DOMOVINA
Stev. 81.
V Ljubljani, 4. oktobra 1918.
Leto 1.
liG.boncu Konca?
Človek bi kmalu sam sebi ne verjel da tako hitro bežijo časi in ž njimi svetovni dogodki, kakor se to danes dejansko godi pred našimi očmi teden za tednom, dan za dnevom. Danes teden še nikdo misliti ni mogel, da bomo stali sedaj pred dogodki, ki postavljajo vse prejšnje skoraj na glavo.
Bolgarija danes ni več zaveznica osrednjih držav. Bolgarija danes ni več samostojna država. Njena armada je razbita in razpršena. Po mestih, trgih in vaseh bolgarske države se dviga plamen meščanske vojne, francoski general pa je komandant čez bolgarske železnice, bolgarske ceste in dejansko tudi komandant bolgarskega naroda. V Sofiji se je zbralo v ponedeljek narodno zastopstvo, v katerem je ministrski predsednik Malinov prečital prestolni nagovor, ki potrjuje le, da je bolgarska vlada sporazumno s kraljem ponudila ententi mir in že podpisala vse zahtevane pogoje. Brez razburjenja, brez posebnosti se je vršila prva seja sobranja, kakor da bi se na Bolgarskem ničesar ne zgodilo in kakor da bi ne bil čas, v katerem so se zbrali zastopniki bolgarskega naroda, začetek nove zgo-' dovinske dobe nele za Bolgarijo, marveč tudi za cel svet.
Avstro - ogrski in nemški diplo-matje, ki so prirejali v sofijskih dvoranah razkošne večerje, so očividno le malo poznali Bolgarijo in njen dvorezni nož v politiki. Nemški kakor avstrijski državniki so doma do zadnjega tre-notka slikali prebivalstvu razmere v Bolgariji čisto drugače, kakor so v resnici bile. Večjega poloma diplomacija osrednjih držav ni mogla doseči, kakor si ga je zopet poiskala na Balkanu. Čudno za to ni, da leta danes po Dunaju in Berolinu gospoda okoli zelenih miz kakor brez glave ter misli samo na to, na kakšen način bi se pogasil nastali požar.	.
Zanimivo je, kako izpremem velika nesreča človeka in človeško družbo. Kadar zapoje ognjegaščeva trompeta, pozabijo ljudje na sovraštvo, na razprtije. Ognjegasci hite po brizgalmce, lestve, cevi. Bratstvo in ljubezen išče rešilno orodje in ga spravlja na pogo-rišče.
Nehote gledamo danes tak prizor tudi v politiki. Leta in leta, v parlamentu, deželnih zborih, v časopisju, na shodih ,zasebno in javno, so avstro-ogrski narodi rotili dunajske mogotce, naj se nikar ne igrajo z ognjem pod slamnato streho. Nič ni zaleglo. Sedaj pa na enkrat dirindaj, kakor ob času največje nezgode in nesreče.
Preje ni bilo nikdar ne časa ne volje za demokratizacijo javnega življenja. Sedaj z naglico iščejo v Nemčiji parlamentarce, ki naj bi stopili v vlado. Sam nemški cesar Viljem želi, da pride parlamentarec na čelo vlade, in da se vsa važna mesta v državi, tudi na Pruskem zasedejo s poslanci. Tudi je njegova izrečna želja, da postane tajnik zunanjega urada človek, ki je raz-upit, vsled prizadevanja za mir. Nobene ure se ne sme več izgubiti! Kritičen položaj na Balkanu, neuspehi Tur-čiie in dejstvo, da udirajo ententne armade v sigfridovo obrambno črto, so pospešili odločitve nemškega cesarja.
In pri nas? Glasnik nemške duše in pojasnjevalec naziranja dunajskih in budimpeštanskih vladnih krogov je nemško in madžarsko časopisje. Kako nežno, kako dobrohotno, kako prijazno in ljubeznivo postaja to časopisje. Saj ga ne poznamo več. Kako nas kličejo, kako nas vabijo, kako nas iščejo! Slovanom najbolj sovražen in proti našemu narodu najbolj strupen židovsko-nemški list na Dunaju »Neue Freie Presse« predlaga, da naj se začno z nami Jugoslovani in Cehi^Nemci vendarle razgovarjati, da naj nas vprašajo, kako si mi mislimo Jugoslavijo, kaj bi bili pripravljeni prevzeti od davkov, od vojfiega dolga itd. itd. Graška tetka, »Tagespost« imenovana, joka in pravi, da se mora ustvariti nova Avstrija, v kateri se bo lažje živelo. Nič ne stri, če bo nova država po številu km2 nekoliko manjša kakor sedanja Avstrija. V stari Avstriji ni naše sreče,
iskati jo moramo v novi, tako piše »Tagespost«. Vse nemško časopisje pa povdarja potrebo notranje preuredbe avstro - ogrske monarhije, češ: izkazalo se je, da narodi ne morejo skupaj živeti, zato je treba stvar tako urediti, do bodo živeli eden poleg drugega.
Star pregovor pravi, da riba smrdi pri glavi. Tudi danes, ko smo na višku svetovne krize, velja ta izrek za avstrijskega ministrskega predsednika in njegovo vlado. V torek se je zopet sestal po dolgem času dunajski parlament. Politično najbolj neizobražen človek je opravičeno pričakoval, da bo na ta dan nastopila avstrijska vlada z velikopoteznim načrtom, -vsa javnost je mislila, da vstane sedaj v avstrijskem parlamentu državnik, ki bo presekal vozel zagonetk in kakor mahoma podrl vse staro in ustvaril novo cvetoče življenje. Baron Hussarek pa je prišel v zbornico tako nedolžno, kakor se nedolžno vzdignejo vsak dan iz pernic visoki aristokrati. Mesto modrega, odločnega in jedrnatega državniškega govora, položil je ministrski predsednik poslancem na klop skledo vojnega ri-četa. Malo repce, malo krompirčka, malo peteršiljčka, pa nekaj kocin svinjskega rilca, to je bilo vse. Par lepih besed o Poljski, nekoliko več o Bosni, navsezadnje pa še nekaj o letošnji letini ovsa in pšenice, to je bil ričet, s katerim je v zgodovinskem trenotku postregel avstrijski ministrski predsednik zastopnikom avstrijskih narodov. Hussareka so pustili celo Nemci na cedilu in nemškonacijonalni listi pišejo, da je njegov govor napravljal utis najbolj žalostnega pogreba. Jugoslovanski in češki poslanci so še preveč pozornosti obračali na Hussarekov govor, četudi so mu ob tej priložnosti povedali nekaj zelo krepkih....
Pred nekaj tedni smo pisali, da vojna dozoreva. Danes moramo priznati, da gre še bolj hitro, kakor smo računali. V pozni jeseni smo. Kmetovalec ve, kako hudo je, če leže na sadeže prezgodnja slana. Kar ni krepko dovolj, podleže in odleti.
Zdi se nam, da smo že zelo na koncu vojne.
