene potrebe. Podjetje jim plačuje odškodnino na osnovi prevoženih kilometrov. Odškodnine za motorno kolo 175 ccm obračunavajo po 20 dinarjev za kilometer in 11 dinarjev za moped. Izračunali smo, da bi znašala realna odškodnina (vštevšj nadomestilo za pograbljeno gorivo, a-mortizaciijo in ostale stroške, ki jih lahko podjetje opraviči in vrne prizadetemu), za motorno kolo 175 ccm 7 dinarjev in 4,30 dinarja za moped na kilometer. To realno izračunano odškodnino smo proučevali tudi na redni seji delavskega sveta, vendar s predlogom, da bi to odškodnino znižali, nismo u-speli, zato ker so skoraj vsi koristniki te odškodnine obenem tudi v delavskem svetu. , Glasovali so proti Svoje stališče so podprli z dejstvom, češ da motorist hitreje opravi pot in pri tem izgubi le malo ali pa nič na fizični kondiciji, kar j® spet podjetju v korist . . . . .. Nekateri člani* kolektiva menijo, da je sedaj podjetje tisto, ki tem ljudem plačuje njihove obroke za mopede, kar pa po logični presoji ni povsem neosnova-no. Mesečni obrok za moped znaša okoli 5.500 dinarjev odškodnina za prevožene ki-loletre pa dobi posameznik tudi d.. 7 ali več tisoč dinarjev mesečno... Uslužbenec, ki uporablja motor, dobi mesečno okoli 13.000 dinarjev odškodnine, obrok pa znaša 8.500 dinarjev. Ostalo je nekakša nagrada za posebno prizadevanje? . . . Vljudno vas prosim, da nam konkretno svetujete oziroma nam sporočite svoje mnenje.« (To je povzetek pisma, ki smo ga prejeli . Pritrditi je tistim članom kolektiva, ki vidijo v odškodnini za uporabo motornega kolesa in mopeda predvsem »poceni zaslužek«. Dodati bi bilo le, da je tako določena odškodnina posebna oblika »nezasluženega zaslužka« in torej tako ravnanje, ki meri na zlorabo. V dokaz naj navedemo samo dva primera. Zvezni držav- ni sekretar za finance je izdal odredbo o cenah za prevoz z osebnimi avtomobili za službene potrebe. V njej so določene cene za obračunavanje in izračunavanje prevoza z osebnimi avtomobili, in sicer za gorivo in mazivo za kilometer vožnje z osebnim avtomobilom od 1100 do 2500 ccm — 13 dinarjev, oziroma 17 dinarjev za kilometer vožnje z osebnim avtomobilom višje kategorije. Podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet pa lahko plačajo pavšalni znesek za uporabo koles in motornega kolesa delavcem, ki uporabljajo pri raznašanju poštnih pošiljk ali obvestil in pri vzdrževanju telegraf-sko-telefonskih linij svoja kolesa in motorna kolesa. Po navodilu o materialnih stroških gospodarskih organizacij ter o izdatkih, ki so z njimi izenačeni (Uradni list FLRJ štev. 9-58), znašajo ti pavšalni zneski do 500 dinarjev za kolo in do 3000 dinarjev za motorno kolo. Če te zneske primerjamo z zneski, ki jih dobivajo nekateri .a-ši uslužbenci, postane očitna pretiranost, neutemeljenost odškodnin, kakršne so uspeli uveljaviti interesenti. Sklep delavskega sveta torej nima niti moralne niti materialne osnove. Je pa problematična tudi njegova zakonitost in pravna utemeljenost, na kar bi moral po svoji službeni dolžnosti paziti zlasti upravnik. Odškodnina za uporabo mopedov in motornih koles ne gre v materialne stroške. Tako se dejansko posega v sredstva, ki ostanejo kolektivu. ko i izpolni svoje druž- bene obveznosti. Po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij pa se lahko ta sredstva uporabljajo le po pravilih podjetja. Ne zadošča torej samo sklep delavskega sveta, temveč je treba poprej spremeniti in dopolniti pravila. Poleg tega je plačevanje in priznavanje te odškodnine v zvezi s službenimi potovanji. Torej morajo biti urejena vsa vprašanja v zvezi s to odškodnino v tarifnem pravilniku. To tem bolj, ker je po členu 361 zakona o delovnih razmerjih ureditev teh vprašanj obvezna vsebina tarifnega pravilnika. To pomeni, da ni mogoče tega urejati zgolj s sklepom delavskega sveta, temveč je potreben spet postopek za spremembo in dopolnitev tarifnega pravilnika. Iz vašega pisma pa je razbrati, da je zadevo uredil delavski svet s svojim sklepom mimo pravili podjetja in mimo tarifnega pravilnika. Tako ravnanje pa ni dopustno, zato menimo, da je sklep delavskega sveta o priznanju odškodnine z,a u-porabo mopedov in motornih koles nezakonit. Priporočljivo bi bilo, opozoriti na to finančno inšpekcijo in inšpekcijo dela, da bi s svojimi u-krepi preprečila nadaljnjo neutemeljeno in po našem mnenju nezakonito izkoriščanje sredstev, s katerimi razpolaga kolektiv v prid lastnega razvoja in napredka. Nj izključeno, da se bodo v vašem podjetju poskušali otresti človeka, ki odkrito opozori na nepravilnosti. V tem primeru nas takoj obvestite. STRAH PRED BLAGAJNO Svoj čas so bili trgovci pripravljeni kupovati registrske Magajne. To so zahtevali tudi finančni organi. Toda blagajn, ki bi sproti beležile dnevni promet, ni bilo moč kupiti. Danes. Ze dober mesec ima Mladinska knjiga na prodaj 2.500 registrskih blagajn vseh vrst in cen, od ročnih do električnih, enostavnih in kombiniranih po 129.000 do 600.000 dinarjev. Tida trgovci ne kažejo prav nobenega zanimanja zanje, čeprav je šlo zanič precej deviznih sredstev in so cene zaradi nizkega koeficienta (1:2) zelo ugodne. Zaključki lo tako rekoč na dlani. Re- gistrska blagajna bi bila v vsaki poslovalnici najboljši , sodelavec potrošniškega sveta, onemogočala bi kakršnokoli okoriščanje, ker z njo vsak dan, lahko, pa tudi dvakrat dnevno, kontroliramo izkupiček po vrednosti in po količini. V tistih mesarijah, na primer, kjer že imajo registrske blagajne, poslujejo brez kala (količinskih izgub), v tistih brez blagajn pa znaša kale vselej s predpisi dovoljen odstotek. Kako to? Morda se nekateri prav zaradi »izgub«, ki bi nastale v dohodkih, ne morejo sprijazniti s takšno kontrolo. Pravijo, da za take blagajne »»govina nima siedstev. No, prepričanj smo, da bodo polletni obračuni pokazali, da si trgovina, če bi le hotela, hotele, lahko privoščila takšno »razkošje«. Zelenjadarski trgovini in podobnim pa bi lahko pomagali z investicijskimi krediti. Ljubljanski j svet za blagovni promet je za take trgovine namenil nekaj sto milijonov dinarjev, toda v tem primeru ni običajnega pritiska na kredite. Ali zato, ker gre za »nepopularne« kontrolorje? Zato bi bilo morda prav, če bi dali sveti za blagovni promet pobudo, naj okrajni ljudski odbori sprejmejo odlok o obvezni vpeljavi registrskih Magajn. Polem bo stvar brž ca« enostavnejša, Vsekakor trgovina ne zagotavlja prvič, da ji kontrola ne gre na »živce«. Tudi pri uvajanju potrošniških svetov so vsi trdili: kar naj pridejo, saj se ' jih ne bojimo, to je pametno in koristno, in podobno. Toda ko so bili potrošniški sveti ustanovljeni, v marsikateri trgovini niso imeh prav nobene podpore, da bi lahko uspešno razvili svojo dejavnost. Potem ni nič čudnega, če je trgovina izgubila zaupanje potrošnikov. In precej jo bo stalo, da si ga bo ponovno pridobila. Marsikdaj, čeprav ne vedno, je tega kriva sama. Končno pa niti ne gre samo z.a kontrolo. Moderne blagajne omogočajo dnevni pregled, kako in koliko prodaja. posemezni prodajalec (to bi omogočalo nagrajevanje po učinku!), dalje lahko trgovina sproti ugotavlja, za katere vrste blaga se potrošniki najbolj zanimajo in podobno. Kombinirane blagajne z oznakami omogočajo tudi boljše poslovanje in ne ie kontrolo. Ali je strah pred kontrolo res tako veiik, da posamezniki ne vidijo niti drugih prednosti teh strojev? Mitja Švab Anketa: 64 odstotkov za spodbudne premije (Nadaljevanje s 1. strani) analizirali. Predvsem: oddani so bili vsi razdeljeni listi. Anketa je vsebovala osem vprašanj. Na prvo vprašanje: Aii smatrate; da je potrebno vskladiti norme med posameznimi oddelki in fazami, tako da bi bila merila delovnega učinka povsod enako pravična? je pritrdilno odgovorilo 461 (87,88%) članov kolektiva, 22 odklonilno, 41 pa jih ni odgovorilo. Velika večina (407 ali 77,67%) je menila, da je prav, če vidne uspehe in prizadevanje pri delu nagradimo. 339 ali 64,9% anketiranih sodi, da so tudi letos potrebne premije kot oblika nagrajevanja za prihranke, uspehe in učinke dela, prav tako pa jih je največ (175) zapisalo, da višina premije ne bi smela presegati 15% mesečnih prejemkov. Značilno pa je, da jih prav toliko na to vprašanje sploh ni odgovorilo, najbrž zaradi dokaj upravičenih pomislekov, ali je sploh pametno premije vezati na plače, to je ha tarifne postavke. Prav zaradi tega je delavski svet sklenil proučevati, kako bi tudi v njihovem podjetju uvedli ekonomske enote in da bi med drugim tako točneje in pravičneje določili koliko premije dobi kdo ra vsak prihranjeni dinar. Posebno je zanimivo, da se je ogromna večina anketiranih Izrekla za tako imenovane negativne premije, to je da se za slabo opravljeno delo premdranecu odtegne premija. V odgovoru na sedmo vprašanje: kako b; kolektiv najbolje kontroliral premije? je večina zapisala, da naj bi o vsaki premiji redno seznanjali kolektiv na množičnem sestanku in po potrebi tudi skupno razpravljali o njej. Nazadnje naj bi anketiranci napisali še svoje pripombe. Napisalo jih je 184 delavcev in delavk. Omenimo naj, da ni bila niti ena neresna ali celo zlonamerna. Poglejmo nekaj odgovorov, prepisanih z anketnih listov: »Premijo tistemu, ki jo res za-' služi z delom, s prihranki ali z boljšo organizacijo .dela, to pa naj se vsem obrazloži. —« (18 pripomb). »Obračun premij obrazložite članom kolektiva, da bomo vedeli, kaj je kdo prihranil ali kako je koristil.« »Pri premiranju je treba upoštevati tudi izgubo zaradi slabe kakovosti.« »Premije naj bi razumljivo obravnavali preddelavci,« »Merilo za nagrade naj bo delo.« Bilo je tudi več pripomb na račun dosedanjega stanja, dosedanjega načina premiranja ipd. Nekdo je napisal: »Ni prav, da obratovodja ščetinarne lahko dobi najvišjo premijo, medtem ko imajo delavke v ščetinami najmanj možnosti za prekoračevanje norm.« Lani ni bilo v redu premiranjc kurjačev. V sušilnici je velikokrat primanjkovalo pare, tako da ni mogla v redu obratovati, kurjači pa so dobili premije za prihranek na premogu.« »Premije naj se izplačujej« po učinku in ne po obrazu.« Vrsta pripomb je zadevala nonme. delovne pogoje (neka delavka je prosila, naj bi v njenem obratu namestili vrata, ker delavke trpe zaradi prepiha), druge so prosile za delovne obleke, nekatere so predlagale, naj hi v tovarni organizirali pralnico za pranje delovnih oblek, drugi šo kritizirali grob odnos nekaterih preddelavcev do delavk, zahtevali večji nadzor nad kakovostjo in nad samim delom (»ker nekateri pohajkujejo med delom«). Kot rdeče nitka .pa se vleče skozi, vse pripombe želja, da naj bo premiranjc pravično, zar^s upravičeno in da naj bo kolektiv seznanjen z vsem. D, D. Anketa o premijah je bila že druga tovrstna akcija, kj jo je izvedel -delavski svet Industrije usnja na Vrhniki. S prvo anketo so povprašali člane kolektiva, aii želijo toplo malico ali ne. Velika večina je odgovorila pritrdilno. Danes pripravljajo delavcem vsako dopoldne okusno toplo malico, ki stane le 25 dina>j,ev, in .prav redki so, ki je ne použijejo. Delavci na sliki so se pravkar vrnili in so še malo posedeli na dvorišču do konca polurnega odmora POLLETNI ZAKLJUČNI RAČUNI v središču pozornosti sindikatov (Nadaljevanje s 1. strani) tem tudi uporabi. Boj z,a tako gospodarjenje je najuspešnejša bitka tudii uporabit. Boj za to bitka za obltikiovainje delavcev v dobre im skrbne gospodarje, kar je nedvomno ema izmed osmov-mih nalog sindikatov. Pričakujemo, da bodo letos občinski zbori proizvajalcev na svojih zasedanjih pretresali polletne zaključne račune posameznih gospodarskih organizacij, posameznih panog s svojega področja. Tako bodo ti organa z vidika skupnosti komune presojali gospodarske uspehe posameznih gospodarskih organizacij in proučevailii posamezne pojave in težnje v gospodarski orientaciji delovnih kolektivov. Vsekakor hi bilo nujno potrebno, da vodstva sindikalnih orga- K občinskemu sindikalnemu prazniku ZAGORJA čestita . kolektiv Gostinskega podjetja »KUM«, Zagorje nizacij iz podjetij in vodstvo občinskega sindikalnega sveta sodelujejo pri pripravah na te razgovore im pri proučevanju razpoložljivega gradiva. Tam, kjer zbori proizvajalcev še niso temeljiteje posegli v gospodarsko dogajanje v občini, pa obstajajo problemi, ki jih bodo nakazovali polletni zaključni računi, bi bilo nadvse koristno, če bi vodstvo občinsikega sindikalnega sveta celo prišlo s pobudo zia omenjen razgovor v zboru proizvajalcev. Pričakovati, je. torej, da bodo sindikalne organizacije v tem razdobju posvetile glavno pozornost skrbni in temeljiti analizi polletnih računov gospodarskih organizacij. To je sila važno za gospodarsko orientacijo delovnih kolektivov v drugi polovici leta. Temeljita gospodarsko politična analiza zaključnega računa namreč lahko da naj-dragocenejša napotila za gospodarjenje, opozori na vse težnje in pojave v gospodar j epju in pokaže v.jihovo praktično vrednost, Roman Albreht T T 's 'j. 1 9 • \s \s • 6 Učiteljišča m vzgoja zborovodij raKriašča to postovilja (učiteljstvo 'to glasbene pedagoge na učditelfliščto pred nove naloge. Glavnemu smotru glasbenega Pogosto slišimo pripombe na račun današnjih učiteljišč, češ da dajejo kandidatom vse premalo glasbenega znanja in da zato iz Vtst mlajšega učiteljstva ne dobimo dovolj zborovodij. Najpogosteje poslušamo pripombe na račun glasbenega pouka na ljubljanskem učiteljišču. deloma zato, ker se od učiteljišča v središču Slovenije pričakuje največ, deloma pa zato, ker so prav v Ljubljani delovni pogoji po svoje težavnejši kakor drugod. Da bi dobila javnost pravilno sliko, bom skušal na kratko osvetliti razmere na ljubljanskem učiteljišču, čeprav se bom deloma dotaknil tudi drugih naših učiteljišč. Predvsem se moramo zavedati, da ima učiteljišče danes obsežnejše in odgovornejše naloge kakor nekoč. V zvezi s tem se je predmetnik učiteljišča močno razširil, tako da so dijaki pogosto tako rekoč cele dneve v šoli. Zato’ je pomanjkanje časa eden glavnih momentov, ki zavirajo uspešnejše glasbeno delo na učiteljišču. K temu bi pristavil, da so temelje glasbene šole na učiteljiščih pred leti močno omajale neumestne pripombe predvsem