Pifavls©.
Ne pleše se več po plesiščih in dvoranah, ampak temvečji je danes ples okrog zlatega teleta. Čeprav vpije svet, da denar ni nič vreden, vendar dere vse za njim. Vse je premotil blesk bogastva. Denar vpliva na ljudi vseh stanov, vseh starosti kakor zli duh. Na eni strani razkošje, na drugi razcapa-nost; tukaj smeh in uživanje, tamkaj solze in stradanje. Urejeno življenje je izgubilo veljavo. Prepad med posedu-jočimi in tistimi, ki nimajo nič še ni bil nikdar tako velik, kot danes.
Nikdar pred vojno ni bilo take prilike spoznavati mišljenje in značaj ljudi, kakor sedaj med vojno. Radi denarja izgubljavajo ljudje čut za dolžnost in čast, izgubljavajo srce in razum ter postajajo grdi, požrešni la-komneži. V vsem svojem začetku in nehanju mislijo le nase brez ozira na tisoče in stotisoče v vojnem pomanjkanju hirajočih in umirajočih.
Usodepolna nesreča za gospodarsko življenje narodov je dejstvo, da je prešel večji del trgovine v roke oderuhov in špekulantov. Ti so se kot psi zagrizli med narod, da raztrgajo in od-neso še tisto, kar je ostalo. Nobena postava, noben žandar jih ne prepodi, vsak dan jih je več in z vsako uro raste njihova brezsrčna nesramnost. Poplavili so dežele in mesta, povsod jih je dovolj in kamor prideš, naletiš nanje.
Trgovec iz mirnega časa dobro ve, kaj je delo in zaslužek. Z zmožnostjo lin največjo pridnostjo ter varčnostjo se je s trudom izkopal iz skromnih razmer do večje in plodonosnejše trgovine. Vse svoje življenje je dal za dobro ime svoje hiše, da ohrani naklonjenost odjemalcev. In današnji špekulan-tje in oderuhi! Večinoma popolnoma nezmožni ljudje, brez izobrazbe, ki so bili komaj v mirnem času slabi nastav-ljenci v trgovinah in končno celo taki, ki s trgovino še nikdar opravka niso imeli. Vojne- razmere so jim pomagale
do denarja, navijanje cen, prekupovan-je iz rok v roke in tihotapstvo jih je dvignilo iz nemaničev do bogatašev. JCaj jim je za dobro ime, če ga tudi zapro za par mesecev, samo da je denar in zopet denar. Ne poznajo malega, a pravičnega zaslužka, ampak le lahko prislužene tisočake. Skrivajo se po špe-lunkah in hotelih ter sklepajo »kupčije«. So to ljudje, ki jim lahko rečemo pijavke, ker žive le na stroške drugih. Brez vsakega smisla za splošnost in narodne potrebe zapriavljajo denar, nesmiselno in potratno. Naj 3o tudi milijonarji med njimi, a narod ne bo imel nič od njih, ker nimajo nobenega smisla za celoto, ker niso delavci in značaji, ampak slabiči.
Razven zakotnih špekulantov in oderuhov pa je cela vrsta tovarnarjev, trgovcev in obrtnikov, ki so si napravili med vojno velikanske kupe premoženja. Na kmetih so redki boljši posestniki, ki bi danes ne plavali v preobilici denarja. Prav je, če se je z njihovim premoženjem povečalo naše narodno premoženje. Privoščimo jim ga, če so si ga pridobili na pošten način, s pridnostjo in bistroumnostjo. Žalostna pa je slika po občinah, vaseh, trgih in mestih tistih ljudi, ki so si napravili premoženje z grabežljivostjo, a se jih je sedaj polotila požrešna lakomnost. Taki ljudje poznajo le samo sebe, že rodbini ne privoščijo ničesar. Če pa tudi skrbe zanje, nimajo prav nobenega ozira do sosedov, do bližnjega, kaj šele do celokupnosti naroda. Toliko velevažnih prosvetnih, gospodarskih, političih in dobrodelnih organizacij imamo Slovenci, a koliko vojnih dobičkarjev se zmeni zanje?
Ti tiči ne poznajo »Našega srca«, ne dijaških kuhij, ne Narodnega gledališča, ne Narodnega sveta in sploh nobenega slovenskega društva. V svoji lakomni strasti le štejejo premožeje in nimajo niti za dnevnike, niti za tednike, niti za mesečnike prav nobenega smisla, kaj šele, da bi časnike vsaj podpirali! Kakor žival žive v najbolj važnih zgodovinskih časih, ne meneč se za ostali svet. Le redki so, ki se zavedajo, kaj je dolžnost imovitih ljudi.
Oderuhi in lakomneži, med vojnimi dobičkarji, so najbolj ostudne pijavke, s katerimi bo treba temeljito obračunati. Že danes se jim mora povedati, da ne bodo nikdar smeli priti do veljave in moči v Jugoslovanski državi. Kdor med vojno ni poznal naroda, naj ga tudi po vojni narod ne pozna! Za vojne pijav-ke velja samo en izrek: Gorje jim!
Boigirslio v svetovitfuoini.
Ko ie izbruhnila svetovna vojna je Bolgarska takoi proglasila svojo nevtralnost. Bila ie še oslabljena vsled velikih porazov, ki iih ie Bolgarski prizadejala vojna proti Srbiji. Pričakovati pa ni bilo, da bo ostala Bolgarska v svoji strogi nevtralnosti. Sai ie bil kralj Ferdinand ob sklepu miru s Srbijo in Romunijo zagrozil, da pride dan maščevanja. Po bukareškem miru leta 1913. ie zavladalo na Bolgarskem silno protidinastieno gibanje. Splošno ie ljudstvo dolžilo kralja Ferdinanda, da ie edino on zakrivil bratomorno vojno in poraz Bolgarov. Bolgarska ie ostala nevtralna tja v pozno poletje leta 1915. Po vstopu Italije na strani entente v vojno se je začela ententa pogajati tudi z Bolgarsko, da bi ii io pritegnila na svojo stran. Meseca iuniia 1915 ie zahtevala Bolgarska od entente vso Do-brudžo. vso Makedoniio, Kavalo. Solun in proti Turčiji črto-^Enos - Midia. Pogajanja so se zavlekla do srede septembra. Na eni strani so ponujale centralne države Bolgarski čim večje kose Srbije. na drugi strani ie ententa popuščala ter je bila že pripravljena prepustiti Bolgarski Makedoniio do Vardarja, glede drugih odškodnin pa naj bi odločala mirovna konferenca. Bolgarska se je med tem pripravljala na vojno. Vedno je zatrjevala, da njene voine priprave nimajo drugega namena, kakor varovati strogo nevtralnost, pripuščala pa ie prevoz orožja in municiie in tudi vo-iakov skozi bolgarsko ozemlje v Turčijo. 14. septembra 1915 ie zahtevala ententa. da Bolgarska pojasni, zakaj se oboroža in 5. oktobra ie Bolgarska še le odgovorila. Med tem se je bila 22. septembra pričela velika avstriisko-nemška ofenziva proti Srbiji. Takoi ie
bila mobilizirana vsa bolgarska vojna in je stala pripravljena na meji proti Moravi. Rusija je prva spoznala, da je bolgarska mobilizaciia naperjena proti Srbiji ter je odpoklicala svojega poslanika. 7. oktobra sta odpotovala tudi angleški, italijanski in srbski poslanik. Dne 14. oktobra ie izšel kraliev manifest na narod in ie bila ta dan napovedana Srbiii vojna. 15. oktobra je na to napovedala Angliia, 17. oktobra Francoska in 19. oktobra Italiia Bolgarski vojno. Rusija se je zadovoljila s tem, da je odpoklicala svojega poslanika ter je smatrala, da zadostuje to mesto vojne napovedi. Kakor znano je avstriisko-nemška ofenziva v Srbiji hitro napredovala ter so avstriisko - nemške čete dospele do 1. novembra že v Kraguje-vac. Bolgarske čete so med tem vdrle z vzhoda ,v Srbijo. Dne 2. novembra so dospeli Bolgari pred Niš ter so zavzeli mesto 5. novembra. S tem, da ie drug bolgarski oddelek 4. novembra zasedel Prilep ter odrezal železnico v Solun ob Vardarju je izpodvezala bolgarska armada Srbom vsako pomoč s strani Angležev in Francozov, ki so bili nekaj čet pod poveljništvom generala Sar-raila izkrcali že 2. oktobra v Solunu. Samostojno Bolgari niso dosegli nobene večje zmage nad Srbi. Spremliali so samo prodirajočo nemško in avstrijsko armado ter na njenem levem krilu pritiskali srbske čete proti Albaniji. 29. novembra so sodelovali Bolgari pri zavzetju Prizrena. 3. decembra so zasedli Bitoii in dospeli do grške meje. Ze nekaj dni poprej namreč 3. decembra so se pričele bolgarske operacije proti maloštevilnim francoskim in angleškim četam ob Vardarju in ob Strumi. Francozi in Angleži so se morali umakniti v Soldn in 12. decembra 1915 je mogla poročati bolgarska vlada, da je zasedla bolgarska vojska vso Makedoniio. Pri nadaljnih operacijah proti srbski armadi Bolgari niso bili več udeleženi z večjimi četami. Na Bolgarski predlog se je med Bolgarsko in Grško napravil nevtralen pasr ki ie pozneje prišel v dobro ententni vojski, ki se je izkrcala na Venizelosov poziv v Solunu. Na tem bojišču Bolgari niso dosegli več nobenih večiih uspehov ter so do zadnjega časa držali v poglavitnem poziciie, ki so jih bili zasedli koncem 1915. Samo enkrat ie še prišlo do večjega prodiranja in sicer proti Seresu, toda tudi to prodiranje je pripisati po večini na račun tam stoiečih nemških čet. Kliub temu, da so glavno delo proti Srbiji vršile armade avstro - ogrske in Nemčije je Bolgarska zahtevala za sebe največji del srbskih pokrajin, vsled česar je prišlo začasno celo do zelo hude nape-tosit med Avstro - Ogrsko in Bolgarsko. Prišlo ie celo tako daleč, da ni bilo izključeno, da bi se Bolgarska nagnila k ententi, ta pa ni hotela ničesar slišati o bolgarskih zahtevah na škodo Srbije. Iz svoje pasivnosti se ie vzbudila Bolgarska še le z voino napovedjo Romunije Avstro - Ogrski 27. avgusta 1916. Bolgarska je odlašala vojno napoved tako dolgo, da je bila zbrana na bolgar-skih_ tleh zadosti močna nemška armada Se le 1. septembra ie napovedala Bolgarska Romuniji vojno in 2. septembra je že vkorakala nemška vojska z bolgarskimi in turškimi četami v romunsko Dobrudžo. 4. septembra so dospele čete pred Tutrakan, ki je padel dva dni pozneje. Iz početka ie šlo prodiranje v Dobrudžo precej hitro, nemške in bolgarske čete so zasedle Kavalo, Kaliatro in Balčik, 9. septembra tudi Silistrijo, 23. oktobra Konstanco ter prekoračile za nekaj časa 8. decembra ludi Donavo med Silistrijo in Črno vodo. Po padcu Bukarešte 6. novembra 1916 ie bila usoda Romunske zapečatena. Celo leto skorai ie stala fronta na istem mestu. Bolgarska se iz svoje pasivnosti ni več vzdramila. Pričeli so se razni razgovori z entento, hodile so ponudbe, da bi bolgarska zapustila centralne države, Bolgarska pa ie vstraia-la v zvezi, dasiravno se aktivno skoraj ni več udeleževala bojev in le zavračala napade ententne armade pri Solunu. Tudi revoluciia v Rusiji ni učinkovala na Bolgarsko, samo ko ie Romunska bila po brest - litovskem miru prisiljena 26. marca 1918 skleniti mir v Bukarešti je iztegnila Bolgarska svojo roko po Dobrudži, katere iim pa Nemci niso hoteli brezpogojno izročiti. Da ie bila vsled tega nezadovoljnost na Bolgarskem velika, je jasno. Tudi ko je Amerika napovedala centralnim državam vojno Bolgarska in Turčija nista bili deležni te vojne napovedi, marveč se je Amerika' neprestano trudila odtrgati Bolgarsko od zveze z Avstro-Ogr-sko in Nemčiio. Kar se Ameriki ni posrečilo s pogajanji je izvršila nenadna ententna ofenziva iz Soluna, ki ie raztrgala bolgarsko fronto.
*
Bolgarija se podvrgla ententi.
14. septembra so začele ententne čete z ofenzivo na solunski fronti. Posrečilo se jim ie prebiti bolgarsko fronto ravno na sredi tako, da je bila večina bolgarske armade v nevarnosti. Časopisje je pisalo, da je bil vjet cel bolgarski generalni štab. zajete pa */s armade. Četudi so bile te vesti brfez dvoma pretirane, vendar je bil udarec Srbov, Francozov. Angležev in Grkov na Bolgare tako močan, da ga niso mogli več vzdržati.
Bolgarija prosi za mir.
Šele v soboto se ie v Avstriji razglasila vest, da je stavila Bolgarija že 25. septembra ob 5. popoldne ententi oficijalni predlog za premirje in za mir. Člani bolgarske vlade so se takoj odpeljali v Solun radi pogajanj glede ustavitve sovražnosti. Bolgarija opravičuje svoj korak s tem, da je njen vojaški položaj nevzdržljiv in da mora rešiti, kar se rešiti da.
Prvi vtis.