tistih učiteljev, ki niso imeli smisla to veselja za glasbeno-prosvetno delo; po njihovem mnenju so namreč »minili časi, ko je bil učitelj mežnar« (beri: organist). Take izjave, ki jih žal včasih še danes slišimo, so takrat potisnile glasben; pouk v ozadje, zato se je tudi glasbeno izobraževanje učiteljskih kandidatov precej skrčilo. K sreči pa so odločujoči činitelj'1 kmalu uvideli, da je bolje, če je glasbeooprosvetno delo v rokah naprednega učitelja kakor pa s staro miselnostjo prepojenega organista. Tako lahko rečemo, da danes vodstvo kmalu dobilo učne glasbeni pouk na učiteljišču moči, in seveda, za tiste panoge, Posebno pereče je’ vprašanje klavirjev za vežbanje, saj si brez zadostne vaje ne moremo zamisliti zadovoljivega napre- pouka, to je usposabljanju dovanja v dgri. Na ljubljanskem, kandidatov za glasbenovzgojno deloma pa tudi na drugih naših delo v ossnovni šoli, učiteljišče učiteljiščih je premalo klavir-v sedanji obliki povsem ustreza, jev, da bi mogli zadostiti vsem to dokazujejo tudi lepi uspehi potrebam pouka in vaj. Takih v zadnjih letih. Teže pa je bilo doslej zadovoljiti zahtevi, naj bi bil učitelj istočasno tudi ljudskoprosvetni glasbeni delavec, čeprav gi glasbeni peda-gojd na vseh učiteljiščih vztrajno prizadevajo rešiti tudi to vprašanje. Svoječasno je vseboval predmetnik za učiteljišča tudi poseben zborovodski odsek, ki naj bi bil obvezen za vse dijake in naj bii jih vsa štiri oziroma pet let študija seznanjal z vsem, kar je potrebno za ljudskoprosvetno glasbeno delo. Vendar pa je bil predmetnik preklican, še preden se je uveljavil. Namesto tega je bila pred tremi leti uvedena specializacija. V zadnjih dveh letnikih je bil ukinjen obvezni instru-mentatoi pouk, namesto tega Pa se morajo dijaki odločiti za eno izmed vej ijudskoprosvet-nega dela: glasba (osnove diri-giranja in instrument), dramatika, telesna vzgoja, kmetijstvo, gospodinjstvo, ljudska tehnika. Predvsem je treba pripomniti, da celotna specializacija ni takoj stekla v vsem predvidenem obsegu in še danes ni povsem urejena. Medtem ko sta specializaciji iz glasbe to telesne vzgoje lahko takoj nemoteno potekali, saj so bile učne moči pri roki, so se pri drugih vejah, naivezamih na predavatelje izven učiteljišč, stvari zatikale. Dijaki so se po liniji manjšega odpora v začetku odločali za tiste veje, za katere ni bi!o pričakovati, da bo šol- dijakov, ki imajo klavir doma ali k; se lahko vadijo pri znancih, je sila malo. Razmeroma ugodno je rešeno vprašanje klavirskih vaj v Domu Anice Čemejeve, zato imajo tudi gojenke tega internata na splošno dokaj lepe uspehe pri klavirskem pouku. Slabše pa je v Domu Ivana Gantarja, zato so gojenci tega internata skupno z mnogimi drugimi dijaki, med katerimi je precej vozačev (ki imajo omejen časi), navezani le n* uporabo šolskih klavirjev. Zaradi velikega navala nanje se je v preteklem šolskem letu vsak dijak komaj pol ure vežbal, kar je seveda odločno premalo. Razumljivo je torej, da v takih razmerah dijaka kljub najboljši volji'pedagoga ni mogoče navdušiti za klavirski pouk, saj ne vidi ne- uspehov. Nekateri absolventi-specialisti žte vodijo pevske zbore na terenu, še več pa. si lahko obetamo od letošnjih absolventov, saj je to prva generacija, ki je uživala neokrnjen pouk v zborovodstvu, medtem ko sta obe prejšnji generaciji obiskovali zborovodstvo le eno leto oziroma poldrugo leto. Nekateri mladi zborovodje so pokazali uspehe svojega prizadevanja na lanskoletnem koncertu; žal je javnost o tem premalo poučena, saj vodilni ljubljanski dnevnik ni smatral za poitrebnio, da objavi že napisano strokovno poročilo svojega stalnega glasbenega kritika. Istočasno pa so časniki prinesli poročilo o nastopu mladih zborovodij celjskega učiteljišča, kar je privedlo nekatere »kritike« do tega, da so se obregnili ob ljubljansko učiteljišče in mu za vzgled postavili Celjane. • Kljub vsem težavam, s katerimi se je treba neprestano boriti, pa skušajo omajati položaj glasbenega dela na ljubljanskem učiteljišču nekateri ljudskoprosvetni funkcionarji, po katerih naj bi se. učiteljšč-niki vzgajali za zborovodje izven šole. S tem stanja ne bi izboljšali, saj sem že uvodoma omenil, da je eden glavnih zaviralnih momentov pomanjka- Prizor iz, filma »Cesta, dolga leto dni« PULJSKI F E S T I V II L DRUGI DEL uživa potrebno spoštovanje, da je glede pomena izenačen z drugimi predmeti in da mu je tudi v predmetniku — upoštevajoč njegovo prenatrpanost — odmerjeno dostojno mesto, vendar pa je število ur glasbenega pouka še zmeraj preskromno. Stvari bi se precej izboljšale, če bi kandidate že v osemletkah temeljiteje in bolj sistematično glasbeno vzgajali. Tako pa je treba v prvem letniku učiteljišča začeti skraja in seznanjati dijake z osnpvnimi pojmi glasbene teorije, ritmike in melodike ter glasbene kulture, v zadnjih dveh letnikih pa je komaj še dovolj časa za obravnavo problemov glasbene metodite, ki se tud,j vse bolj ki so si od njih obetali največ osebnih koristi; tako je razumljivo, da je bil pm dve leti naval na gospodinjstvo, saj na uf* "Ijižčih prevladujejo ženske, moški pa so se raje odločili za telesno vzgojo. Znano je tudi, da mladino pritegne vse, benih uspehov svojega prizade- nje časa, razen tega pa je prak-vanja v tej smeri, razen tega sa pokazala, da so doslej na pa mu začne sčasoma preseda- učiteljiščih najbolj uspevale ti nenehno iskanje prostih kla- tiste veje specializacije, ki so virjev, zato v četrtem letniku jih vodile domače učne moči, z veseljem prekine klavirski medtem ko so tiste, katerih pouk. Ker je vprašanje klavir- strokovni vodje niso imeli tes-skega pouka posebno pereče nejšega stika s profesorskim pri mdških dijakih, je jasno, zborom in vodstvom šole, siab-zakaj med specializanti iz glas- še uspele. be prevladujejo dijakinje! Kaj bi bilo torej potrebno Omenim naj še vprašanje storiti, da se bo stanje izbolj-iborncga petja, ki more pome- šalo? niti najboljšo šolo za vzgojo Predvsem ne smemo izpodbi-zborovodij. jati že doseženih uspehov z Na ljubljanskem učiteljišču je neumestnimi in vse prej kakor uspelo pred nekaj leti poleg že konstruktivnimi kritikami, mar-obstoječega reprezentativnega več počakajmo, da se sedanji ženskega zbora postaviti tudi specialisti uveljavijo na tore-Stevilčno zelo močan mešani nu. Razen tega pa kaže apeli-zbor. Oba zbora sta v kratkem rati na našo javnost, da v času dosegla zadovoljivo stop- večji meri podpre prizadevanja njo in se dvakrat predstavila z učiteljiščnifcov na glasbenem javnim koncertom v dvorani področju, na naše Ijudskopro-Slovenske filharmonije. Zal pa svetne forume pa, da pokažejo USPESNEJSI je vsak tak nastop združen s tolikšnimi napori in težavami, da se po njem mlademu zborovodju ne odpirajo nič kaj vabljive perspektive. Predvsem je treba povedati, več zanimanj a za naše delo in da nas tudi moralno podprejo, predvsem s tem, da na pristojnih mestih pravilno pokažejo naše uspehe, prizadevanja in potrebe. Prepričan sem, da bi kar j® novega; ker so na ljub- da znašajo stroški takega kon- bilo mogoče ob tesnejšem sode- Ijanskem učiteljišču šele v preteklem letu uvedli dramatiko, certa približno 25 tisočakov, ki jih je treba kriti izključno V tnmu »Zemija« igra vlogo Periše Milan Miloševič, ki se ga morda še spominjate po zelo dobri igri v filmu »Krvava pot« se jih je razumljivo seratamer- izkupičkom prodanih vstopnic, no precej prijavilo zanjo. Ver- saj šola za kritje takih izletno se bo številčno razmerje datkov nima nobenih kreditov, med .posameznimi vejami sčaso- Tako so dijaki, ki so se vse leto ma pravnovesilo, ko bo specia- trudili, da bi .čimveč prispe-lizacijia iz vseh predmetov po- vali h kvaliteti petja, nekaj dni tekala natanko po učnem načr- pred koncertom obiskovali šo-tu in bodo imeli kandidati mož- le, ustanove ta privatna stano-nost primerjati uspehe in ko- vanj a ter ponujali vstopnice, rilsti, ki jim jih lahko nudijo, Pogosto so se vračali razočara-posamezne veje. to, saj odziv ni bdi posebno za- dovoljiv. | Z velikimi napori je obakrat uspelo kriti stroške, zato smo lahko govorili o finančnem uspehu, manj pa o moralnem: zamislimo sd, kako je bilo pri srcu mladim pevcem to pevkam, ko so pred njimi v dvorani zevale prazne vrste! Nedvomno imajo manjša učiteljišča glede tega lažji položaj, saj je učiteljišče v manjšem kraju navadno glavno kulturno žarišče to je za svoje področje prav tolikšnega pomena kakor na primer za Ljubljano Slovenska filharmonija ali Narodno gledališče. Zato imata na primer učiteljišči v Tolminu in Celju tako lepe uspehe na glasbenem področju, saj pomenijo nastopi njihovih pevcev in pevk v teh' dveh mestih bistveni del tamkajšnjega kulturnega življenja. Kljub vsem navedenim težavam pa je vendar tudi ljubljansko iučlitolljfšče po' vzgoji zborovodij zabeležilo nekaj lovamju z • 1 j udskop rosvetn Invi forumi storiti še mnogo več kakor doslej! Pavle Kalan Drugi del Puljskega festivala je bil, kot vsako leto, veliko bolj mikaven kot prvi. Razen zelo dobrega filma »Črni biseri«, ki je bil na sporedu prvi dan, so bili vsi drugi filmi v prvem delu festivala podpovprečni, v najboljšem primeru pa povprečni. Menda je prišlo že v navado, da so prve dni na sporedu slabi ali povprečni filmi, potem pa nadpovprečni, torej vsi oni, ki kandidirajo za katerokoli nagrado. Po filmu »Dobro morje«, ki je za razliko od ljubljanske verzije nekoliko boljši, ker je tempo filma hitrejši in ker je izpuščeno o_krog 100 metrov raznih prizorov, je bil na sporedu odličen domači film »H — 8«, znan pod delovnim naslovom »Smrt drvi po asfaltu«. Izdelalo ga je podjetje »Jadran—film« v Zagrebu v režiji Nikole Tanhoferja, ko je tokrat šele drugič režiral igrani film. S svojim prvencem »Ni bilo zaman« na lanskoletnem festivalu ni doživel posebnega uspeha, zato pa je na letošnjem festivalu pobral vsa FILM O NOTRANJI Slikar Marij Pregelj je bil rojen 8. avg. 1913. — Študiral je v Zagrebu. Od 1938. leta dalje je poučeval na srednjih šolah, med vojno je bil v vojnem ujetništvu, nato pa profesor na Šoli za umetno obrt. Od 1948. leta je docer^ na Akademiji upodabljajoče umetnosti v Ljubljani. Večne sanje revnega kmeta 0 dobra, plodna zemlja, in H se kot pravljica, če se mu resničijo. Med najrevnejše mete v Jugoslaviji spadajo jti iz Dalmatinske Zagore. 1 prav njim so se te sanje resničile. Namesto dalmatin-cega krasa so dobili bogato i 'plodno zemljo v ravninah aranje. To pravljico je takoj 0 osvoboditve uresničil soci-lizem. To je vsebina filma »Zem-a<-, ki ga snema zagrebško odjetje Jadran - film. Režijo > zaupali mlademu režiserju 'eljku Bulajiču, ki je že re-ral nekaj kratkih filmov, led njimi »Kamen in morje" ir »Blodečo ladjo". Svoje zna-je je nato dve leti poglabljal Rimu. Seveda se je zavedal, a tega filma ne bo lahko re-irati, privlačno pa je bilo. da ? scenarij uapisal nagrajenec 1 scenarij iia puljskem festi-alu književnik Slavko Kolar kupno s Stjepanom Perovi-sm, Ivom Branto in Eliom 'etrio, ki si je že pridobil do->re izkušnje s sodelovanjem tri scenarijih za italijanske .eoreaUstične filme: »Rim cb KOLONIZACIJI enajstih", »Ni miru med oljkami«, »Brez ■ milosti" in »Hektar neba". Sodelovanje Italijana Petria je posebno pomembno zato, ker bo tudi film »Zemlja« imeh številne neorealistične elemente. To boste takoj razumeli, če vam povemo, da bo film prikazoval resničen dogodek iz leta 1946, VIL Isstivol v Zagorju V Zagorju, kjer ima napredno ktUturno-prosvetno delo že dolgoletno tradicijo, ki sega že v 1921. leto, prav te dni poteka VII. festival kulturno-prosvetoega dela. Katar že prejšnjih šest let, tako tudi letos kulturno-prosvetna društva zagorske občine prikazujejo svoje najboljše dosežke v različnih zvrsteh umetniškega amaterstva. Festival se je začel 3. avgusta in bo trajal do 9. avgusta. V teh dneh bodo Zagorje obiskali tudi igralci Delavskega odra iz Ljubljane ko je cela vas zapustila Dalmatinsko Zagoro in se napotila na štiridnevni pohod proti severovzhodu. Zvesti življenju, so avtorji . tudi v filmu prikazali zgodbo štirih dni. To bo torej neke vrste potopis in dokumentarni film obenem, zraven pa zgodba malih ljudi, v kateri seveda ne bo manjkalo ljubezni. V'filmu nastopa okrog 200 statistov, večinoma kmetov, ki so v resnici sodelovali pri tej kolonizaciji. Pomembnih vlog je 40, med njimi 13 glavnih. Seveda zahteva tak ogromen ansambel veliko dela in priprav. Kako resno so sodelavci jemali svoje naloge, naj pokaže primer Dane. ki so jo izbrali med 6.000 dekleti, dokler ni bila končno zanjo izbrana študentka 7. razreda gimnazije Inger llin. Naj opozorimo še na dejstvo, da kot svetovalec sodeluje režiser Fedor Hanžekovič, katerega mojstrovina »Svgjega telesa gospodar" je dobila že številna priznanja. S. F. l-.iu izmed' zadnjih s.-ikir-jevih del je »Družina«, ki jo danes predstavljamo v naši Mali galeriji. To je slika družine v ogledalu. Ni to sicer pirava, resnična zrcalna slika, kajti slikar ni pri delu in ne slika. Pripoveduje nam nekaj drugega: spredaj sedi žena, ki ogleduje svojo zrcalno podobo. Pred seboj ima dvojno tihožitje — glavnik, ki se zrcali še v ogledalu. V ozadju je slikar, sam. V rokah drž; igralno karto — srčno figuro. Z njo umetnik izpoveduje povezanost med možem in ženo. To tiho družinsko srečo pa pretrga razigran otrok, ki priskače v sobo. V ozadju vidimo globino druge sobe. S tem je nar stala v sliki dvojna iluzija prostora — enkrat uokvirjenega v zrcalo, drugič pa z okvirjem slike same. Obe figuri, razen otroka, sta v strogem profilu, kar nam daje vtis mirnosti — vtisa monumentalnosti. In barve? Slika je živih barv, deklo celo neresničnih, saj je obraz slikarjevega avtoportreta močno zelene barve. S tem je postala barva umetniku le krasilni element slike, s katerim je dobil nove možnosti .za bogatejši barvni akord. najvišja priznanja. Film je zelo dobro režiran. Za režijo je prejel Nikola Tanhofer prvo nagrado, torej najvišje priznanje, ki ga lahko dobi jugoslovanski filmski režiser na domačih tleh. Druga vrednost filma so izredno dobri dialogi, ki so zasluga scenaristov Zvonimira Bertaviča in Tomislava Butorca. Tretja in četrta odlika filma so dobri posnetki Slavka Zalarja in igra celotne igralske ekipe. Značilno za film je namreč to, da nima glavnega igralca, temveč so vsi nosilci epizodnih vlog, teh pa je v filmu tolike, kolikor je sedežev v avtobusu, ki je usodnega večera, 14. aprila 1956, trčil s tovornim avtomobilom. Nesrečo je zakrivil šofer osebnega avtomobila, za katerega se ve le to, da se mu registrska tablica pričenja s »H-8«. Takoj potem, ko je zakrivil nesrečo in se tega zavedel, je ugasnil luči in izginil neznano kam. Film je dokazal, da življenje piše najbolj pretresljive drame, kar so priznali tudi vsi gledalci. Drugi film, s katerim se je predstavila slovenska kinematografija, je igrani film proizvodnje »Viba« — »Kala«. Film sta režirala debutant Andrej Hieng in Krešo Golik po scenariju Ivana Ribiča. V glavnih vlogah sta nastopala debutanta Heleno Kordaš in Jure Dole-žal ter pes Hasan, ki je igral »Kalo«. Film ni opravičil pričakovanj, saj je na lestvici letošnjih filmov, prikazanih v Pulju, zasedel- mesto, ki je bliže dnu kot vrhu. Po besedah scenarista Ivana Ribiča na tiskovni konferenci »Viba«-filma so avtorji želeli napraviti boljši film, kot je ameriški »Les-sie se vrača«, na žalost pa se jim to ni posrečilo. Povprečna filma v drugi polovici letošnjega festivala sta bila »Tiste noči«, prvi igrani film produkcije »Slavija-film« iz Beograda^ ki ga je režiral Jovan Zivanovič, in »Edhii izhod«, prav tako prvenec med igranimi filmi Filmskega centra JNA '»Zastava-film«; režirala sta ga Vicko Raspor in Aleksander Petrovič, znana filmska kritika in publicista, ki sta se nam doslej predstavila kot solidna režiserja kratko-metražnih filmov. Med uspele filme, lil vsekakor sodijo na vrh lestvice, spadajo »4 km na uro« v produkciji »Avala-filma« in v režiji Velimira Stojanoviča. »Cesta, dolga leto dni« v režiji Giuseppe de Santisa in v produkciji »Jadran-filma« iz Zagreba, »Skozi veje nebo« v produkciji beograj. UFUS-a ter v režiji Stoleta Janakoviča. Po dvanajstih zanimivih in nezanimivih festivalskih dneh in 'večerih, ko so desettisoči gledalcev polnili puljski amfiteater, se je končal V. festival jugoslovanskega filma, kateremu' je prisostvovalo skupno 130 tisoč gledalcev. Po predvajanju filma »Edin; izhod«, ki obravnava diverzantsko akcijo v Postojnski jami leta 1944, so razdelili nagrade. Milan Ljubič Ustanovimo pedagoški centerza strokovne šole Za smotrnejšo vzgojo na strokovnih šolah Konflikt med življenjem in med starim šolskim sistemom je prav v strokovnih šolah, ki vzgajajo mladino neposredno za proizvodnjo, najbolj očiten. Pouk poteka še zmeraj po tradicionalnih tirih splošnoizobraževalnega šolstva in se izgublja v prakticizmu in samotarskemu strokovnjaštvu, ker učnim močem nihče ne posreduje pozitivnih izkušenj kakor tudi ne naprednih učnih in vzgojnih metod. Posledice tega so kaj žalostne: vsakdo uči, kakor ve to zna, tako da učiteljski kolektivi v mnogih šolah ne nastopajo kot enotno vzgojno telo z enotno pedagoško orientacijo in akcijo. Problem' je tembolj kočljiv, ker so učiteljski zbori po strokovnosti in pedagoški izobrazbi zelo heterogeni. Večina predavateljev za strokovne predmete — in teh je skupno 62 odstotkom — nima skoraj nikake pedagoške izobrazbe to zato nujno zanemarja, če že ne podcenjuje, vzgojno plat pouka. Mnogi pa so nekako za časom in zato tudi pri najboljši volji ne morejo dijakom posredovati vsega, kar bi potrebovali za življenje. Vse te pomanjkljivosti se nam že zdaj maščujejo, še bolj pa se nam bodo otepale v reformnem procesu šolskega sistema, prav posebno pa še strokovnega šolstva/ kajti šolska reforma bo učiteljskemu kadru naložila še odgovornejše in še težje naloge. Ker ne kaže, da bo kmalu urejeno redno dopolnilno šolanje strokovnih učnih moči, je nujno, da ustanovimo živ organizem. ki bo proučeval pro-blemaflko strokovnega šolstva m dajal tudi delovna! navodila. Seveda pa si ga ne bi smeli zamisliti samo kot servisno usta- novo! V pedagoškem centru za strokovno šolstvo naj bi bili vsi strokovni učitelji in vse strokovne šolg to naj bi vsak po svoje skrbeli, da pride strokovno šolstvo na zeleno vejo. Morda bo kdo pomislil, čemu neki potrebujemo nov pedagoški center, ko ga že imamo. Res je, imamo ,ga, toda ta ne bi mogel rešiti vse te zapletene problematike strokovnega šolstva, ker ga čaka preveč dela v zvezi z razvojem splošno izobraževalnega šolstva. Problemi izobraževanja na strokovnih šolah sp tako pereči, da jih moramo čimprej rešiti in zato tudi čimprej ustanoviti pedagoški center za strokovno šolstvo. Kolikor nam to iz tehničnih ali kakršnihkoli drugih razlogov ne bi bilo moč takoj uresničiti, naj bi začasno ustanovili vsaj poseben oddelek pri sedanjem pedagoškem centru, ki bi se ukvarjal izključno s strokovnim šolstvom. Seveda pa bi se moral ta oddelek tesno povezati z Zavodom za proučevanje šolstva LRS, sicer bi bilo njegovo delo pomanjkljivo in morda tudi enostransko. Mednarodna rešetava un?e?n5ške toiografife V nedeljo 3. avgusta so v Zadru odprli mednarodno razstavo umetniške fotografije »Človek in morje«, na kateri je razstavljenih 300 posnetkov z obmorsko motiviko. Za razstavo je bilo izredno zanimanje, saj, je prispelo v Zadar kar 800 fotografij iz 45 držav, od katerih pa jih je žirija 500 zavrnila. Koristno so združili Poreč nazivajo nekateri »slovensko letovišče«. Če merijo s tem na počitniške domove, tabore in weekend hišice, ki so jih tod postavili številni delovni kolektivi, organizacije in posamezniki iz vseh krajev Slovenije — potem imajo prav. Z isto pravico pa bi Poreč lahko imenovali tudi mednarodni camp. — Med dišečimi borovimi in cipresnimi parki vzdolž cele poreške obale srečaš ob vsakem koraku živopisne šotore in weekend hišice. Ze od daleč vidiš, da so se tod utaborili tuji turisti, da bi se za male denarje naužili sonca in morja ob naši obali. Kompletna oprema za taborjenje s kuhinjo in z vsem, kar spada zraven, je značilna podoba teh »gostov«, ki žive tu. sredi civiliziranega sveta povsem avtarktično življenje. Edino; kar jih povezuje z okolico, sta skupno morje in sonce (ki je zastonj) in morda še zvečer ples na terasi hotela Riviera ali Plava- laguna, kjer vse te goste spoznaš pa čaši limonade ali steklenici kokte, ki jo vztrajno pijejo ves večer — in za mai denar (žO^/o zapitka, ki je zelo majhen) plešejo po * • s pri] etnim taktih zabavnega orkestra. Mimogrede bodi povedano, da smo temu krivj sami, ker ne znamo izkoristiti ugodnih trenutkov in z boljšo postrežbo ter z bogatejšo izbiro jedil in pijač vendarle dobiti nekaj več kot to, kar nam tujci sami prinesejo. V ta pisan svet so se za nekaj dni preselili' tovariši iz Prosvetnega sabora Hrvatske ter v Srednji kmetijski šoli — nekoiiko vstran od živopisanih šotorov in weekend hišic — organizirali posvetovanje o izobraževanju odraslih. Morda bo kdo podvomdl, da je možno resno delati ob morju in še sredi »pasjih dni«. Vendar naj že v začetku povem, da je bilo posvetovanje zelo dobro pripravljeno — problemi, ki so jih obravnavali, pa zanimivi in aktualni, da so nam ure, odmerjene za delo, kaj hitro potekle. Posvetovanje, ki so mu prisostvovali predstavniki okrajnih prosvetnih skupščin, ni imelo namena postavljat; organizaci- N; i.ih f.vinčniksiv. morda čopič in šc vodene barvice — Pa že ustvarimo otroku možnost, da si razvija čut za lepoto, sposobnost za opazovanje in fantazijo, ki je za vsako ustvarjalno delo nujno potrebna jam kake nove naloge in. probleme. Sklicano je bilo zato, da se predstavniki posameznih okrajev skupno pogovore o delu in vlogi ljudskih univerz ter prosvetnih društev pri izobraževanju odraslih, da tako dobe jasnejšo in enotnejšo delovno orientacijo. Ob skupnem enotedenskem delu naj bi izmenjal; izkušnje posameznih okrajev ter učvrstili vezi med tovariši, ki se vsak na svojem koncu ubadajo z istimi problemi in nalogami. Zato so pozvali na posvetovanje tudi predstavnike posameznih republik. Program posvetovanja je bil dokaj pester. Tako je tekla razprava o principih in vsebini izobraževanja odraslih, o čemer je predaval tov. Ivan Leko, podpredsednik Prosvetnega sabora Hrvatske, dalje o izobraževanju delavcev in posebno o delu LU na vasi in 2 letnih šol za podeželsko mladino. Več predavanj je bilo o metodah dela z odraslimi in o izobraževalni vlogi prosvetnih društev in drugih' kulturno-prosvetnih ustanov. . Nemogoče je v enem samem sestavku navesti vse bogate misli, ki so bile izrečene na posvetovanju. Opozorila bi le na nekatere najvažnejše probleme in stališča, ki so zanimivi za naše delo. Ze v začetku naj povem, da se zlasti glede organizacije naša stališča precej razlikujejo od njihovih. Medtem, ko si pri nas prizadevamo, da hi čimveč izobraževalnih ustanov (od kmetijskih gospodarskih šol pa do LU in večernih tečajev pri rednih šolah) in čimprej prešlo v redni sistem eelotne vzgoje in izobraževanja odraslih da bi tudi skrbeli za izobraževanje odraslih in ga finančno vzdrževali oblastveni organi, je na Hrvatskem čutiti močne tendence, da bi bile vse izobraževalne ustanove čimbolj samostojne in pod vplivom Prosvetnega sabora, oziroma okrajnih in občinskih prosvet. skupščin. Razlikujemo se tudi v organizaciji prosvetnih društev: pri nas si prizadevamo, da bi bilo življenje v društvih čim pestrejše kot osnovnih in najvažnejših celicah, kjer skupno žive in delajo ljudje različnih poklicev, navad, želja in interesov. Pri njih pa je prosvetno življenje dokaj razcepljeno: po narodnosti posebna srbska društva »Prosveta«, hrvatska Se-ijačka sloga) po slojih (kmečka in delavska društva) in po sektorjih dejavnosti (dramska, glasbena itd.) Ta razcepljenost, ki se vleče od osnovne organizacije do republiških zvez, ima določene posledice ne le v metodah in organizaciji, temveč tudi v samem programu kultur-no-prosvetnega in izobraževalnega dela. Za nas so zanimivi predvsem uspeh; in delovni programi njihovih delavskih in ljudskih univerz. Čeprav se pri nas mar- sikomu dozdeva, da je delitev izobraževalnih ustanov na delavske in ljudske nesmotrna in formalna — obstajajo tu bistvene razlike, ki opravičujejo obstoj in delovanje obeh ustanov. Jasno je, da sam naziv delavska ali ljudska ne daje vedno garancije za nazivu ustrezno dejavnost te ali one ustanove dn da mnoge delavske univerze po delu niso prav nič drugačne od ljudskih, V principu so med obema ustanovama jasno določene razlike in cilji. Medtem, ko je osnovni namen in cilj delavskih univerz na Hrvatskem organjzirati tako izobraževalno dejavnost, ki bo neposrednim proizvajalcem omogočala nenehno sistematično izpopolnjevanje in dopolnjevanje znanja, so ljudske univerze usmerjene predvsem na populariziranje znanosti med široke plasti delovnih ljudi. Medtem ko imajo delavske univerze jasno določen cilj: vzgojiti in usposobiti za poklicno in družbeno politično delo čimveč ljudi iz proizvodnje, se ljudske univerze zadovoljujejo s poslušalci, ki prihajajo k predavanjem iz osebnega zanimanja za stvar, ne da bi jih k tem gnala želja po strokovni izpopolnitvi. Dva različna cilja, ki jih zasledujejo ustanovi, narekujeta tudi različne delovne metode. V delavskih univerzah skoro ne srečujemo več predavateljskih metod — tu se vedno bolj uveljavljajo grupnodina-mične oblike dela (razne vrste diskusijskih krožkov, proučevanje problemov seminarsko delo itd.), pri čemer delavce tudi praktično navajajo k aktivnem družbenem delovanju. Povsem drugačno pa je delo v ljudskih univerzah, kjer je osnovna oblika izobraževanja predavanje in kjer se poslušalci stalno menjajo. Jasno je, da je nemogoče ostro ločiti delo ene ali druge ustanove in da se tako programsko kot metodološko delo medsebojno povezuje. Na Hrvatskem s( zlasti v zadnjem času zelo prizadevajo, da bi tudi delo ljudskih univerz postavili na soiidnejše- temelje. Pripravili so osnutek pravil ljudskih univerz, po katerem naj bi te postale zavodi s samostojnim finansiranjem, ki jih ustanavljajo občinski odbori Socialistične zveze. Naloge ljudskih univerz v občinah bi bile predvsem: razvijanje interesa za kulturni dvig in stalno dopolnilno izobraževanje državljanov, izpopolnjevanje praznin v splošno kulturnem, družbeno ekonomskem in strokovnem znanju deilovnih ljudi. Po predvideni strukturi bi se ljudske univerze, zlasti v~ večjih krajih, razvile v čvrsto organizirane ustanove, ki bi z organiziranjem posameznih oddelkov, tribun itd., bile sposobne razviti pestro izobraže-va-lno dejavnost. Temu cilju so se že približale nekatere ljudske univerze, v večjih' podeželskih krajih, kjer predstavljajo osnovno žarišče izobraževalne dejavnosti in so po metodah in programu na enaki višini kot delavska univerza. Zanimiva je dejstvo, da imajo tako delavske kot ljudske univerze, pa NASI ** £ S fM K I DANE ZAJC (roj. 1929) je pred kratkim izdal svojo prvo knj igo pesmi "Požgana trava«. — Poleg pretresljivih življenjskih izpovedi je v nji tudi nekaj občutenih ljubezenskih pesmi, med njimi "Lok ljubezni«. Lok Spiieziii Prelomi se v mojih rokah, prelomi se. Zlomi se, zemlja te kliče. Žejna zemlja trda zemlja čaka, čaka z razpokanimi ustnicami. Prelomi se v mojih rokah, prelomi se, beli lok ljubezni. Napoji razpokane ustnice, napolni prazne roke. Napoji žejno telo. In naj se potem razcvete kamen. Naj se razcvete kamen v prsih zemlje naj te ugrabi njegov cvet. Naj te popije žeja prsti. In naj dehti mogočna noč s temnim vonjem. čeprav delujeta obe v enem kraju, dovolj poslušalcev in da nikjer ne čutijo potrebe po združitvi oziroma po ukinitvi ene ali druge. Precejšnje zanimanje vlada na Hrvatskem za naše izobraževalne centre v podjetjih, ki so jih po vzoru kranjske Planike začeli ustanavljati v nekaterih zagrebških podjetjih. Doslej je bila namreč skoraj vsa strokovna vzgoja delavcev vezana na delavske univerze, ki pa še daleč niso mogle zadovoljiti vsem potreoam in željam delavcev po strokovnem izobraževanju. Z decentralizacijo strokovnega izobraževanja delavcev bodo delavske univerze precej razbremenjene in se bo- do lahko bolj kot doslej usmerile na druga področja izobraževanja in vzgajanja delavcev. Mnogo več kot pri nas