Kakor strela iz jasnega neba zadela je menda cel svet vest o predretju solunske fronte, zlasti pa vest o prošnji Bolgarske za mir. Na Dunaju so se vršile že v četrtek, dne 26. septembra pri cesarju Karlu zelo važne seje, na katerih se je razpravljalo o zunanje in notranjepolitičnem položaju, ki je nastal vsled Bolgarije. Pri cesarju so bili sprejeti ministri, ministrski predsednik pa je klical k sebi poslance. Pojavili so se razni načrti tudi za spremembo političnih razmer v Avstro - Ogrski, končno pa je ostalo vse pri starem. Na Nemškem je govoril državni kancler poslancem pomirjevalne besede in izrazil mnenje, da ie bolgarska vlada ponudila mir na svojo pest in brez vednosti kralja. Nemčija, da ie poslala in da pošilja na Balkan čete, ki bodo položaj popra^ vile. Umevno je, da so dogodki na Balkanu ententne države še podžgale v vojni furiji. Vse sile so bile napete na to, da vržejo Bolgarsko popolnoma ob tla, ž njo pa prisilijo k miru tudi še Turčijo, ki ie zadnji teden tudi doživela v Palestini Velik poraz.
Odgovor entente Bolgarski.
Ententa je Bolgarski odgovorila, da vojaških operacij ne more ustaviti, da ne more razpravljati o tem, kakšno ozemlje naj dobi ali obdrži Bolgarska, zahteva pa takojšnjo razoroženje in izpraznitev vsega ozemlja, ki ga je Bolgarska zasedla med vojno.
Premirje podpisano.
Ni še bilo dobro razglašeno, da 1e Bolgarska prosila za mir, ko je prišlo sporočilo, da so njeni pooblaščenci premirje že podpisali. Bolgarska se ie popolnoma udala in sprejela vse, kar je od nje zahtevala ententa. Pogoji niso lahki. Odpustiti mora armado, izročiti ententi v vporabo vse železnice in vse ceste in pota, ki vodijo v Avstrijo, Romunijo in Turčijo.
Razpoloženje v Bolgariji.
Kaj se ie godilo v Bolgariji od 25. t. m. naprej se danes še ne ve. Prav prijetno pa ni bilo niti v Sofiji, niti drugod. Avstriici in Nemci so hitro zapuščali bolgarsko ozemlje. Domov na Bled je pribežal iz Sofije tudi znani hotelir Kenda. Po enih vesteh odobrava ljudstvo korak bolgarske vlade, no drugih pa se je vnela meščanska vojna. Po nemških poročilih so zasedle čete Sofijo in važna železniška križišča, po drugih vesteh pa so že v Sofiji Angleži.
Bolgarski kralj.
Glasom zadnjih poročil so se vršile v Sofije in nekaterih drugih večjih mestih velike demonstracije proti kralju Ferdinandu, ki je še v Sofiji in ie presenetil svet s svojim govorom ob priliki otvoritve sobranja. Izjavil je, da popolnoma soglaša z vlado Malinova, ki stoji očividno na strani entente. Čudno je vsekakor, da želi >crali Ferdinand izstopiti iz vrst vojujočih se strank, ko je še pred kratkim zatrjeval nemškemu cesarju Viljemu, da bo Bolgarija še nadalje vztrajala zvesto ramo ob rami centralnih držav.
Bolgarska armada.
Vsako se vpraša, zakai ie bolgarska armada kar naenkrat podlegla.Ven-dar ni nič čudnega, če se premisli, da je Bolgarska že skorai 6 let v vojni in že od balkanske vojne sem izmučena. Sedaj je stala bolgarska armada 2 leti na več sto kilometrov dolgi franti, dočim je doma slaba letina in oomanikanie delavnih moči onemogočila redno in zadostno prehrano. Ne samo zaledje, ampak tudi vojaštvo na fronti ie trpelo lakoto in primanjkovalo je najpotrebnejše obutve in obleke. Kakor se govori, so že pred ententnim napadom vsled teh obupnih razmer dezertirali celi oddelki s fronte. Pri obsežnem napadu entente so se udale po kratkem boju cele divizije na najvažnejših mestih in pometale orožje od sebe. Ce vojna le predolgo traja ni čuda, da človek telesno in duševno otopi in da je z veliko silo začeta ofenziva entente takoj zlomila vsak bolgarski odpor.
Dvorezni meč Bolgarije.
Bolgarska politika ie že od nekdaj kolebala na vse strani. Kjer ji je boljše kazalo, tam so bili njeni prijatelji. Že leta 1908 je napravila na strani Avstrije prav lepo kupčijo. To je bilo takrat, ko je naša monarhija anektirala Bosno
in Hercegovino in ie Bulgarska z njeno pomočjo dobila v svojo popolno last orijentsko železnico. Kmalu na to je zapustila Avstrijo in sklenila s Srbijo in Grško balkansko zvezo, ki je napovedala Turčiji voino. S to novo zvezo se je Bulgarija zavezala, da napade Avtrijo, če bi ta njen bivši »prijatelj« napovedal Vojno Srbiji. Po zmagi nad Turčijo je bila Bulgarija takoj zopet v prepiru s svojimi novimi zavezniki, ker ni priznala razsodbe ruskega carja, poklicala je na pomoč Avstrijo in nje diplomati so na zahteve Bolgarije z največjim veseljem zastavili zopet svojo besedo in vpliv. Avstrija je vsled tega še bolj poostrila svoje še itak napeto stanje s Srbijo in izgubila svojega dolgoletnega rumunskega zaveznika. Začetkom vojne je Bulgarija navzlic vsem uslugam Avstrije omahovala med vojnimi strankami. Šele ko so zavezniške države izvojevale velike zmage" v Rusiji, se je odločila Bulgarija za Nemčijo in Avstrijo, da se s pomočjo teh maščuje nad Srbijo in dobi Macedo-nijo ter obenem pristriže Romunijo, da pobaše Dobrudžo. Bulgarski politiki so sedaj zopet obrnili meč, zapustili zavezniški državi in podali roke sprave svojim bivšim sovražnikom.
Dolg Bolgarske.
Triletne vojne troške ie krila Bolgarija deloma z lastnimi dohodki, deloma z dolgovi. Bogata bolgarska zemlja je dajala za vojaštvo žito in drug živež, ovčjereja in dobro razvita domača usnjarska industrija na je oskrbela armado z obleko in drugimi stvarmi. Za okrepčanje domačega denarništva, največ pa za nakup vojnega materijala izven države, si je Bolgarska najela v Avstroogrski in Nemčiji od 1. 19i5 na-pprej več posojil, ki znašajo skupaj veliko nad 1 milijardo mark. Berlinski finančni krogi menijo, da so za ta dolg osrednje države krite.
Papirnat denar Bolgarske.
Pred vojno je imela Bolgarska izdanih okoli 100 milijonov levov bankovcev, ki so bili pokriti z zlatom in srebrom, vrednin 85 milijonov levov. Ta zaklad obstoja nezmanjšan še danes. Med vojno je bolgarska državna tiskarna s tiskanjem novih bankovcev zelo trpela. Ž njimi so plačevali plače oficirjem, moštvo in vse dobave blaga na domači zemlii. Za koliko je zraslo število bankovcev, ni znano, vsekako pa se je velikokrat pomnožilo.