so ljudske in delavske univerze že doslej napravile v splošnem kulturnem dvigu delavcev (še vedno ipa je mnogo delavcev v proizvodnji nepismenih) in prav temu nameravajo tudi v prihodnje posvetiti največ pozornosti. Tako se bo delo izobraževalnih centrov in programi delavskih bzr. ljudskih univerz prav na tem področju lepo dopolnjevalo. Zaradi boljše povezave in koordinacije dela med delavskimi in ljudskimi univerzami razpravljajo o tem, da bi tudi v republiki, podobno: kot ima- jo že v nekaterih okrajih, osnovali Zvezo delavskih in ljudskih univerz Hrvatske. Tako bi nekatere probleme, ki jih sedaj rešujejo ločene (zlasti pripravljanje programov, izdajanje učbenikov in pripomočkov) reševali skupno in si prihranili ne le materialna sredstva temveč predvsem združili najboljše kadre, ki so sedaj razcepljeni na več strani. Posvetovanje v Poreču je pokazalo vztrajno prizadevanje vseh, ki se na Hrvatskem ba-vijo s kulturno-proisvetnim in izobraževalnim delom, da bi leto postalo čim množičnejše in čim kvalitetnejše, pri čemer ne štedijo niti svojih moči, niti materialnih sredstev. Imamo res mojstrske šole? Ni dolgo tega, ko smo upravičeno sprožili problem sodobnega šolanja tehničnega kadra, ki se danes izobražuje v tehniških srednjih šolah. Nič ‘manj pereče ni vprašanje pravilnega izobraževanja visokokvalificiranih delavcev oziroma mojstrov, ki prav tako spada v okvir celotnega vzgojnoizobra-žtevalnega sistema strokovnih kadrov. Večina naših podjetij se poslužuje visokokvalificiranih kadrov (predvsem mojsitrov) obstoječih mojstrskih šoj v Ljubljani, Mariboru in 'Jesenicah. Sedanje usposabljanje mojstrov je urejeno po starem šolskem sistemu, po tradiciji delovod-skih šol; povzeli smo vse dobre in slabe metode predvojnega usposabljanja visokokvalificiranega kadra v obrtniškem smislu. V glavnem pa ločimo tri tipe šol. V brvi in obenem najstarejši tip mojstrske šole sodita dvoletna mojstrska šoli pri TSS in gradbeni srednji šoli v Ljubljani, ki sta zrasli, kakor smo že omeniiM, iz predvojne delovod-ske šole. Drugega tipa . sta enot- Izobraževani« odraslih v Skandinaviji J Mednarodna konferenca v Skoidinge Ob dolgem poletnem večera, ob tistem značilnem mehkem večera, v kakršnem se opazno prelivajo dnevi v nordijske bele noči, sem prispe! v majhen ljubezniv švedski kraj SkSldinge, kakih 100 kilometrov jugozahodno od Stockholma. V tem kraju je Evropski biro za izobraževanje odraslih (Bureau Euro-Peen de TEducation Populaire), ki ima SToj sedež v Bergenu na Holandskem, organiziral Evropsko mednarodno konferenco za izobraževanje odraslih, katere'so se udeležili predstavniki iz desetih evropskih držav: iz Anglije. Francije, Nemčije, Avstrije, Holandi-ie, Banske, Norveške, Finske, ''vedske in Jugoslavije. Več kot ljubeznivo povabilo in natančen program sta zagotavljala udeležencem obilo možnosti za izmenjavo ■nuenj in za spoznavanje različnih smeri in teženj na področju izobraže-V3nja odraslih. Kajti v zadnjem času Postaja to gibanje za izobraževanje odraslih še posebej aktivno in se razširja v zelo različnih organizacijskih oblikah, tako v Evropi kot v Ameriki Lani v jeseni sem na mednarc " aem Seminarju UNESCA v Varšavi spozna! izredno močno aktivnost in skrb za to družbeno vlogo v posameznih vzhc lno-"vropskih in zahodnoevropskih državah prihodnje leto pa so že v teku p-Prave za evropsito-ameriško konfefen co v Nemčiji, ki bo skušala utrditi mednarodne stike na tem področju in ^!b razširiti še na drago zemeljske Poloblo. Vendar, žp takoj v začetku je treba zapisati, da spremlja kot koristn-mednarodno izmenjavo izkušenj ter botenj zaenkrat še precej težav. Tako lani v Varšavi kot letos v Skoldingu Se je pokazalo, da se udeleženci le Stežka priuče skupni govorici, da se *® trudoma in z izgubo dragocenega “tea dokopljejo do tega, z istimi strokovnimi termini označujejo tudi iste pojme. Razhajanja in nesporazumi so včasih še zelo veliki in izvirajo predvsem iz različnih družbenih, političnih in ekonomskih osnov posameznih dežel, pa tudi iz različnih višjih ali nižjih stopenj družbenega in individualnega standarda, dalje iz različnih kulturnih in civilizacijskih tradicij, nacionalnih posebnosti in seveda tudi iz ideoloških razlik posameznih udeležencev konference. Tako se ob koncu konference žal vse premalo ugotovi, da je bilo premalo časa, da bi mogli do kraja izčrpati obravnavane probleme, da so vse preveč časa izgubili za sicer potrebna medsebojna razjasnjevanja, ki pa so bila morda ie preveč ovinkarska, in da smo šele ob koncu konference, tako rekoč ob slovesu, pričeli govoriti prve stavke v skupnem jeziku. Zato ostaja menda na večini mednarodnih konferenc te vrste še vedno problem, kako najti čimprej skupno valovno dolžino za učinkovito in plodno razpravljanje. So tudi taki — a le redki — ki trmasto nočejo upoštevati skupno sprejetih pravil igre in poskušajo na primer med igranjem odbojke vsiliti igralne principe tenisa. XXX Skoidinge je majhen kraj, ki ne šteje več kot 5.000 prebivalcev, vendar je tu vzorna šola, znana z imenom Asa folkhogskola. Sredi čudovite okolice in med skrbno urejenimi parki stoji šest modernih poslopij z učilnicami, upravnimi prostori, kuhinjo, jedilnico, telovadnico, laboratoriji in s sobami za študente. Vse je moderno in komfortno opremljeno, vendar brez vsakega nepotrebnega razkošja. Predvsem pa švedsko-snažno, svetlo in praktično. V vseh prostorih seveda stalno tekoča mrzla in topla voda in zraven še posebna »zgradba« — sauna in športni prostor. V tej šoli smo se nastanili skupno s študenti poletnega šestmesečnega tečaja. Ta šola ima namreč značaj internata, skupno za mladino obojega iiiis Internatska kuhinja in jedilnica v Skdldinge — Asa spola. Študentje so stari od 17 do 23 let. Smoter te šole — kot -večine švedskih folkhdgskol — ni, da bi dajala določeno znanje ali da bi pripravljala za določen poklic, temveč da s širjenjem splošnega razgleda daje kar največ pobud za samostojno sodelovanje, razmišljanje in presojanje, hkrati pa, da navaja mladega človeka na sožitje z drugimi v vsakodnevnem življenju. Torej — kot pravijo Švedi — šola za življenje, ne pa šola za poklic. Vendar se ravno tu mnogi dokončno odločijo za svoj poklic. To so nam dokazali številni razgovori, ki smo jih imeli s študenti te šole. Njihova sestava je po izobrazbi in po željah, kaj naj jim da ta šola, zelo raznolika. Nekateri si želijo predvsem razširiti obzorje, da bi se laže razgledali v svojo bodočnost, drugi pogrešajo splošne izobrazbe za že izbran poklic, nekateri premalo poznajo švedski jezik in bi se radi izpopolnili v njem, spet druge zanimajo splošni problemi današnjega časa, ker ne razumejo sodobnih dogodkov v svetu, nekateri pa sploh še niso odločeni in hočejo najprej spoznati, kaj nameravajo in mislijo drugfi mladi ljudje njihovih let. Zanimivo je, da smo med temi študenti srečali tudi štiri mlade madžarske begunce in neki' mladih ljudi iz Finske. V programu konference je bilo. da spoznamo najprej sistem te internatske vzgoje tako, da prisostvujemo pouku in z osebnimi stiki s študenti. Ob tem se je pričelo teoretsko razpravljanje na osnovi referatov, ki so jih pripravili zastopniki Švedske, Danske, Anglije in Nemčije: Torgil Ringm Tekoči problemi debate o izobraževanju odraslih na Švedskem, Paul Dam: Pomen zgodovinskega pouka na folkhog-skolah, E. M. Hutchinson: Internatska vzgoja odraslih v spreminjajoči se družbi, H, Tolke: Prednosti in po- manjkljivosti ljudski’ univerz. S tem načrtom v glavi, ki je bil izpopolnjen še z ekskurzijo v bližnjo švedsko jeklarno In z drobnimi družabnimi oddihi, smo z veselim in upa polnim pričakovanjem šli prvi večer v zelo problematično svetlooko nordijsko noč. (Se nadaljuje) 8 1 s 1 It s i i i 1 l ? n i I šl i 1 ni šoli (oblačilna in čevljarska) s šolsko delavnico v Mariboru, ki sta se razvili fe tečajev in sta izraziti šoli za 'obrtne mojstre. V omenjenih tipih šol s šolskimi delavnicami traja pouk ves dan. Tretjega tipa, ki je bi formiran pred leti in služi vzgoji ter izobraževanju visokokvalificiranih delavcev in mojstrov, je nova triletna mojstrska šola v Mariboru, kjer traja pouk samo popoldne, in šola tudi nima lastne delavnice. Podobno je organizirana tudi šola na Jesenicah. Omenjene šole sprejemajo kandidate po razpisu, ki določa po navadi delovni staž in primerno kvalifikacijo. Celoten sistem izobraževanja je torej tak, da se kvalificirani delavci po določenem delovnem stažu lahko sami odločijo za nadaljnji študij na šolah, ker pač žele postati vuBokotovaUifiicirflnj delavci (oziroma mojstri. Vse te šole razvrščajo učno snov kakor tudi samo vsebino pouka znanju, k; ga daje splošnoizobraževalna šola (osemletka), prav malo ali skoraj nič pa ne upoštevajo znanja kvalificiranega delavca — absolventa vajenske ali industrijske šole s 3 letno prakso. Bazen tega so tako organizirane, da kandidat je ■ pri vstopu v šolo zapustijo svoje delovno mesto in se tako za daljšo dobo izključijo iz delovnega procesa. Tako torej v naši republiki oziroma federaciji za zdaj še nimamo takšnih šol za visokokvalificirani kader, ki bi se lahko imenovale v pravem smislu mojstrske šole. Vsi dosedanji tipi šol Izobražutiejo kader v pretežni večini v obrtniški proizvodnji. Zanimivo je tudi, da dobe absolvent teh šol kar dva naziva: visokokvalificirani delavec in mojster. Ze po tem grobem prikazu , lahko presodimo, da s takšnim šolanjem ne bomo prišli do dobrih vtlsofcokvalifioiranih delavcev in mojstrov. Naša indu-strija4 pa .čeprav še ni tako razvita in organizacijsko urejena kakor v naprednih industrijskih državah, že 'zahteva, da spremenimo šolanje oziro- Iffll !!!!!l!llllll!!l!!l! ma izobraževanje visokokvalifi-ciranh delavcev in mojstrov. Nadalje bi morala mojstre šolati v dveh smeri, in sicer za industrijo in obrt. Prav tako bo p otrebno spremeniti sprej emn* pogoje, kajti že v vseh naprednih industrijsko razvitih državah zbirajo podjetja bodoče mojstre po njihovi delovni sposobnosti, ki jo mojster mora imeti in ki je ne more dati nobena šola, tuda naša ne. Sam sistem šolanja pa bo treba preurediti, da bodo učenci ves čas aktivno sodelovali v proizvodnji. Znano je, da daje šola samo osnove znanja,, medtem ko mojstra in visokokvalificiranega delavca oblikuje delo v proizvodnji. Zato se ne smemo čuditi. da naši absolventi mojstrskih šol po končanem šolanju kaj rada zapuščajo podjetja in se zaposlujejo v administraciji. Mislim, da ne bi prav nič škodilo, če bi se po dobri analizi resno lotih reformiranja obstoječih šol za visokokvalificirani kader in osvojili nekatere nove in dobro preizkušene metode izobraževanja mojstrov in visokokvalificiranih delavcev v naprednih industrijskih državah. Če drugega ne, bi kazalo posnemati tuje šole glede organizacije- pouka, da poenostavimo in pocenimo šolanje. S primerno in solidnejšo organizacijo bomo pri sedanjih šolskih kapacitetah z enakimi finančnimi sredstvi lahko izšolali neprimerno več, celo dvakrat več mojstrov in visokokvalifcoira-nih delavcev. Mogoče sta naša neodločnost in bojazen pred novim načinom šolanja posledica tega, ker se vse doslej nismo tiavili z vzgojo in izobraževanjem odraslih. Mislim, da bomo z ustanovitvijo Zavoda za proučevanje izobraževanja odraslih prebili led tudi na tem področju in prenehali s staro šolsko prakso, se pravi z uporabo enakih učnih metod za ljudi .od 7, do 30. leta starosti, Prav tako bomo morali poeamezniim šolam dati ono mesto, ki jim gre, ter prenehati s podcenjevanjem te , ali one strokovne šole. Kajti le tako se nam bo posrečilo šolstvo reorganizirati. Le tako bomo praktično gradili naš šolski sistem in ustvarili socialne pogoje za izobraževanje na višji ravni. Karel Kos 8 | i i. Ob občinskem prazniku naše občine — 8. avgustu — čestitamo k doseženim uspehom in želimo čim večje uspehe v izgradnji socialistične dražbe! OBČINSKI 5INDIKILNI SVET ŠMURJE PRI JELŠIH s svojimi podružnicami: GRADBENO PODJETJE »REMONT« LESNA INDUSTRIJA, MESTINJE KMETIJSKA ZADRUGA, ŠMARJE PRI JELŠAH KMETIJSKA ZAIBRUGA, PRISTAVA KMETIJSKA ZADRUGA, PODČETRTEK JAVNI USLUŽBENCI, ŠMARJE PRI JELŠAH TRGOVCI IN GOSTINCI ŠMARJE PRI JELŠAH POSESTVO JELŠINGRAD GOZDNI DELAVCI, PODČETRTEK DRUŠTVO UČITELJEV DRUŠTVO UPOKOJENCEV ll!IH!!l!!ll!lllll!ll!!l!l!l!ll!!il!IKIIIII!l!!lllllll!l!!IIHI!ll!!lll!!ll!lll!l!lll!l!!lll!l!lll iiiiiiinniiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiJ ŠPORT MED VAJENSKO IN INDUSTRIJSKO MLADINO Prvo žarišče naj bo šola Razgovor o problemih telesne kulture v delovnih kolektivih, ki ga je priredilo uredništvo »Delavske enotnosti«, je načel tudi drugo, nič manj pomembno vprašanje, t. j. aktivnost mladine vajenskih in industrijskih šol v športu in telesni kulturi vobče. Ze uvodoma moramo poudariti, da lahko dobro organizirano telesnovzgojno življenje v šoli v marsičem pomaga; da bodo mladi ljudje hadaljevali z rednim delom na tem področju tudi tedaj, ko bodo stopili v delovno razmerja. Dosedanja prizadevanja vajenske mladine pa zgovorno kažejo, da niti šole niti posamezne športne in telesno-vzgojne organizacije niso našle najboljše poti. C tem nam nedvomno naj-reč pove anketa, ki je bila v minulem šolskem letu izvedena med vajensko mladino. Od 7590 vojencev jih kar 2986 ne goji nobenega športa! Še slabše je stanje med vajenkami, saj jih samo 19 odstotkov redno goji telesne vaje. Nič* manj niso zanimivi podatki, katere športne igre so najbolj priljubljene med vajensko mladino. Na prvem mestu je vsekakor nogomet (32 odst.), vrstni red ostalih pa je tak: telovadba, odbojka, smučanje, plavanje in atletika. Ta je presenetljivo v ozadju (goji jo samo nekaj več ko 400 vajencev). Med vajenkami pa je razvrstitev taka: telovadba, odbojka, plavanje, atletiSa in smučanje pred ostalimi panogami. Delavski šport na Hrvatskem Posnemajte Delavski šport pri naš je doslej pognal najgloblje korenine na Hrvatskem, kjer se lahko pohvalijo z zares izrednimi uspehi na tem področju. Še posebno razveseljivo v tej republiki je skrb za strokovne kadre v različnih tečajih. Ti športni delavci — zapišimo športni aktivisti — so pozneje čvrst temelj telesnokulturne