Najnovejše vesti.
Na Bolgarskem so se pričeli nemiri
v večjem obsegu. Angleški in francoski častniki so dospeli v Sofijo skupno s finančnim ministrom. Njihove prve zahteve premirja so, da bolgarska vlada dovoli, da zasedejo ententine čete Sofijo. S tem je zadan Nemčiji hud udarec, ker je pretrgana zveza s Turčijo, ki jo hočejo Nemci na vsak način vzdržati. Zavezniške armade prodirajo nevzdržno dalje.
V polit, krogih so razširjene govorice, da postaja položaj na Bolgarskem od ure do ure opasnejši. Kralj Ferdinand se nahaja v palači, ki je zastražena od nekaterih mu zvestih oddelkov. Druge vesti vedo povedati, da je zavladalo v Sofiji nekako boljševiško razpoloženje in da tudi Malinov ni varen življenja. Množica je opetovano tudi napadla Radoslavove pristaše, češ, da so krivi v®jne. Nemške čete v Soiiji se držijo zaenkrat rezervirano. Generali-simus 2ekov, ki se mudi bolan na Dunaju, je poslal kralju brzojavko, v kateri ga roti, da naj ostane zvest Nemčiji in Avstriji. O prodiranju ententnih čet ni nobenega poročila. Zatrjuje se, da se vrši pregrupacija ententine armade, vsled česar se je njeno prodiranje zakasnelo. Na Bolgarsko prihajajo neprestano transporti nemških in avstrijskih čet.
Mm iosloni, ieši in ih mL
V torek ob 5. popoldne se je vršila v parlamentu krasna manifestacija Jugoslovanov, Cehov in Poljakov za bosansko ljudstvo. Sprejeta je "bila in odposlana tale brzojavka bosansk. voditeljem, podpisana od čeških, poljskih in jugoslovanskih narodnih zastopnikov:
»V skupni seji klubov poljskih, čeških in jugoslovanskih poslancev in z veselim navdušenjem je bilo sprejeto poročilo o možatem in ponosnem nastopu bosanskih bratov, tako Hrvatov, kakor Srbov in —■ kar nas navdaja s posebnim zadoščenjem — tudi odličnih muzlimanskih voditeljev povodom obiska grofa Tisze v mučeni Bosni in Hercegovini. Ponosni smo, da so naši bratje z reprezentantom umirajočega sistema govorili tako, kakor se spodobi za reprezentante dvigajoče se demokracije in narodne svobode. O vašem nastopu bomo razglasili vest v vseh naših pokrajinah. Prave so besede slovanskega pesnika, ki je pisal:
»So še orli v skalah Evrope«.
Politični pregled.
Avstrijsko - Ogrska. Srbi, Hrvati in Slovenci so dali. grofu Tiszi v Bosni spomenico, v kateri povdarjajo, da hočejo biti skupno svobodni, ker so en narod. — C. kr. deželno orožrriško poveljstvo na Kranjskem je poslalo podrejenim orožniškim postajam spomenico, kjer pravi, da je treba takoj vse one nazftaniti, ki delujejo za Jugoslavijo, da se jih stori neškodljive. — V Pragi je zborovala Liga slovanskih železničarjev. Bi-lo je zastopanih 40 poljskih, čeških in jugoslovanskih železničarskih organizacij. — Na avstrijsko mirovno ponudbo je odgovorila Turčija, da popolnoma soglaša z njo.
—	Med Avstrijo in Nemčijo so se pričela nova pogajanja glede Poljske. — V Šleziji se je vršil na vrhu Ostra - Hurka češki tabor, ki se ga je udeležilo krog 30 tisoč ljudi. Tabor je bil namenjen manifestaciji za samostojno češko državo. — Znova se širijo vesti, da bo hrvatski ban Mihalovič v kratkem demisijoniral. — Po Slovenskem potujejo orbžniški oficirji, ki predavajo orožnikom med drugim tudi to, naj gledajo, da se uduši jugoslovanska propaganda. — Več čeških družin na Reki je bilo pozvanih, da morajo tekom osmih dni zapustiti mesto. —1 Z ozirom na važne dogodke, ki so se dogodili v Bulgariji, se je sestal Češki Svaz skupno s češkim narodnim svetom k zborovanju v Pragi. — V seji slovenskega narodnega sveta se je ustanovil pokrajinski odsek N. S. za Štajersko. — Na Goriškem ste se združili stara in nova S. L. S. Dr. Gregorič je član vodstva. S. L. S. se je približal tudi voditelj nekdanje »Samostojne kmečke stranke« dež. poslanec Franko.
—	Proces proti poljskim legijonarjem je bil na cesarjevo odredbo ustavljen.
Romunija. Delovanje listov in strank za ponovno vojno proti Avstriji postaja vedno jačje
Italija. Vlada je po došlih poročilih soglasno priznala zahteve po dosegi neodvisnosti in skupnosti jugoslovanskih narodov v svobodni državi tudi za svoje načelo, za katero se bori z zavezniki
Amerika. V Washingtonu se je vršilo zborovanje jugoslovanskih, poljskih in če-ho - slovaških zastopnikov, kjer so ti izjavili, da soglašajo z Wilsonovimi vojnimi cilji in zahtevajo svobodno češko, Poljsko in Jugoslavijo.
Rusija. Kakor poročajo, se je Ljenin izrazil, da naj se preneha z grozodejstvi in naj se prične z mirnim revolucijskim delom. Baje so tudi drugi pritrdili temu na-ziranju. — V Kazanji so Čeho - Slovaki ugrabili ruske zaloge zlata in sicer za 675 milijonov rubljev
Francija. V Parizu je bilo razpisano vojno posojilo za oskrbo čeho - slovaškiff in jugoslovanskih legij v ententinih državah. Listi poročajo, da je bilo določenega prvotno na 20 milijonov, tekom 24 ur podpisanega samo v Parizu 400 milijonov. — Dr. Trumbič je odpotoval v Pariz, kjer se baie. sestavi »jugoslovanska vlada«.
Anglija. Ob priliki osvoboditve Palestine izpod Turčije so vsi anglikanski in katoliški škofje obhajali slovesne lsužbe božje.
Politične vesti.
= Slovanska fronta. V jesenskem zasedanju državnega zbora se prvič izkaže v širši meri medsebojna zveza Čehov, Jugoslovanov in poljske stranke Vsepoljakov. Vršila so se že med njimi posvetovanja in upati je, da bo skupen nastop odločil marsikaj važnega tekom prihodnjih dni.
= Oktobrsko zasedanje poslanske zbornice. V torek, 1. oktobra., se je vršila prva seja poslanske zbornice po počitnicah. Govoril je ministrski predsednik baron Hussarek, med neprestanimi medklici Cehov in Jugoslovanov. Skoro vsak njegov stavek je bil ovr-žen z ostrimi, nezakrinkanimi mnenji, kakor n. pr. ko je omenil avtonomijo Jugoslovanov. Naši poslanci so se izrazili, da je to že zastarelo naziranje. V celoti so tudi Nemci mrzlo sprejeli nagovor ministrskega predsednika. V sredo se razvije političen razgovor o ministrskem govoru, potem bo zbornica odgodena do petka.
= Dr. Franko vzbuja svojo stranko. Da je na Goriškem še spominov na nekdanjo agracijo stranko, to vemo, in še živi obilo moz, ki so pripadali agrarni stranki, katere pa na primer že leta 1913. pri goriških deželnozborskih volitvah ni bilo nikjer več. Cisto nič več se ni govorilo o agrarni stranki in nekdanji agrarci so volili deloma samostojne kandidate, deloma starostru-jarje, deloma novostrujarje. Ako bi sešteli glasove nekdanjih agrarcev pri teh volitvah 1913, bi bil rezultat ugoden za napredno stranko proti novostrujarjem. Dr. Franko ni prišel v deželni zbor kot agrarec, ni dosegel deželnega odbor-ništva in mesta deželnega podglavarja kot agrarec, sploh takrat, kot član vodstva nove samostojne stranke in član konsorcija »Soče« niti mislil ni več na agrarno stranko, ker je pač ni bilo nikjer več. Leta 1918. pa jo vzbuja v življenje in hoče priklopiti k SLS., dasi ve, da je imel v svoji stranki skoro samo naprednjake, ki so hoteli boljšega varstva kmečkih interesov, katerega pa niso našli niti najmanj v takozvani agrarni stranki, ker ni bilo v vodstvu sposobnih mož, izvzemši vrtojbenskega Mrmoljo. Dr. Frankovo početje vabljenja nekdanjih agrar. bi lahko označili za naskok na tujo politično posest. Kdo
ga je pooblastil, vprašamo, ali ni to prenagljeno, storjeno v neprevdarnem trenutku, vprašamo še to: ali ni izven oi ega okvirja, v katerem se giblje splošno naše politično življenje po Sloveniji? Ako žene gospoda dr. Franka srce k SLS., naj le gre, najbolje takoj, samo s stranko, ki ga je dvignila v deželni odbor in na mesto deželnega podglavarja, naj obračuna tako, da opusti ti mesti in ostane le še poslanec, ako že misli, da je bil nastop veleposestva pri Volitvah samostojen, pri čemur pa treba vpoštevati, da ga niso volili ne agrarci, ne klerikalci, prvih ni bilo, drugi so imeli svojo volilno listo. Na zborovanju SLS. v Gorici je izjavil dr. Franko, da je on za spojitev agrarne stranke s SLS., ali da treba poprej zaslišali pristaše, ki so razkropljeni po svetu. Tisti hip, ko se angažira za tako politično vabljenje v SLS., pa vsklikne patetično, kakor zna on: »zdaj ni časa za cepljenje in strankarske boje, zdaj je treba složnega dela«. Ravno zato, ker je razdrti Goriški potreba složnega dela in ker ni časa za cepljenje in strankarske boje, nas je osupnil dr. Frankov nastop. Kakor da bi morala biti prav Goriška vedno burno domače politično borišče posebne vrste! Nameravani naval agrarnega generala brez armade je zadel na odpor že v Ljubljani, naval na GoriškerA mora ostati istotako brez vsakega uspeha zanj, da končno umolkne v SLS.
— Kongres zavezniških narodov Srednje Evrope. Kakor poroča »Petit Journal« se sestane 15. oktobra v Parizu zgoraj imenovani kongres, ki bo reševal vprašanja za medsebojna razmerja narodov po vojni. Tu gre pred vsem za veliki Wilsonov načrt zveze narodov. Baje se bo tudi razpravljalo o vojnih ciljih te svetovne vojne, da se tako uredi narodnostni problem in ustvari pogoj mirnega razvoja za bodočnost. Kongresa se bode udeležili tudi Čeho-Slovaki, Jugoslovani, Romuni ih Poljaki.
= Čehi proti razdelitvi deželne upravne komisije. Vlada je kljub splošnemu položaju izdala cesarsko naredbo za delitev deželne upravne komisije na češkem. S tem zadene Čehe v živo, ker je brezobzirno načela nedeljivost češkega kraljestva. Poslanec Stransky je v finančnem odseku podal v imenu vseh Čehov izjavo, da so proti narodnostni razdelitvi deželne upravne komisije in da se da ta sklep ministrstva razlagati le s tem, da stoji na čelu sedanje vlade nor človek. Čehi ne dovolijo nobenih davkov taki vladi, ki bi jo bilo treba izročiti sodnijskemu varstvu.
= Nemške zadeve. Dosedanji nemški kancler baron Hertling in državni tajnik v. Hintze sta prosila za odpust, čemur je cesar pritrdil. Najbrže je zunanji, predvsem pa notranji položaj povzročil ta prevrat, ker tudi tam ne gre več z vladanjem po starem kopitu. Zanimivo je v tem pogledu pismo cesarja Viljema baronu Hertlingu, kjer pravi, da naj še toliko časa ostane v vojnem poslu, da izpolni njegove naredbe glede pritegnitve mož ljudskega zaupanja k vladi. Cesar torej hoče izvesti nekakšno demokratizacijo nemške države. Vprašanje je, v koliko se to posreči z ozirom na druge narode. Nemci bi le zase radi bili demokrati. Med njimi je malo mož, ki bi imeli prave pojme o demokratizaciji.
Važne avdijence pri cesarju.
Dunaj, 2. oktobra. Včeraj pozno zvečer se je pripeljal cesar z avtomobilom iz Reichenaua na Dunaj ter je poklical k sebi v takojšnjo avdijenco šefa generalnega štaba barona Arza, zunanjega ministra Buriana in ministrskega predsednika Hussareka. Istočasno je bil brzojavno poklican k cesarju v avdijenco ogrski ministr. predsednik \Vekerle, ki dospe danes zjutraj na Dunaj in ga bo cesar takoj sprejel. Avdijence so trajale do U/A2. ponoči. Nato se je cesar v avtomobilu odpeljal zopet v Reichenau.
Ob Soči.
Da je bil načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec v Gorici, ni všeč listu L' Eco>«,» glasilu deželnega glavarja. Pravi, da se je dr. Korošec hitro zavzel za zboljšanje aprovizačnih razmer in pospeševanje obnove, ki se vrši mnogo prepočasi, potem bi list »L' Eco« rad napisal komentar k temu, ali meni, da bi cenzura napravila preveč lis, čitatelji pa si sami lahko mislijo, kaj hoče reči »L' Eco«. Faiduttijev list se je pač hotel obregniti ob dr. Korošca tako nespodobno, kakor se zna zaletavati v Slovence. S cenzuro bi ne bil imel nikakih sitnosti. Ta bi mu bila pustila vse psovanje na dr. Korošca neskaljeno. Čemu torej je skril jezo v sebe? Skrita jeza škoduje, odkrita pa bi dr. Korošcu nič ne škodovala, »L' Ecu« pa bi bilo odleglo. Torej prihodnjič prosimo le: lop po slovenskih voditeljih! Ako bo imelo to posledice za dr. Faiduttija, ne bo v našo nesrečo.