dejavnosti v delovnih kolektivih in industrijskih centrih, opozoriti na dejstvo, da ni dovolj, da nekdo priredi tečaj, (pri nas smo imeli doslej enega samega). Poseben poudarek mora veljati zlasti izbiri vseh tečajnikov. Po zgled pojdimo na Hr-vatsko! Na Badiji je bil pred dnevi 12 dnevni tečaj za organizatorje delavskih in tudi vaških športnih iger, v katerem je bilo 139 tečajnikov, med njimi tudi 18 žena. Se več kakor razveseljiva številka pa povedo družbene funkcije vseh tečajnikov. Le dajmo jih na rešeto! Take so: člani upravnih odborov podjetij — 20, člani delavskih svetov — 41, člani n-pravnih odborov sindikalnih podružnic — 15, člani občinskih in okrajnih sindikalnih svetov — 14, člani komitejev organizacje ljudske mladine — 36 in člani ljudskih odborov — 6. Komentar o tej sestavi ba-dijskega tečaja je pravzaprav odveč. Zapišemo naj samo še, da bodo ti tečajniki — doslej so jih na Hrvatskem vzgojili blizu tisoč — prav gotovo dobri poborni-ki neštetih problemov telesne kulture in športa v svoji sredi. In to je prav tisto, kar si najbolj želimo tudi pri nas — v Sloveniji. Znano je, da nekateri poklici v obrti terjajo še posebno načrtno telesno vzgojo za skladno rast mladega telesa. Podatki ankete pa pravijo, da je največ športnikov in športnic iz kemične, kovinske in elektrotehnične stroke, Vsi ti primeri in ugotovitve zgovorno kažejo, da bo v prihodnje treba storiti kaj več za šport in telesno kulturo med vajensko mladino. Občinski sveti za telesno kulturo bodo marali skrbeti, da bodo tudi vajenci in vajenke NAMESTO KOMENTARJA... (karikatura Marjan Bregar) najmanj pa iz vrst krojačev, krznarjev, čevljarjev in sedlarjev, t. j. tistih poklicev, ki opravljajo največ dela — sede. Posledice »e seveda kažejo v zdravstvenem stanju vajenske mladine. V kemični in papirni stroki n. pr. ni nobenega bolnega vajenca, v oblačilni stroki pa je stanje mnogo slabše, saj kar 36 odst. vajencev boluje na raznih hibah. Kje je treba iskati vzroke za to porazno stanje? Prisluhnimo, kaj pravijo vajenci. Med tistimi, ki sploh ne gojijo nobenega športa, jih«je kar 82 odst. odgovorilo, da bi gojili telesno kulturo, če bi imeli za to pogoje in možnosti. Večina je izjavila, da sploh nima časa hoditi na športna igrišča. Res ne bo težko uganiti, da ti vajenci še vedno delajo več ko osem ur, da jih obremenjuje oddaljenost od doma in delavnice, da morajo delati še doma, na vasi, in podobno. Nekaj pa je tudi takih (celo 9 odst.), ki so jim starši prepovedali udej-stovanje v športu. Take in podobne razmere so tudi med vajenkami. Problema se bo treba lotiti hkrati na vseh področjih, predvsem pa urediti razmere pri delu, odpraviti tudi najmanjše izkoriščanje in druge slabosti, kar vse seveda lahko izboljša položaj. Zanimanja za šport pa med vajenci seveda ne manjka; med njimi je namreč samo 14 odst. takih, ki sploh ne hodijo na športne prireditve in tekmovanja. imele redne športne dneve. Hkrati pa je treba zatreti tudi razne negativne pojave. Športni dan ne bi smel biti zgolj izlet, temveč dan mladih z raznotero pestro vsebino. Spored naj bo tak, da bo Slovenske Konjice — za zgled V Slovenskih Konjicah so pred tedni zgradili športni stadion. Odkar imajo v občini ta prepotreben šipointni objekt, se je športno življenje zelo razmahnilo, še posebno med mladino iz domačih in bližnjih podjetij. Pred dnevi se je n. pr. začelo sindikalno moštveno prvenstvo v nogometu. V dveh skupinah tekmuje za občinskega prvaka šest moštev iz sindikalnih podružnic iz Slovenskih Konjic in Zreč. V finalu bosta '■eveda igrali najboljši moštvi iz obeh skupin. Zmagovalec bo dobil lep pokal, prehodno darilo občinskega sindikalnega sveta, za ostale najboljše enajsterice pa bo prireditelj pripravil lepe di-rlome. Še nekaj o tem konjiškem tekmovanju ne smemo prezreti: moštva sprva niso imela dovolj rekvizitov in opreme. Podjetja pa so pokazala dovolj razumevanja za zdravo športno udejstvovanje svojih delavcev in so to tekmovanje . izdatno podprla, zlasti ko je bilo treba v trgovino po novo opremo. Takih tekmovanj in akcij si pri nas nedvomno želimo še več! zajel slehernega vajenca. St najbolje pa bi bilo, da bi pr! izvedbi pomagali partizanski delavci, ki bi tej mladini odprli vrata tudi v telesnovzgoj-na društva Partizana. Športni dan bi bil tako zares učinkovita mobilizacija mladih ljudi, ki bi se s časom vključilo v redno delo v matičnih društvenih organizacijah. V prihodnje je še predvideno, da bo večina vajencev vsako leto taborila v večjih skupinah. Življenje v teh počitniških enotah bi moralo biti tako, da bi navajalo slehernega tabornika k načrtni telesni vzgoji. Za »dan mladosti« in še posebno med pripravami za praznovanje »dneva vajencev« prirejajo različne organizacije še množična tekmovanja in nastope. V prihodnje bi morala prav športna društva skrbeti za taka tekmovanja, koristi pa bi imeli seveda eni in drugi. Na plenumu CK L.MS pred dnevi je nekdo tudi predlagal, da bi na vseh vajenskih in industrijskih šolah morali uvesti telesno vzgojo kot poseben predmet z določenim programom. Hkrati pa je treba poskrbeti tudi za iz-venšolske organizacijske oblike. To bi lahko učinkovito storili bržkone športni klubi, ki bi jih pod šolsko streho povezali z organizacijo LM, na terenu pa s telesnovzgoj-nim ali športnim društvom. Osnovno vodilo pa 'naj bi bila seveda množičnost. Ta problem je tako pomemben, da bodo morali o njem razpravljati tudi šolski odbori. Množično in načrtno športno in telesnovzgojno delo v slovenskih šolah bo temelj na-dalnjemu vzgonu telesne kulture v delovnih kolektivih-Sola bo tako razen dobrega delavca vzgajala tudi dobrega športnika. M. Rožič Na tc’i ovinkih so dirkači izsiljevali odločilno prednost... * w ja* ■ llelček letošnjega Ljubelja Tudi hud naliv ni mogel preprečiti dobre volje obiskovalcev letošnjega Ljubelja. Dežnik je včasih postal zatočišče kaj velikim nasprotjem: naš fotoreporter je pod enim ujel — dirkača in godbenika! MARIBOR SPREJEL TUDI ŠPORTNIKE — GRAFIKE Domačini poželi naivec zmag V vseh disciplinah hudi in zagrizeni boji XL letne športne igre slovenskih grafikov so bile sestavni člen veličastne proslave devetdesetletnice grafične organizacije na Slovenskem. Seveda ne brez tehtnega vzroka: grafično delavstvo se je že od nekdaj navduševalo za šport. To so najlepše dokazale tudi letošnje letne igre v industrijskem Mariboru. Se pred slovesno otvoritvijo v petek na stadionu Maribora ob Tržaški cesti so se v četrtek začele prve tekme im sicer v namiznem tenisu. Vse igre so bile zelo zaindmive, zlasti pa še finalno srečanje v moški kon- ji naskok (230 točk) pred tekmeci. Na drugem mestu je Mepa (1SS) spodrinila Ljudsko pravico, ki so jo prehitele še druge reprezentance. STRELCI NA POLOŽAJU Sobota je bila vsa v znamenju Dobro uro do lepe narave Nekaj besed o Domu v Podutiku in njegovi okolici unifciuuiu evicik?čiiije v iiEuoiii. A.UU- aoDota je 0113. vsa v znamenju kurenti med Ljudsko pravico IeP>h uspehov izvrstnih maribor- skih strelcev. V konkurenci cla- Pod znanim podutiškim klancem, nad katerim se preveša slikovita cestica, ki vodi pod vzhou dnitni obronki Polhograjskih Dolomitov s šentviške strani na Dobravo in dalje v osrčje teh tako lepo košatih in pisano oblikovanih vzpetin na severovzhodu Ljubljane, je izza znanega ka-annoloma v Podutiku skrita gostinska hiša. ki jo posebno delovni ljudje iz Ljubljane mnogo premalo poznajo. V mislih imamo Dom v Podutiku, ki ga je — kljub nekaj kažipotom od Kosez dalje — skorajda težko odkriti, še manj pa ipriti na čisto o tem. kaJ vse se skriva v njegovi prelepi okolici. Pa boste dejali, kako pa so našli drugi tiia? Mi športnikih; |Cr)BCDBC3aC3HCZ)B0B0iC3«C3iC3BC3iC3«CD*0 ^ K občinskemu prazniku naše občine čestitamo k g dosedanjim uspehom in želimo čim večji napre- ■ dek v izgradnji socializma! 0 o o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o o ■ o Občinski sindikalni svet VIDEM - KRŠKO in sindikalne podružnice: Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ«, Tovarna čokolade in likerjev »Imperijal«, »ELEKTRO — KRŠKO« Splošna obrtna kovinarska zadruga, Gradbeno podjetje »SAVA«, Gradbeno podjetje »PIONIR«, Gradbeno podjetje »GRADIS«, Gradbeno podjetje »TEHNIKA«, Gradbeno podjetje »PLANUM«, KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM, KMETIJSKA ZADRUGA KRŠKO, KMETIJSKA ZAiDRUGA RAKA, Zadružno kmetijsko posestvo »MATIJA GUBEC«, Trgovsko podjetje »TOBAK«, Trgovsko podjetje »POTROŠNJA«, Trgovsko podjetje »GROSIST«, JAVNIH USLUŽBENCEV, GOSTINSKIH DELAVCEV, KOMUNALNIH IN OBRTNIH DELAVCEV, DRUŠTVO UČITELJEV, DRUŠTVO UPOKOJENCEV tjakaj se zdaj pa zdaj radi zatekajo razni športniki, kadar koli se pripravljajo na važne in zahtevne nastope: nogometaši, kolesarji in drugi, skratka manjši kolektivi in posamezniki, ki so potrebni — česa neki — predvsem primernega miru in počitka pa seveda dobre postrežbe in prehrane. In posebej privlačno je za to zavetje tudi to. da ta premalo opaženi dom v Podutiku in njegova okolica nista oddaljena od ljubljanske glavne pošte več kakor pičlih 6 km, kar pomeni, da za prevoz do tja ni treba šteti kdo ve koliko stotakov alj tisočakov, pa je človek, ki se hoče za nekaj časa umakniti iz mestnega vrveža, sredi prelepe narave. Čeprav je blizu Ljubljane takih priložnosti in možnosti bore malo, je vendar ta miniaturni hotel v zelenju le poredkoma oddan v celoti. V ostalem pa so pod njegovim krovom tudi lepo urejeni gostinski (prostori, ki so kakor nalašč prikladni za to, da se delovni ljudje za kratek čas in oddih snidejo v družbi, da bi se razvedrili. Podutiška okolica je t0-rej kakor nalašč primerna za krajše, predvsem nedeljske izlete. im. Mariborsko tiskarno. Zamje sta namreč igrala tudi znana sliovetmska tekmovalca Podobnik (LP) din Godina (MT). Finalno srečanje j« že po tradicija odločila v svoj prid Ljudska pravica, tokrat v razmerju 5:3. Več sreče je imel mariborski kolektiv v mladmiski konkurenci, kjer je v finalu premagal Celjsko tiskarno 3:0. S tema dvema uspeihoania so maribor siki tiskarji učinkovito najavili, dta so povsem upravičmo tudi letos veljali za glavne favorite v ekipnem tekmovanju. Že prvi dan so namireč vodili v tej oceni z 52 točkami pred Ljudsko pravico in Mepo. BREZ PRESENEČENJ Drugi dan je bila najprej — še pred atletskim tekmovanjem — slovesna otvoritev NI. iger. Predsednik prireditvenega odbora športnih iger in celotne proslave Rado Cenčič .je zaželel kar največ uspeha vsem tekmovalkam in tekmovalcem, v imenu stalnega odbora letnih in zimskih iger pa je spregovoril Leopold šega. V petek ves dan so bila atletska, odbojkarska in kegljaška tekmovanja. Večjih presenečenj skorajda ni bilo, rezultati pa v glavnem povprečni, razen v nekaterih disciplinah (100 m Lube-jeva 13,3, daljina Lubejeva 4,71, daljina Gabrijan 5,71, Višina Debeljak 165 cm). Na atletskem tekmovanju so zbrali največ točk tekmovalci in tekmovalke Mariborske tiskarne, ki so tudi v preostalih panogah uridno segali po prvenstvenih točkah. To jim je zagotovilo še veČ- nic in mladincev so domačini slavili dvojno zmago, medtem ko je med člani Celjska tiskarna zasedla II. mesto pred Mepo. Na brzopoteznem šahovskem prvenstvu, ki ni veljalo za končno oceno, je zasedla prvo mesto Mariborska tiskarna pred .Mepo in Triglavsko tiskarno. Se posebno veliko zanimanje — ne samo med udeleženci mariborskih iger, temveč sploh ljubiteljev nogometa v obdravskem mestu — je bilo za nogometni turnir. Po prvih izločilnih tekmah sta se izluščila oba finalista. Tekma med Ljudsko pravico in Celjsko tiskarno se je sprva končala neodločeno, v podaljšku pa je zmagala (2:1) prizadevna celjska enajsterica. KONČNA RAZVRSTITEV Po zadinjih dveh nogometnih tekmah v nedeljo dopoldne, so popoldne neumorni prireditelji s tehničnim vodjem Leom Furlanom na čelu, razglasili rezultate in podelili lepe nagrade in častne diplome. Konična razvrstitev XI. letnih iger slovenskih grafikov je takale: 1. Mariborska tiskarna 316 točk, 2. Mepa (Maribor) 242, 3. Celjska tiskarna 185, 4. Pomurski tisk 124, 5. Slovenski poročeva-■ec 115, 6. Ljudska pravica 88, 7. Triglavska iiskama 86, 8. Kartonažna tovarna 47, 9. Državna založba Slovenije 25, 10. Tiskarna Toneta Tomšiča 10 in Kuverta 6 točk. PODROBNI IZIDI XI. LETNIH GRAFIČNIH IGER ODBOJKA, ČLANI: Ljudska pravica 39 točk, Mariborska tiskarna 20, Celjska tiskarna 13; ČLANICE: Pomurski tisk 30. Mariborska tiskarna 20, Mepa 15:, MLADINCI: Mariborska tiskarna 30, Slovenski poročevalec 20, Mepa 15. KEGLJANJE: Mepa 679 (25), Mariborska tiskarna 579 (20), Slovenski poročevalec 574 (15). NAMIZNI TENIS; ČLANI: Ljudska pravica 25, Mariborska tiskarna 20, Celjska tiskarna 15; MLADINCI: Mariborska tiskarna 20, Celjska tiskarna 15. Slovenski poročevalec n, Članice: Državna založba Slovenije 20, Mepa 15, Mariborska tiskarna 12. ATLETIKA, ČLANICE: Mariborska tiskarna, Pomurski tisk, Mepa; MLADINCI: Mar borska ti- skarna, Mepa, Celjska tiskarna; ČLANI; »lepa. Celjska tiskarna, Mariborska tiskara BALKANSKA ŠTAFETA: Mariborska tiskarna 3:53.0 (S). Celjska tiskarna 3:55,5 (7), Pomurski tisk 3:53,2 (6). NOGOMET: 1. Celjska tiskarna 35, Ljudska pravica 25, Kartcnaž-na tovarna 20. STRELJANJE: CLAM: Mariborska tiskarna 565, Celjska tiskarna -06, Mepa 505; MLADINCI: Mariborska tiskarna .536, Meps MO, Slovenski poročevalec 3S0; ČLANICE: Mariborska tiskarna 499, Mepa 354. SAH: Mariborska tiskarna 20,5, Mepa 12,5, Triglavska tiskarna 10 točk. H. U. 0 ■ CDBCDBCDHOlCDBCDBCDBCDBCDBCDBOBCDBCDBOI Oho, pa naj še kdo reče, da Stanko Lorger ni pravi šampion! Dokaze za to trditev bi lahko stresli iz rokava pa jih ne bomo; dovolj bo menda, če vas še enkrat spomnimo na letošnje državno prvenstvo v Beogradu. Mnogi so s tega tekmovanja odnesli prav lepe spomine, še več pa je bilo grenkih in trpkih, še posebno po organizacijski plati. Med drugim so jo ti vrli prireditelji zagodli tudi Stanku Lorgerju: v dveh dneh je moral kar sedemkrat na start, »finale« v teku na 110 m ovire pa je tekel celo dvakrat! Vzrok: prireditelji so napačno postavili ovire, tako da so se naši najboljši atleti za to disciplino