Hrvatski ban obljubil pomoč. Z veseljem smo culi vest, da je hrvatski ban obljubil pomoč Goriški v prehrani. Zveza po vojni prizadetih slovenskih županstev je poslala v Zagreb svojega podpredsednika renskega župana Stepančiča, ki je orisal v posetu pri banu gorje slovenskih prebivalcev ob Soči in dosegel, da je ban po razmerah obljubil svojo pomoč. Hrvatska hoče skrbeti po svoji moči za vse svoje jugoslovanske brate ob Jadranskem morju. Trdna vez nas veže. Vedno bomo hvaležni za banovo jugoslovansko pomoč.
Tržaški namestnik ob So-5 i. Tržaški namestnik baron Fries-Skene je 25. in 26. pr. m. potoval po Goriškem, da se pouči o stanju obnovne akcije in o aprovizacijskih zadevah. V Gorici je razpravljal z merodajnimi faktorji o boju proti malariji, potem o vojnih kuhinjah, postavil se je poseben odbor za ustanovitev vojnih kuhinj v mestu in na deželi. Namestnik se je odpeljal nato z deželnim glavarjem in drugim spremstvom po Soški dolini, obiskal Kanal, Sv. Lucijo, Tolmin, Kobarid in Bovec. Povsodi je sprejemal zastopnike oblasti in se dal poučiti o obnovi in aprovizaciji . . . Običajne obljube in zagotavljanja, da se obnova pospeši. Obljub in zagotavljanj pa smo culi že brez števila, obnova pa se le ne zgane naprej in aprovizacija je še vedno najslabša.
V K r m i n u je razpisano mesto občinskega blagajnika in knjigovodje. Zahteva se poleg strokovnega znanja in drugih pogojev znanje italijanščine flf%emščine. Slovenščine morda ni treba znati v Krminu? Krmin stoji pod slovenskimi Brdi,v krminski občini je toliko Slovencev, da smo ^i morali postaviti tam slovensko šolo, v občini imajo slovenski Brici zemljišča, Krmin je velik izvozni trg za zapadna Brda, vsak dan ima občina opravka s Slovenci, v občinskem uradu pa naj sede ljudje, ki znajo nemško govoriti, slovensko pa ne. Krmin je navezan na Slovence, zato pa je zadnji čas, da se občina poprime tudi slovenskega Jezika!
Okrajna sodnija v Gradišču ob Soči je začela s tekočim mesecem zopet poslovati na svojem uradnem sedežu. Okrajno glavarstvo se vrne v Gradišče baje šele prihodnjo spomlad.
Vojna kuhinja v Gorici. V Gorici se je otvorila kuhinja Rdečega križa. Dnevna prehrana stane 4 K 20 vin. Sedaj poseča to kuhinjo okoli 70 oseb.
Naknadne begunske podpore se izplačujejo. Vendar gre vsa stvar prepočasi izpod rok. Goriško glavarstvo potrebuje pomoč, drugače bodo ležale begunske prošnje za naknadno podporo na glavarstvu še prihodnje leto Dobivajo pa le doma bivajoči, Goričani, ki trpe še vedno v begunstvu, niso dobili še nič. In ti ravno so še najbolj potrebni. Prosimo pospešitve.
Iz Vipavske doline. V Ri-hemberku se je vršilo pred kratkim zaupno posvetovanje, na katerem je bil navzoč tudi tržaški poslanec dr. Rybar. Govorilo se je o najrazličnejših rečeh in obnovnih potrebah. Saj jih je toliko, da lahko razpravljamo cel mesec, pa še ne bomo končali. Z begunsko podporo je polno težav. Okrajna vzdrževalna komisija v Gorici na vloge za povišanje vzdrževalnine ali za nakazila za-stankov večinoma sploh ne odgovarja in tako se odtegujejo prebivalstvu tisočaki. Poslanec je obljubil vso potrebno pomoč.
Goriško okrajno učiteljsko društvo bo zborovalo v četrtek, dne 3. septembra v Gorici. Istočasno bo zborovalo tudi tolminsko učiteljstvo. Našemu dobremu učiteljstvu se godi najslabše. Saj ne gre nobenemu dobro, izvzemši kakega vojnega dobičkarja, ali to, kar se dela z našim učiteljstvom, presega vse meje. MI potrebujemo učitelje in šolo, zato pa tudi kličemo prizadetim faktorjem, da naj store nemudoma svojo dolžnost do našega učitelj-stva. Ako se lahko plača sijajno in izborno prehrani tujega uradnika pri obnovi, zakaj bi se ne poskrbelo pošteno za domačega obnovnega delavca, našega učitelja?! Učiteljstvo naj se krepko postavi, ljudstvo je ž njim.
Zagorske novice.
Zdravstveno stanje v Zagorju. Skoro 20 odstotkov delavstva se nahaja v bolniški oskrbi. Tukajšnji zdravnik ordinira od 9. dopoldne do 4. popoldne neprenehoma. Vzrok bolezni je pomanjkanje prehrane, v prvi vrsti maščobe.
Griža v Št. Gothardu in o,k o 1 i c i. V Št. Gothardu in okolici Zagorja se je pojavilo več slučajev griže. Še ta šiba naj obišče Zagorje in potem pa bo cela nesreča tukaj in tem večja bo, ker se ne dobi skoro nič več mesa.
Neužitna moka. Minuli mesec je dobilo tukajšnje rudniško konsumno društvo in občno konsumno društvo vsako po en voz neužitne moke. Ko se je pričela moka deliti med delavstvo, in sicer kilogram po 1 K 20 vin., je ni moglo delavstvo uživati. Pritožilo se je na prehranjevalnega nadzornika. Prišel je ta gospod sam v Zagorje se prepričat. Pustil si je pokazati moko in je ugotovil, da je moka užitna te r zaukazal, da se mora moka razdeliti med delavstvo, s pripombo, da naj bo delavstvo zadovoljno, da sploh kaj dobi. V teh časih ni umestno, da je tako izbirčno. Ko je tukajšnji župan Tomo Koprive izvedel, da je moka neužitna, si je pustil prinesti moko ter jo je odpaslal v Gradec na c. kr. pre-skuševališče za živila. Iz Gradca je dobilo županstvo uradni odlok, da je moka neužitna. Županstvo je takoj vse potrebno ukrenilo in takoj o tem obvestilo c. kr. okrajno glavarstvo, c. kr. deželno vlado, vojnožitni zavod in c. kr. nadzornika za prehrano podpolkovnika Wie-
nerja. S tem se je zopet ugotovilo in to pot potom c. kr. urada, kakšna živila nam pošilja c. kr. prehranjevalni urad. Krono vse bistroumnosti naše prehrane si je pa zaslužil c. kr. nadzornik za prehrano na Kranjskem.