na njih potolkli do krvi. No, Lorger je kljub taki napačni razvrstitvi tekel dobro, nato pa v pravem finalu celo odličnih 14.1! ( Oho, pa tudi med strelci smo ta teden nabrali nekaj plevela. Pustimo ob strani ugotovitev, da ima okrajni strelski odbor v Novi Gorici več ko 2000 članov in eno samo malokalibrsko puško, in poglejmo raje, v tabor državnih reprezentantov v Kragujevcu. Ondi so se še pred dnevi pripravljali na letošnje svetovno prvenstvo v Moskvi. Oni dan, ko so bili z malokalibrskimi puškami na vatrenem položaju«, je iz bližnjega grma nenadoma skočila — lisica. Eden izmed reprezentantov, mladinec Branko Lončar, je brž preusmeril puško in zadel neprevidno lisico v tisti del kosmatega telesa, kjer hrbet zgubi svoje pošteno ime. In pravijo, da naj bi bila to posrečena tiapoved naših možnosti na moskovskem strelskem šam-pionatu?! Aha, tudi ta je iz nogmetnega kroga. V Nikincu je pred dnevi gostovala nogometna ekipa iz Rume. Domači vodnik Velimir Lisavec je bil očitno z njo skregan in je učinkovito sodil v prid domačinov. Seveda je tako sodnikovo početje izzvalo val nepopisnega ogorčenja med gralci gostujočega moštva. No, in ko je eden izmed njih stopil pred sodnika, ga je slednji udaril s pestjo v lice. In vse to — na prijateljski tekmi! Oho, to so se oni dan smejali v Goraždah. Na prijateljski nogometni tekmi je GOŠK bil ves čas v taki premoči, da je njegovemu vratarju Otašu Kosoriču postalo pošteno dolgčas. Mož pa se je hitro znašel: pograbil je kolo nekega gledalca in se pred vrati, v lastnem kazenskem prostoru vozil sem ter tja. Tekmeci, igralci Rad-njčkega so seveda brž izrabili ugodno priložnost; udarili so žogo pred vrata in še naprej v mrežo. Nato so zabili še dva gola in celo zmagali s 3:1, seveda po zaslugi šega-■ega vratarja boljše enajsterice. ______________________ " *■ ' Grafične igre v Mariboru: Gabrijan (Mepa) je zmagal v skoku v daljino (levo). Tudi v balkanski štafeti so bili najhitrejši Mariborčani (desno) mgi® <^•3' m i a rn IlUAJALlu &—------— V daljami med sinjimi obrisi pogorij se pokaže Zvonik a- zeleni ravnici. Od daleč se beli kakor osamljen gracjič za temnimi vzgibanimi valovi. Podoben je trdnjavi s srednjeveških slik. Okoli njega se vijugajo globoko zarezane globače, koder si je planinski hudournik pred milijoni let izdolbel strugo. Terenski avto znamke Skoda, ki je hitel na čelu kolone, je obstal. Izstopila sta dva častnika. Tovornjaki so se škripaje stisnili drug k drugemu. Vojaki s čeladami so skakali iz njih in se uvrščali na rezka, kratka povelja v dvoje kolon obakraj ceste. Na čelu kolone so bila težka avtomatska orožja. Hrbti esesovcev so se upogibali pod dolgimi rebrastimi cevmi. S pridušenimi vzkliki so izginjali okoreli vojščaki v temni, skrivnostni gozdni tišini. Za njimi so šli ustaši. Izpraznjeni tovornjaki so se na cesti obračali in se vrnili. Smešen častnik v esesovski uniformi, ki je imel nesorazmerne kratek gornji život v primerjavi z dolgimi, tankimi nogami, je navajal ustaškemu majorju postojanke, ki jih bo zasedel nemški odred, kakor tudi tiste, ki naj jih zasede ustaška enota iz Romirja. »Vaši ljudje se bodo po krajšem odporu umaknili iz Zvonika. Umikajte se po cesti proti Romirju. Ko bodo zašli banditi v past, bomo začeli mi, presekali jim bomo umik, udarili s hrbta po njih dn jih obkolili. Nato bost« vi vnovič napadli. Paziti na znamenja. Ste razumeli?* Ustaški major je stal mirno. »Razumel, gospod stotnik.« »Also,« je kratko zanosljal esesovec in naduto dvignil obraz, okrašen s temnordečimi pegami. Ustaš je odločno pristavil roko k čeladi in že je njegov Skoda neslišno oddrsel po senčati prazni cesti proti Zvoniku. Nad molčečo planino se je razpenjalo nebo, rdeče kakor požar. Poslednji sijaj zahajajočega sonca je izgoreval v plapolanju daljnega, nevidnega ognja za obzorjem. Tisti čas je prispela na drugo stran Zvonika, Brzaku pod razpadlim mlinom, tretja četa tretjega bataljona romirskega odreda. Njen poveljnik, čvrstega života, krepak in gizdalinski, pa škileč z enim očesom, je dal borcem odmor. Sam se je povzpel na hrib, ocenjeval položaj in ogledoval zelene predele pred seboj. Zavzet se je oblizoval, ko je gledal široko kotlino, prepredeno z vrb-niki, še dalje zadaj pa so se vzpenjale sinje, mirne planine, obsijane z mehkim leskom zahajajočega sonca. Iz kotline so vstajali osamljeni beli prameni dima. Hiš ni bilo videti, zakrivali so jih sinjkasti sadovnjaki, skozi katere so se tu in tam nerazločno redčile strehe. Poveljniku je bilo toplo pri srcu, stal je kakor ukopan, pogled mu je sanjavo taval po pokrajini. Razločno, kakor skoz povečevalno steklo, je gledal košate topole, vitke visoke jagnedi, nizko bodečo živo mejo, porušeno črno zidovje, puščobno sivo strnišče. To je kraj njegovega detinstva. domačija, kjer se je rodil in zrasel. Dolgo stoji tako, nemo strmeč v kotlino. Pred kotlino je Zvonik na planoti, ki jo zdaj pogozdeni pas hriba zakriva očem. Kakšnih osem kilometrov daleč je od Brzaka. Borci tretje čete so polegli v travo ob potoku. Nekateri so sezuli oskorjene opanke in blatne volnene nogavice pa zabredli v hladno, bistro vodo. Legel je bledi somrak. Zrak je bil težji in redkejši. Ma nebu so se pojavljale sive jate oblakov. . Na bregu sta se prikazala dva jezdeca in se v lahnem irncu spuščala k potoku, počez sta sekala pobočje. Ko u je poveljnik čete zagledal, je priravnal pas in parti-anko in se napotil k mlinu. Konja sta prebredla potok pod mlinom in se z izteg-ijenima vratoma povzpela na strmi breg. Četni poveljnik je pristopil in javil: »Tovariš poveljnik, četa je v vojnem stanju.* Bataljonski poveljnik je v loku skočil s sedla. Za njim e razjahal komisar Zaim. Stevan je dal poveljniku čete roko. »Kakšno vojno stanje je pa to, če pol čete spi, pol pa bosih nog skače po potoku?« Četni poveljnik je bil domiseln možak. Mirno je odgovoril: »Kadar je vojna, je vsakršno stanje vojno, tovariš komandant.« »Tega te nisem vpraša'. Ali so borci pregledali orožje?« »Seveda so,« je odgoyoril komandir. Stevan se je s trdim korakom napotil na travnik. Dobro je bil razpčložen, napet in nališpan kakor na paradi. Dremavi borci so poskakali na noge, nameščali čepice in pristavljali puške k nogam. Drugi so na vrat na nos poskakali iz potoka in stikali bose, mokre noge. »Lepo!« je vzkliknil poveljnik. »Kakor v civilnem kopališču.« — Brki so se mu tresli. — »Brž se obujte! Se revmatizma vam je treba! Ne stojte, obujte opanke!« Trda lica so se razlezla v smeh. Borci so radi imeli tega tršatega strogega poveljnika, ki je vtikal nos v vsako malenkost in ni imel dlake na jeziku. Radi so ga imeli kakor svojega med svojimi in ob njem so se očutili •arni. Zdaj se je obrnil k poveljniku čete: »Ali je četa večerjala?« Ta se je namrgodil. »Nismo dobili kruha.« »Smajo...,« se je zataknilo komandantu v grlu. Lica so se mu napela. »Ta vedno melje poslednjo uro. Zaim, le kruha ne bo začasa, ga pokliči na zagovor... A zdaj naj se borci spočijejo, dokler ne prispeta prva in druga 'eta. Nato se bomo zbrali k posvetu. Potem pa .a pohod.« Borci so se v gručah razšli in polegli v travo. Neka-eri so rcgli po skodelah in trgali meso z rokami. Nestrpni so bili in niso mogli počakati na kruh. Pred bojem mora '-elodec dobiti svoje. Drugi so sanjali o fižolu i- sn nekrm 'tožno zvijali v zmečkan debel papir plesnivi, sta-' tobak, >omešan s strohnelim, suhim bukovim listjem. V tišini so kadili in opazovali, kako se je večer polag lovil ' sinjkaste mreže sončnega zahoda. Kmalu je prijezdil tudi Milan, 'zn in zasopel. Poveljnik in komisar sta sedela na kamenju. Konji so mirno pasli na travniku. »V Zvoniku ni dosti ustašev,« je rekel Milan in si orisal pot s čela. »Dve četi in nekaj topništva. Pri pokopališču je mesto najslabše zavarovano.« Stevan o tem ni več govoril. Prepričan je bil o uspehu, ■'•se .drugo mu je bilo le malo mar. »Noč je naša,« je rekel z gotovostjo. »Prva četa bo 'darila vzdolž kanjona, da jim bo presekala umik.« »Pred mrakom se je pojavila na cesti iz Komft';a proti Zvoniku daljša kolona kamionov,« je nadaljeval Milan. ‘Prispela je do Babine glave, nakar se je vrnila proti Pomirju.« Zaim se je vznemiril. •To pa ni nič prida. Treba bi bilo poslati izvidnico.« Stevan je pljunil. »In da bi tu počakali, dokler se ogledniki ne povr-*ejo? Nemara do zore. Niti besede o tem.« Kmalu nato sta prispeli tud: prva in druga četa. T:k m njima se je kakor brez diha pojavil Smajo s konji, 'tovorjenimi z vrečami kruha. Iz moke na širokem Sma-ievem obličju so se videle samo oči. Borci so zagnali hrup 'večina je že izpraznila skodele Smajo je besne mlatil * rokami: •Kdo vam je kriv? Zakaj pa zrete brez povelja!« Takole bel in grbast je kmalu izzval med borci razpenjen smeh. Tudi dovtipi so začeli’deževati. Ko se je Sma-io ujezil, je tako razvezal jezik, da so začela borcem čreva I Pokali od smeha so zgrabili vreče »Nazaj!« se je praskal Smajo in se otepal. »Niti drobtine ne boste dobili. Bom najprej videl, koliko vas bo nocoj ostalo.« ■ Medtem se je nebo pooblačilo. Gosti oblaki, kakor da prinašajo točo, so se nizko spustili. Drevje je zašumelo — veter je stresal listje. Redke, debele kaplje so padale na zemljo. Gozd se je kmalu vznemiril, majal se je in drhtel. Vejice so se lomile, potok je močneje žuborel. Stemnilo se je že, ko sta Stevan in Zaim določila s četnimi poveljniki čas, smeri in potankosti napada. Udarili bodo bliskovito, druga in tretja četa bosta napadli z dveh strani, prva pa se bo po ovinku vzdolž kanjona prebila sovražniku za hrbet. Njena pot bo najtežavnejša, do pasa bo morala bresti po vodi. Zato odrine prva. Prva četa je že v koloni. Temno je in hladno, nebo preprezajo- bliski. »Najprej!« je rekel poveljnik in gledal v nebo. Vzburjen je in nestrpen. Dež je njegov najboljši zaveznik. Na bregu nad mlinom se je za trenutek posvetila baterijska svetilka. Zaimova kobila je zahrzala in zacepe-petala z zadnjima nogama. Zaim je pritegnil uzdo in udaril kobilo s pestjo po nozdrvih. Luč, je ugasnila in tedaj se je oglasil topot-konjskih kopit. V temi so se konji spotikali po strmini. Trije borci so stekli tja in vtem snemali puške. V temi so prebredli potok, spotikali so ke ob kamenje in ko so prispeli na drugi breg, so se zleknili po tleh »Stoj! Kdo je?« Topot konjskih kopit je potihnil. »Partizani!« se je razlegel glas jezdecev. Bili so kurirji iz odredovega štaba. Zasopli so zahtevali poveljnika bataljona. Borci so jih privedli k Stevanu. Eden izmed njih je izročil Zaimu zaprto pismo. Pismo poveljnika odreda. Zaim je prižgal žepno svetilko in bral pismo, medtem ko je kobila živčno poplesovala pod njim. Nekaj časa je molčal, nato pa vnovič prebral: »Odgodite napad na Zvonik. Bataljon naj se takoj, umakne na svoje postojanke.« Cez nekaj časa se je Stevan zamolklo oglasil: »Kaj si rekel? Odgoditi?« — V obraz mu v temi ni bilo moč videti. Dolgo je molčal. Slišalo se je samo burno, pretrgano dihanje. Medtem je šlo v temni koloni prve čete od ust do ust povelje: »Celo, stoj!« »Torej?« je vprašal Danilo in, ne da bi trenil z očmi, gledal v Gjura, ki si je skušal, moker in blaten, naslonjen na veliko krušno peč, z eno roko odpeti pas. Tak je bil, kakor da tri noči ni spal, povrh se mu je do pasu nabralo redko, lepljivo blato. Škornji so izgubili barvo, lica so potemnela kakor zemlja. Po poševni korčastd strehi je lil vztrajen pomladen dež, izdaten in neskončen. Nebo se je sesedlo na zemljo. Utrgal se je oblak, kar se takole spomladi dogaja samo v teh kršndh, gozdnatih kotlinah. Sipe so se kar tresle od grmenja. Pogosti bliski so zapuščali svetllkavo sled po napojenem travniku. Prezebli prsti so naposled izvlekli iglo iz luknjice na pasu. Gjuro je odložil pas, slekel premočeno bluzo in jo obesil na klin med pečjo in steno. Nato se je usedel na mali trinožnik in si oddahnil. »Ali si prepričan o tem?« je ponovil Danilo. »Docela. Natanko tako, kakor sem bil pričakoval. Kurir je prinesel povelje v Gornje Gorovo okoli osmih zjutraj, premike krepkih nemško-ustaških čet proti Zvoniku pa so opazili že okoli štirih popoldne. Imam natančno poročilo po svojih zvezah v Romirju. Nemci so prispeli s kamioni do osem kilometrov pred Zvonikom in se tu izkrcali. Pod Babino glavo. Kamioni so se prazni vrnili v Nomirje.« Danilo ni rekel ne črne ne bele. Gledal je trdo, zamišljeno, tja nekam nad Gjurovo glavo. Spet se je začel bati najhujšega. Krize se je bal in nezaupanja med tovariši, Vohun je še v bataljonu. Vohun nima obraza, lahko pa jih ima stotero. Prav tega se je bal Danilo — drhtel je od tega brezobličnega strahu in sumničenja, ki naganja ljudi k temu, da vidijo na vsakem obrazu sumljiva znamenja. Ko so bili Ivana prijeli, ker so bili pri njem našli dokaz, kateremu so morali verjeti, se mu je odvalil kamen od srca. Kazalo je, da je skušnjava minila. Spomnil se je Zaimovega pisma Mitru in se ves nasršil. Lej, kako daleč bi bilo lahko to šlo in kakšen obseg bi lahko zajelo. Ampak zdaj, ko je pojasnjeno, kako so ugrabili Ivana, je nevarnost spet tu, hujša ko prej. Sovražni vohun ne le'da ni razkrinkan, marveč mu je celo uspelo spraviti odred v še večjo zmešnjavo in nevarnost. Sloga, zaupanje in tovarištvo, — Danilo se je stresel ob sami misli, kaj vse bi se zgodilo, če bi sovražniku uspelo omajati temeljnike, na katerih sta zgrajeni moč in morala odreda. Privid te strahovite nemarnosti je zasenčil in zatemnil vso drugo ogroženost, ki poslej spet vsak čas preti z najhujšimi posledicami. To dokazuje tudi tale preizkušnja z napadom na Zvonik: še isti dan, brž ko je bilo dano povelje za napad, so bili Nemci obveščeni in so o pravem času nastavili past. Ce bi bil napad resno zasnovan, bi bil tretji bataljon lahko utrpel hude izgube. Varnost odreda je še vedno ogrožena. Kje sta zdaj pričakovanje in vera, da bo napad, ki ga nameravajo izvesti, uspešno opravljen? A kar je najhuje: vohun je tu, deluje urno in zahrbtno, v samem štabu bataljona je, o tem zdaj ni dvoma — toda koga naj bi osumili, ne da bi izzvali splošno sumničenje in ne da bi povzročili nevarne razpokline v složnem medsebojnem tovarištvu in zaupanju? Kako najti Matildo, da se ne bi ponovil Ivanov primer? Njemu, komLurju odreda, sta bili morala in sloga tovarišev več ko vse drugo. Med razmišljanjem o tem je Danilo čutil, kako mu zavest gasne. Gjuro je kar ujel njegovo misel. Brez ovinka je rekel: »Zdaj je, .kar je, — Matilda je v štabu tretjega bataljona. To sem hotel preveriti, da bi imel za svojo domnevo trdnejšo oporo. Včerajšnja preizkušnja je pokazala, da je to izven dvoma. Samo bataljonski štab je vedel za napad na Zvonik, v četah pa živ krst ni vedel vse tja do Brzaka, kod in kam bo krenil bataljon. In tedaj je bilo že prepozno, da bi vohun obvestil sovražnika. Sicer pa so Nemci medtem že dovedli okrepitve pod Zvonik. — se pravi, da so bili poprej obveščeni naravnost iz bataljonskega štaba, — od nikoder drugod. Natanko toliko je bilo časa, da je poročilo prispelo iz Gorova v Romirje.« Gjurove besede so šibale Danila po licu, do krvi. Da, v štabu ampak kdo? Po kom bi udarili? Kje so dokazi? Vsi so tovariši ... Danilo je bolestno priprl oči. »Kdo?« je rekel Gjuro z okrutnim leskom v očeh. »Sam dobro veš, kdo vse je v štabu. Eden izmed njih je Matilda.« 181. Kmet je debelo pogledal, zazijal od straha, ker ni vedel, kaj vse to pomeni, nato se mu je zasvetilo in zbal se je za prašiča. 1 Plačajte kakor Nemci, ali pa ne peljem nikamor!« je zakričal in ustavil konja. »Čakaj, možiček, ne tuli ko merjasec!« je dejal Butara. »Ali veš, kaj piše na listku, ki so ti ga dali Nemci? Ne veš, kljuka zagamana. Poslušaj!« In Butara mu je v slovenščini prebral nemško pisanje. US-i iiiarLaoeh je božal ubogo mulo, ki je z veliko slastjo jedla seno, in mula toliko da se ni smejala od sreče, ko je spet čutila ob sebi Martinčka in ko je videla okoli sebe vesele obraze partizanov, ki so si ob malih ognjih pekli svinjsko pečenko kakor ražnjiče. In čeprav je vse naokoli vihrala vojna vihra, je taborišče prekipevalo od zadovoljstva in poguma; borci so se odločili, da bodo prebili sovražnikov železni obroč. 182. »No, prijatelj, ali naj ti prašiča tako plačamo?« ga je vprašal Butara. Kmet je strmel v listek in, kajpak, ni mogel verjeti. Da bi ga Nemci, ki bodo kmalu gospodarji vsega sveta, tako opeharili...? Toda ko se je končno le prepričal, da je res tako, je divje zamahnil s pestjo proti cesti, pognal konja in dejal: »Da, da, merjasec sem, osel in vol in kar hočeta, tovariša! Zahvalim se vama, da sta mi posvetila glavo. Zastonj vam ga dam!« 185. Opeharjeni kmet pa, ki so mu Nemci zaklali svinjo in ga hoteli poslati celo v Nemčijo na prisilno delo, je razočaran čepel pri ognju in razlagal komandantu bataljona: »Kar še konja pojejte, če ste lačni, menj Pa dajte puško, da jim vrnem, kar jim gre! Pri vas bom ostal, ne gre drugače. Pa dober tek vam vsem. tovariši!« Danila je streslo. »Stoj, ali smo preverili, kdo vse je včeraj v štabu zvedel za napad?« Nato je znižal glas in se zagledal skoz okno. »Ampak Mirjana to pot ni bila v štabu. Ze nekaj dni Je v bolnišnici. Potemtakem« — pri tem je Gjuro rahlo zardel — »sicer pa je tudi za Ivana dokazano ... slutnje me niso varale.« Danilo je pobesil nos in molče prikimal. Mirjana, — ta ne more biti v zvezi z včerajšnjim dogodkom pri Zvoniku. Treba je torej stisniti srce in pogledati resnici v obraz, pa bodi še tako bridka in neverjetna. Matildo je treba poiskati med tovariši v štabu!... Stevan, Zaim, Smajo, Milan, — kakor da mu je strela treščila v prsi, zmajal se je in pritisnil roko na sence. Dež je udarjal na okna. Kaplje so se svetlikale skoz sivkasto biede šipe. Za trenutek je blisk obsijal sobo. S peči je curljalo od Gjurovega jopiča. Po strehi je bobnel in divjal naliv. »Kaj zdaj?« je zašepetal Danilo po daljšem premolku. Gjuro se je nagloma zdrznil iz sanj, senca bolesti mu je preletela obličje, kakor da mu je nevidna pinceta ranila svežo rano. »Zdaj — nič. Oziroma vse na novo. Samo,« — oči so se mu stesnile — »to pot se mi ne bo izmuznil. Ce se ne motim, bo prav kmalu v mojih rokah. Samo še nekaj male^ i moram preveriti.« Nato je vprašal: »Kdaj se bo vrnil Mitar?« Komandant od'reda je na terenu, pregleduje izpostavljene postojanke odreda. Pred postojankami prvega bataljona so opazili sumljive sovražne premike. Nemci zamenjujejo domobrance. »Jutri,« je odgovoril Danilo. »Jutri zarana.« »Potem bomo imeli dopoldne sestanek. Pa se bomo o vsem pogovorili. Malo je pomolčal, potem pa počasi vstal s trinožnika 183. V žalostnem, mokrem in lačnem taborišču so partizani že podvomili, da se bosta Butara in Martinček vrnila. Zato so sklenili, da bodo mulo zaklali. Ze so se pripravljali k temu žalostnemu poslu, ko so zaslišali škripanje koles. Martinček je planil k svoji muli z vrečo sena v naročju, drugi pa so dvignili z voza tolstega prašiča. Kaj takšnega! 186. Mula je bila rešena, bataljon pa še ne, še vedno je tičal v sovražnikovem obroču. Ponoči se je priplazil v taborišče kurir brigadnega štaba. Štab je prosil pomoči. Zmanjkovalo mu je streliva in z ranjenci se ni mogel nikamor ganiti. A v bataljonu je bii zdaj kmet, ki je poznal vse steze daleč naokrog, in ta je zatrdil komandantu bataljona, da jih bo popeljal iz obroča. TOVARNA PAPIRJA IN CELULOZE VIDEM - KRŠKO čestita vsem delovnim ljudem občine Videm - Krško in jim žen še nadaljnih uspehov pri izgradnji lepše prihodnosti ob prazniku občine Videm-Krško Kolektiv j DOGODKI V SVETU OOT6DMA 00 TEDNA Obiski, obiski... Sedanje napeto obdobje v svetu je zelo oživilo razne vrste stikov med državniki. Predsedniki vlad, ministri in diplomati potujejo in izmenjujejo medsebojne obiske. V minulih dneh je bil v tem pogledu vsekakor najbolj aktiven predsednik nove italijanske vlade Fanfani. Najprej je obiskal Washing-ton, nakar je odletel v London in na poti domov se je oglasil še v Bonnu. Vsa ta potovanja so bila kajpak v glavnem v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu. Znano je, da Italija, podobno kakor Zahodna Nemčija, nič kaj prijateljsko ne gleda na ameriško in britansko izkrcanje v Libanonu in Jordaniji. Njej nikakor ni pri srcu zaostritev odnosov z arabskimi deželami. Prijateljstvo z njimi ji prinaša več koristi. Pravijo, da se je Fanfani zategadelj v Ameriki in v Londonu zavzemal za to, da bi zahodne vlade pristale na načelo nevmešavanja v notranje zadeve arabskih dežel. Mnenja je tudi, da bi jim bilo treba dati gospodarsko pomoč v okviru Združenih narodov. Svoje krožno potovanje po zahodu bo Fanfani zaključil še z obiskom Pariza. Hruščev v Pekingu Stanje na Srednjem vzhodu je bilo predmet razgovorov, tudi v Pekingu med Mao Ce Tungom in Hruščevim. V sporočilu o tem sestanku pravijo, da sta oba državnika obsodila anglcameriško intervencijo, zahtevala takojšnji sestanek državnikov petih sil in pa umik tujih čet iz Libanona in Jordanije. Kot sredstvo za pomiritev v svetu sta poudarila sporazum o zmanjšanju oborožitve, ustavitev jedrskih poskusov in odpravo vojnih baz na tujih ozemljih. Verjetno zato, ker je bil sestanek v Pekingu, niso mogli molče mimo revizionizma, za katerega trdijo, da je največja nevarnost za komunistično gibanje. Oba državnika sta se spet obregnila ob program ZKJ. Ni miru na Cipru S Cipra prihajajo neprestano poročila o neredih in nemirih na tem otoku. Kaže, da So nasprotja med grškim in turškim delom prebivalstva tako zelo zaostrena, da jth ne bo mogoče zlepa pomiriti. Angleške obiasti ! zastonj skušajo z aretacijami, uvedbo policijske ure in drugimi nasilnimi sredstvi vzpostaviti mir. Tako stanje je povzročilo hudo kri tudi v Grčiji, ki se že od zdavnaj zavzema za to, da bi ciprsko prebivalstvo dobilo pravico, da samo odloči o s\Toji usodi. Seveda Britanci na to nočejo pristati. Zdaj se grška vlada pripravlja, da ciprsko vprašanje »opet postavi pred Združene narode, ki naj pomagajo rešiti ta zapleteni problem. Brez Bagdada V Londonu je bila konferenca Bagdadskega pakta. Seveda brez bagdadskega predstavnika. Iraška vlada sicer še ni sprejela oziroma še ni objavila sklepa o iz stopi tv i iz tega pakta, vendar vsi menijo, da je to zgolj formalno vprašanje, odkar so novi voditelji Iraka proglasili neodvisno in izventolokovsko politiko nove Iraške republike. Londonsko zasedanje preostalih članov: Irana, Turčije, Pakistana in Velike Britanije ter ameriškega ministra DuUesa kot opazovalca, ni rodilo takih sadov, kot so ^ih pri-črkovali. ZDA niso pristopile k paktu niti niso hotele priznati, da je dosedanja proti-arabs.ka politika doživeta polom. Vendarle so sklenili nekaj: da bodo priznali ntfvo iraško republiko. Tri države, Turčija, Iran in Pakistan so to tudi že storile. Bela vrana Atomski učenjaki iz štirih zahodnih in štirih vzhodnih držav, ki že od 1. julija zasedajo v Ženevi in razpravljajo v tehničnih oblikah in načinih kontrole nad jedrskimi eksplozij s mi, so opravili obsežno delo. Ugotovili so in se v tem tudi popolnoma zedinili, da je moč učinkovito nadzorovati in ugotoviti vsako eksplozijo atomske bombe, pa naj bo v kateremkoli delu sveta. S tem je Odpadel glavni razlog za tiste, ki so se upirali ustavitvi poskusov, češ da eksplozij ni mogoče ugotoviti. Znanstveniki so potemtakem odprli pot za morebiten sporazum o ustavitvi jedrskih poskusov. Uspeh ženevske konference atomskih učenjakov iz vzhoda in zahoda je v sedanjem obdobju, polnem sovražnosti, res bela vrana. Je pa toliko bolj razveseljiv. Revizionizem in kemija Po sklepu Gospodarskega sveta vzhodnega tabora in po splošni direktivi o kooperaciji med socialističnimi deželami, ki jo je svoj čas orisal predsednik sovjetske vlade Hruščev, so začeli tako kooperacijo izvajati tudi na področju kemične industrije. O tem vprašanju so razpravljali člani omenjenega sveta na zasedanju v Vzhodaffm Berlinu. Na podlagi njihovih .sklepov bo imela v tem sodelovanju kemična industrija Vzhodne Nemčije še posebno mesto in vlogo. Ta vloga bo ozko povezana s programom razvoja kemične industrije v Sovjetski zvezi. Prva posledica teh sklepov pa ni bila gospodarske, temveč čisto politične narave. Izmenjali so namreč skoraj celotno vodstvo sindikata kemičnih delavcev Vzhodne Nemčije. Da bi bil ta ukrep mend^ bolj prepričljiv, so vsem odstavljenim funkcionarjem prilepili naziv revizionisti. Kam ^ vse ne sega ta nesrečni revizionizem 7. drugimi sebedami, kaj vse se lahko op'- ruje z revizionizmom, Nova ustava Francoska vlada le ooojavila načrt nove ustave, ki bo, če bo sprejeta, prinesla precej sprememb v politično, zlasti Pa še v parla- | mentarn ■ življenje Francije. Predsednik republike. k' ga bodo volili vsakih sedem iet, | oo imel dosti večjo oblast kot sedaj.■ Imenoval bo predsednika vlade in na njegov predlog tudi ministre, brez posvetovanja z. voditelji političnih strank. Predsednik bo lahko tudi razpustil parlament Po posvetu s šefom vlade in predsedniki zbornic v parlamentu. V izrednih primerih pa bo lahko prevzel vso oblast v deželi v svoje roke. Ustava predvideva tudi federacijo med Francijo in njenimi čezmorskim; deželami. Načrt ustave je naletel že sedaj na ostre kritike raznih političnih strank in tudi predstavnikov afriških kolonij, ki zahtevajo po- j polno neodvisnost. Vest človeštva Kot mora leži senca atomskega orožja nad človeštvom, odkar je 6. avgusta 1945, t. j. točno pred 13 leti, padla prva atomska bomba na odprto mesto Hirošimo in spremenila v prah vse, kar je obstajalo v temu kraju — prebivalstvo in r«gradbe. Isto se je zgodilo v pozni noči 3 dni pozneje s prebivalstvom in mestom Nagasaki. Le 18 ljudi je preživelo strahote prvega atomskega napada in ti sb sedaj žive priče, ki trkajo na vest človeštva. Usodo devetih izmed njih poznamo iz njihovih lastnih poročil. To je stari, modri mojster umetne obrti in njegovi trije družabniki, dva mlada inženirja, pristaniški delavec, časopisni založnik in mladi knjigovodja Kenši Hirata. Vsa ta poročila niso nikakršen plod domišljije, kot je recimo Dantejeva pesniška stvaritev »Pekel«, marveč so natančen in živ opis resničnega dogodka.* Istočasno so to obtožbe vseh tistih, ki hočejo izkoriščati najvišje tehniške in znanstvene dosežke človekove zmogljivosti v morilne »Zii duh« iz pravljice »Tisoč in ena noč«, ki v filmu pršspodablja vse-uničujočo silo atoma Zgrešena politika V času rui.}večje napetosti, do katere .je prišlo zaradi angloame-riške intervencije v Libanonu in Jordaniji, so ameriški bralci lahko v dveh svojih časopisih brali o isti stvari popolnoma različni presoji in dvoje povsem nasprotujočih si mnenj. Obe pa sta izredno značilni ne le za sedanje stanje v tej deželi, marveč tudi v vsem zahodnem taboru. Gre za komentarje izpod peres dveh najbolj znanih ameriških novinarjev Josepha Olsopa in Sulzbergerja. Joseph Olsop, zagrizen nasprotnik vsega, kar količkaj diši po naprednem, je v časopisu New York Herald Tribune zapisal med drugim tudi tole: Irak je vse, Libanon ni nič. Ne Libanon, pač pa Irak je bil glavni predmet vseh posvetovanj med ameriško in britansko vlado v. tistih mučnih dneh. (V mislih ima kajpada dneve priprav za intervencijo). In še naprej razpreda ta ameriški novinar svoje blokovske poglede na stanje na Srednjem vzhodu: Ravnotežje sil na svetu, tako pravi, je odvisno od tega, kako se bodo istekli dogodki na Srednjem vzhodu. V sedanjih okoliščinah je njihov izid odvisen od izida v Iraku. Kajti, tako pravi dalje Olsop, neodvisnost Libanona, (seveda »neodvisnost« kakor jo pojmuje Olsop: vsiljena vladavina Chamouna ali njemu podobnih ob podpori ameriške vojske), ni vredna piškavega oreha, če znova ne vzpostavimo neodvisnosti Iraka (se pravi, če ne vrnemo stare oblasti). Prav tako bodo za nas brez vrednosti, nddaljuje Olsop, Kuvajt, Ba-hrein. Saudska Arabija ali Jordanija. Celo tako sredstvo, ki je pri Angležih zelo priljubljeno, to je. da se te državice obdržijo s silo, bi bilo dražje in manj koristno kakor pa neposreden udarec v srce problema. To pa je Bagdad. Tako je Olsop hote ali nehote odkril pravi namen anglo-ameriške intervencije. Cilj je bil Irak. Prav gotovo ni ta filozofija zrastla na njegovem zelniku, pač pa pomeni bistvo politike nekaterih ameriških krogov do Sred- njega vzhoda. Udariti na Bagdad, to je glavno. Vse drugo je za tega novinarja nesmisel. Nesmisel so vsa Hammarskjoeldova mirovna prizadevanja. Ves pritisk javnega mnenja, napori mnogih držav, da preprečijo vojno, vse to je nesmisel. Res zelo žalostno in za ves svet usodno bi bilo, če bi iz Amerike prihajali samo taki glasovi. Na srečo pa temu ni tako. Približno v istem času kakor Olsop se je v New York Timesu oglasil o istem vprašanju drug, prav tako znan ameriški novinar Sulzber-ger. Niti on sam, niti časopis se ne prištevata k prijateljem majhnih narodov. Sicer pa niti ne gre za to. Gre zgolj za logiko in pametno presojanje. Novi predsednik Libanona general Fuad Šehab, ki so ga ie dni izvolili namesto dosedanjega predsednika Šamuna Vsa ameriška politika, pravi Sulzberger, je ena samo zmeda. ZDA se ob vseh dogodkih na na Bližnjem vzhodu v zadnjih desetih letih niso mogle dokopati do jasnih stališč. Posledica tega je, pravi pisec članka, da podpiramo preživele režime in se postavljamo proti toku zgodovine. Podpiramo razne Chamoune (bivši libanonski predsednik, proti kateremu so se Libanonci uprli), Saude (kralj Saudske Arabije) in Huseine (jordanski kralj) proti valu arabskega preporoda. Z ustanovitvijo Bagdadskega pakta, pravi dalje Sulzberger, smo si odtujili Egipt,, to najbolj vplivno arabsko deželo, in pa Indijo, največjo azijsko silo. Delili smo orožje namesto razuma in zdaj s tem orožjem ubijajo naše prijatelje. Ce je bila naša politika leta 1956 ko smo podpirali Kairo proti Parizu in Londonu, pravilna, pa je danes naša politika prav toliko nepravilna. Angloameriška intervencija je bila na napačnem mestu, ob napačnem času in iz napačnih razlogov, zaključuje Svlz-berger in pravi: Logika je redkokdaj krasila našo politiko na Srednjem vzhodu. Razumljivo, da iz slabega semena ne more biti dobrega zrna, napačna politika ne more dati dobrih sadov. To je skusil dozdaj že premnog napadalec. Tudi tisti, ki vodijo politiko ameriške vlade, se bodo morali prepričati, da kolesa razvoja ni moč za trajno zaustaviti. Prav zato je Amerika ostala s svojo politiko do Srednjega vzhoda osamljena. Celo vsi njeni zavezniki v Atlantski zvezi so ji obrnili hrbet in so drug za drugim zapovrstjo obsodili intervencijo in priznali novo republikansko vlado v Iraku. Morda je to do zdaj največji udarec enotnosti Atlantskega pakta. Zdaj gre za to, da se mirno in sporazumno odpravijo slabe posledice te intervencije in s tem neposredna nevarnost iiojnih za-pletljajev. Čimprej se bo to zgodilo, tem bolje bo za ves svet. dk namene. Se več: »Trdno sem prepričan, da se bo v slehernem srcu vzbudil val protesta proti vojni ...,« kakor pravi preživeli mladi inženir Vamaguki, mojster umetne obrti Morimoto pa: »Vesel sem, da lahko poročam o tem, kajti upam, da bo to pomagalo človeštvu do trdnega sklepa, da ne sme nikdar več pasti na zemljo atomska bomba . . Usoda triindvajsetih japonskih ribičev z ribiške ladje »Srečn: zmaj«, ki jih je doletela 9 let pozneje nedalep od nekdanjega mesta Nagasaki, ki so šli na lov na tune, pa je pretresljiv dokaz, kako malo je mar tistim, ki odločajo o mednarodnem življenju, usoda ljudi, predvsem delovnih ljudi. 23 ribičev je križarilo zo Pacifiku, da bi preživelo sebe in svoje družine. V ranem pomladnem jutru leta 1954 so opazili 100 km daleč vrže ribič na odprtem morju v vodo svojo mrežo, potegne pa iz vode steklenici podobno posodo. Ko nič hudega sluteč odpre steklenico, skoči iz nje »vseuničujoči orjak«. Ribiču se posreči, da ga s pretkanostjo ukroti in ta postane »zlj duh«, njegov zvesti sluga. Kakor ta pravljični ribič, tako tudi danes človeštvo stremi z-a tem, da bi ukrotilo energijo iz razcepljenega atomskega jedra in jo spremenilo v »dobrega duha«, ki naj služi človeštvu za dvig njegovega blagostanja. Razne izjave, protesti in filmi so svaril' n svarijo pred katastrofo k: h; 'o nujno povzročila jedrska vojna. Svarili so in svarijo odgovorne politične in vojaške voditelje pred nevarnostjo, ki jo povzroča oboroževanje s takim orožjem. In uspeh? * v * Američan Robert Trumbull jih je bral v posebni knjigi pod naslovom »Kako so preživeli. — Poročilo devetih iz Hirošime in Nagasakija«. Poleg 10.000 vojakov, kolikor jih je ameriška vlada poslala v Libanon v zaščito preživelega in pri ljudstvu osovraženega režima, so ladje VI. flotilje izkrcale na libanonsko ozemlje tudi velike množine orožja. Na sliki: Izkrcavanje težkih tankov »vzhajajoče sonce na zahodu« — žareče nebo. najprej rumenorde-če, potem oranžno — in preden so se prav zavedli, da je to »Paika-don« (nov pojem, ki je nastal v Hirošimi in pomeni blisk in grom), jih je že obsul radio-aktvin dež, ki je imel zanje katastrofalne posledice. »Čudežni naravni pojav« na zahodni strani neba ni bil nič drugega kot ameriški poizkus vodikove bombe na Bikinskih otokih v Pacifiku. Tudi opis te »najbolj čudežne morske vožnje dvajsetega stoletja«, kakor jo imenuje nemški časopis Die Welt in ki jo je opisal z vsemi. njenimi posledicami ameriški atomski raziskovalec Raph Lapp, je prav tako trkanje na vest človeštva. Sledil je val protestov proti poizkusom A in H bomb. Protestni shodi in demonstracije so se vrstile po vsem svetu. Najuglednejši znanstveniki iz vseh delov sveta so dajali posamične ali skupne izjave proti poskusom. Med njimi je protestiralo tud; osemnajst uglednik atomskih fizikov iz Zahodne Nčmčije. Omenimo nai Nobelovega nagrajenca Otta Hahna. ki je prvi razbil atom. profesoria atomske fizike dr. Heinza Haberja. ki ie skutino z ameriškim filmskim reži-seriem Wa!tom Disnevem izdelal film o atomu, ki ga tako uspešno prikazujejo po vsem svetu. Za osnovo filma sta vzela pravljico o »Ribiču in hudiču«, po kateri Bilj bi nepravični, če bi trdili, da je bilo vse to brez uspeha, kljub temu, da »vzhajajoče sonce na zahodu« še vedno visi v zraku in iz dneva v dan preti, da se bo nekje sprostila energija, nagrmadena v H-bombah, ki ima fantastično rušilno moč — 15 milijonov stopinj vročine, t. j. take vročine, kakršno ima sonce v svoji notranjosti. Najmanjša neprevidnost. naključje ali kaj podobnega lakko povzroči, da se skotali na zemljo bomba patrol-nega bombnika, ki danes plovejo po zraku, sproži akcijo pri nasprotniku, pa se bo začela atomska vojna. Mnogi dogodki zadnjega obdobja, med njimi tudi kriza na Srednjem vzhodu, ki jo je povzročila angloameriška vojaška Inter- ' vencija, so prepričljivo dokazali, da so se odnosi v svetu spremenili. Vse bolj jasno je, da z vojaško silo ni mogoče rešib nobenega mednarodnega problema. Prav to dejstvo pa govori v prid tistim zahtevam, ki skušajo na nov način doseči rešitev najtežjega vprašanja v svetu, vprašanja razorožitve, predvsem pa jedrske razorožitve. Prvi korak' k temu pa je prerfehanje z atomskimi eksplozijami. Da je možno doseči vsaj ta prvi korak, je pokazala sedanja konferenca atomskih znanstvenikov v Ženevi, ki ,j£ ugotovili, da je mogoče s sedanjimi tehničnimi sredstvi odkril prav vsako jedrsko eksplozijo. :; (»tA'-if Siti’ NEKATERIM SILAM SE NE MUDI Miroljubna svetovna javnost je danes kot sodnik. Spor med obema blokoma skuša poravnati predvsem s tem, da priporoča njunim glavnim predstavnikom naj se sestanejo, naj pri okrogli mizi, se pravi v popolni enakopravnosti odkrijejo svoje zahteve; skušajo naj razumeti drug drugega in upoštevati ne samo svoje marveč tudi nasprotnikove koristi in seveda še koristi tistih dežel, ki se niso priključile k blokom, ki obsojajo politiko hladne vojne, ki čutijo posledice blokovskih nasprotij in vedo, da bi žrtev oboroženega spopada postal danes dobesedno ves svet. Kje naj bi se sestali zaradi poravnave in kdo vse naj bi sodeloval pri razpravljanju ni toliko važno. Koristen bi bil nedvomno celo tak sestanek na katerem bi se srečali le predstavniki štirih velikih sil. Bolje bi bilo, razume se, da bi bil tak sestanek širši, da bi na njemu prišli do besede tako zastopniki izvenblokovskih držav kot tisti, ki so v dosedanje mednarodne spore direktno zapletene. Ko javnost razmišlja kaj bi bilo treba storiti pride tudi do zaključka, da bi bilo morda še najbolje sklicati Generalno skupščino ZN na izredno zasedanje. Koristne bi bile vse te in še druge pobude. Toda sodnik ugotavlja ne brez vznemirjenja, da se največji zahodni sili ne mudi, da dela kot da ji ni do poravnave, da neprestano spreminja svoja stališča in postavlja nove pogoje. Ti pogoji ustrezajo njenim interesom, a samo njenim, medtem ko je v prizadevanjih za poravnavo treba brezpogojno upoštevati tudi nasprotnikova. ZAHTEVE PO REALIZMU Ce pogledamo v tem smislu na Bližnji vzhod vidimo n. pr., da poskusi spreminjanja tega področja v zahodno blokovsko oporišče neogibno vznemirjajo Ruse; vzremir-iali bi vsako njihovo vlado, pa j čila tudi caristična. Vrsta zahodnih komentatorjev je že pozivala DuUesa naj bo bolj reali stičen v svoji politiki. VValter Lippman, no- vinah katerega mnenje poslušajo, kot pravijo, tudi v ameriškem zunanjem ministrstvu, je napisal pred kratkim tele besede: »Imamo Atlantski in Bagdadski pakt; to pa je isto, kot če bi obstojala protiamcrlška sovjetska vojaška zveza katere članice bi bile Mehika, Kuba in centralna Amerika.« Ob tej popolnoma točni ugotovitvi je seveda daleč od nas misel — ki jo v nekaterih krogih nedvomno gojijo — da bi moralo priti na Bližnjem vzhodu do nekakšne delitve interesnih sfer medAnglo-amerikanci in Rhsi. Proč s takimi načrti! Bližnji vzhod i Antarktika, kjer bi bila tak delitev mogoča, čeprav ne bi bila niti tam priporočljiva. Bližnji vzhod pa ni nobena »praznina« in nič ni bolj nevarnega za mir kot trditev, ki jo večkrat srečamo, da na mesto, ki bi ga An- glo-amerikanci izpraznili, bi se takoj usedli Rusi — in narobe. Na Bližnjem vzhodu živijo ljudstva med katerimi se je začelo narodno prebujanje, ki se borijo za svoje nacionalne zedinjenje in neodvisnost ter zavračajo ponudbe naj bi se pridružila temu ali onemu taboru. Naj omenimo mimogrede vprašanje združitve Nemčije. Kako »ztržiino se zahod zavzema za to združitev, "eš da gre pač za nujen proces in da bi posledica zavlačevanja mogla biti porajanje nevarnih struj nemškega nacionalizma. Tega nihče ne zanika, vprašanje je le kako se sporazumeti. Toda če priznamo, da je za Nemce zedinjenje važna zahteva, moramo tudi priznati, da je za Arabce na Bližnjem vzhodu še tisočkrat važnejša. Neodvisnost njihovih dežel in združevanje na federalni ali drugačni podlagi je za njih življenjska potreba; a kako malo razumevanja kažejo zanjo tisti, ki so glede nemškega vprašanja tako zelo občutljivi. NOVE DIPLOMATSKE POTEZE Pretekli teden smo brali v Eisenhoiverje-verau pismu Hruščevu med drugim tudi- izjavo, da ne kaže omalovaževati malih narodov, da bi tudi oni morali imeti pravico sodelovanja pri sklepih, ki jih bo treba izdelati ter da sposobnosti nekega naroda, da prispeva k napredku človeštva ni mogoče meriti s številom divizij, ki jih lahko por'i vi na bojišče. To načelo podpišemo z obema rokama, pod pogojem seveda, da so ti narodi pri svojem odiočevanju neodvisni in da to niso taki člani blokov, katerih vloga je samo da rečejo »da« ali »ne«, tako pač kot jim kažejo, pa četudi je to stališče škodljivo za njihove lastne koristi. Spričo dosedanje prakse v mednarodnih odnosih je Eiscnho werjeva obramba pravic malih narodov, žal, le diplomatsko računanje na podporo tiste skupine predstavnikov v Združenih narodih, ki jo že toliko let poznamo pod imenom »volilni stroj«. Taka podpora bi bila posebno dobrodošla Ameriki v Varnostnem svetu, če se bodo končno sporazumeli, da se i ajvišji predstavniki sestanejo v njegovem okviru. Zaradi francoskega puntanja se namreč tehtnica na morebitnem posvetovanju petih nagiblje na drugo mesto. Odnos sil bi bil, vsaj v nekaterih vprašanjih dva proti trem: Amerika in Britanija proti Sovjetski zvezi, Indiji in morda, vsaj tu pa tam, še proti Franciji. Tu je tudi razlaga zakaj se je ameriški zunanji minister Dulles začel te dni upirati, da bi sestanku »najvišjih« prisostvovala tudi Indija. Najmanj kar lahko rečemo o tem je, da je tako stališče v grobem nasprotju z izjavo predsednika Eisenhoiverja o pravici malih narodov. Braniti pravice teh in zavračati sodelovanje Indije na konferenci »velikih« je zares nesmiselno. Indija je dežela s tako visokim ugledom med azijskimi in afriškimi narodi, da lahko govori v njihovem imenu ne da bi se ti morali bati zanemarjanja svojih koristi. Vloga Indije je dalje tudi v svetovnem merilu izredno važna, saj je največja izvenblokovska dežela na svetu in njen prispevek k utrditvi miru je lahko zelo pomemben. PREPREČITI »POSREDNI NAPAD« Te dni se je pojavil, v zvezi s pripravami za konferenco »najvišjih«, še nov koncept v ameriški politični argumentaciji, in sicer, da je treba ukrepati in se sporazumeti o preprečevanju »posrednega napada«. Misel je sama po sebi pozitivna, napad je treba obsoditi, pa naj zavzame kakršnekoli oblike, tudi take kot se jih poslužuje sovjetski tabor proti socialistični Jugoslaviji. Jasno pa je, da ameriški diplomati ne mislijo na spiošno, abstraktno, ko govorijo o preprečevanju »posrednega napada«. Njihov predlog je treba spet povezati s položajem na Bližnjem vzhodu, kajti zanje so nezgode, ki jih tam oživ- , Ijajo prav posledica nekakšnega prikritega, »posrednega« napada in so revolucija v Iraku ter neredi v Libanonu za nekatere kratko-vidneže izključno plod zunanjega ščuvanja, tihotapljenja orožja ter finr ičnega podpiranja nezadovoljnih elementov. Tako ocenjevanje dogodkov nedvomno ustreza interesom petrolejskega monopola, nima pa nič skupnega s stvarnostjo, ni realistično ter pelje k zaostritvi in ne k popuščanju v mednarodnih odnosih. Pomanjkanje političnega realizma v zahodni politiki čuti posebno zahodna Evropa. Tam si delajo čedalje manj utvar in se zavedajo, da bi v primeru spopada, ki bi ga lahko povzročile prav te zmote, postali njegova prva žrtev. Po vsej verjetnosti je prav * tem osnovni odgovor na vprašanje zakaj je zadnje čase zahodna Evropa dvignila svoj glas in nastopila z nekaterimi samostojnejšimi pobudami, tako glede Bližnjega vzhoda kot glede splošnih odnor— ned Vzhodom in Zahodom. S. V. Sodnik zahteva poravnavo