Premog ustavljen. Dosedaj smo dobivali tukajšnji prebivalci premog naravnost pri vodstvu premogokopa za domačo uporabo. Minuli teden pa je prišel ukaz, da se ne sme nič več oddajati premog. Nadzornik pri oddaji premoga je iz-posloval, da ne dobimo nič več premoga. — Sedaj stradanje in pozimi še mraz, tako da nas bo zanesljivo vrag vzel. Vsaka sila do vremena.
Zdravstvo.
Nekaj nasvetov za špansko bolezen.
V švicarskem listu »Neue Ziircher Zeitung« podaja neki zdravnik nasvet, kako naj se ljudje ravnajo, če se jih loti španska bolezen. Največje važnosti je, da gre bolnik takoj, ko začuti prve znake bolezni — trudnost, pritisk krvi v glavi, mrzlica itd.
—	v posteljo in pije vroče tekočine, čaj, limonado itd. S čajem naj užije prašek aspirina in fenacetina. To zdravilo je najboljše, da ga hišni zdravnik ljudem že naprej zapiše, da ni treba, ko pride bolezen, šele čakati na zdravnika. Švicarski zdravnik opozarja, da je neobhodno potrebno, da ima bolnik, kadar se poti, odejo dobro zadelano. Tudi rok ne sme imeti na prostem. To je zelo važno, ker sicer sili kri od udov, ki s6 izpostavljeni mrazu in niso dobro zadeti, proč in pritiska bolj proti notranjim udom života, zlasti proti pljučam. Na ta način se pospešuje nastanek in razvoj usodepolne pljučnice, o kateri prinašamo strokovnjaški spis na drugem mestu.
Pljučnica. V tistih dneh, ko se mrzla zima polagoma prelevlja v toplo pomlad, in v tistih dneh, ko se poslavlja toplo poletje in začno pihati mrzli jesenski vetrovi, v teh prehodnih dneh od mraza v toploto in iz vročine v mraz
—	v teh letnih časih nas kaj rado preseneti prehlajenje. In s prehlajenjem pridejo različne bolezni v človeško telo. Od lahkega nahoda ali bronhialnega katarja, od kratkotrajne influence pa do smrtnonevarne pljučnice prehod ni velik. Med temi iz prehlajenja izhajajočimi boleznimi igra največjo vlogo pljučnica, ker je najnevarnejša. V starih časih je medicina učila, da vsaka pljučnica izhaja iz prehlajenja, v novejših časih pa smo naučili, da pjluč-nica ne nastaja samo iz prehlajenja, temveč da jo povzročajo tudi drobni bacili — imenovani bacili pljučnice. Da nastane -pljučnica, je torej treba dveh stvari: prvič prehlajenja; ki človeško telo oslabi in njegovo odporno silo zmanjša, in drugič bacilov, ki se naselijo v oslabljenem telesu. Oboje skupaj je vzrok pljučnice.
Pljučnica se začenja hipoma, iz polnega zravja. Človeka strese mraz, da mu šklepetajo zobie in da drgeta celo telo, polasti se ga utrujenost in omot-nost, da mora takoj v posteljo. Temperatura telesa poskoči takoj jako visoko na 39 do 40 stopinj. Ta vročina traja skoro v jednaki višinf tako dolgo, da preneha pljučnica navadno 7 do 9 dni. Med časom je člove.k brez teka, apatičen, mnogokrat se mu začne blesti
—	delirirati, tako da ne spoznava ljudij okoli sebe,
Že v prvih urah obolenja začne bolnik kašljati in v kratkem začne pljuvati pljunke, ki so nekako take barve kot rjavica. Ta barva pljunke^
—	rdečkasto-rjava — je za pljučnico jako značilna in že iz nje same se lahko pljučnica spozna. Ta kašelj traja tako dolgo kot bolezen sama in navadno še nekaj dni več. H kašlju se navadno pridruži še b o d e n j e na tisti strani prsi, na kateri so pljuča obolela,
Poleg vsega začne bolnik težko dihati, »zmanjkuje« mu sape, duši ga, »lovi« sapo. Dočim zdrav človek dihne 16—20 krat na minuto, dihne na pljučnici bolan človek 30—40 krat. Dihanje je zelo otežkočeno, bolniku se pozna na obrazu, na vseh mišicah, da je prisiljen z vsemi silami dihati. Občutek, da zmanjkuje sape, je za bolnika, ki je še pri zavesti, silno mučen.
Peti, sedmi ali deveti dan se navadno ves položaj naenkrat spremeni, vročina pade na 37 stopinj ali še nižje. Pravimo, da je nastopila »k r i -z a«, to je stadij bolezni, v katerem se bolnikova usoda odloči, v katerem pade odločitev za smrt ali življenje. Krepka natura, katero podpira izvedena zdravniška roka, odloči navadno v korist življenju, ljudje pa, ki so slabe narave, zlasti oni, ki imajo slabotno srce, one-morejo in poležejo — bolezen se konča s smrtjo.
Vsaka pljučnica ie hud boj med življenjem in smrtjo. Pri mladih, krepkih ljudeh zmaguje navadno življenje, pri dojenčkih in starih ljudeh pa prevladuje smrt.
Kaj je notranji vzrok teh tako vz-nemirjajočih, tako težkih zunanjih znakov? Vnetje! Vnela so se pljuča in sicer samo en del pljuč, ena pljučna krpa. Vsi nebrojni pljučni mehurčki, ki pri zdravem človeku sprejemajo zrak vase in v katerih se zračni kisik spaja s krvjo, so se zamašili. Napolnili so se s tekočinami, rdečimi in belimi krvnimi telesci in so postali nezmožni opravljati še nadalje svojo važno službo. Odtod prihaja kašelj, odtod se zbirajo oni rjavičasti pljunki in iz tega vzroka nastaja ono težko dihanje. Ko nastopi kriza, se vsi mehurčki polagoma izpraznilo in postanejo zopet sposobni za svoje prejšnje delo.
Toda v vseh slučajih se pljučnica ne konča tako priprosto ali z zdravjem ali s smrtjo. Mnogokrat se vname še prsna mrena, katera se gnoji v prsni votlini, ki lahko podaljša bolezen za tedne ali mesece. Vnetje pljuč je sicer ponehalo, toda gnojenje prsne mrene traja še dalje in slabi človeka.
Pljučnica navadno nastopa samostojno, mnogokrat pa se pojavlja kot posledica, drugih bolezni, tako n. pr. po influenci ali španski bolezni. Trebu šni legar ie mnogokrat zvezan s pljučnico in je tedaj seveda mnogo nevarnejši.
Pjučnico more zdraviti samo zrav-nik, ki zna presoditi celotno bolnikovo naravo, njegovo srce in odporno silo. Prav dobro domače zravilo so mrzni ovitki, toda predno jih uporabimo, moramo vedeti, ali je bolnikovo srce dovolj močno, da prenese ta način lečenja. V ostalem naj gre vsak bolnik v posteljo, naredi naj se mu visoko zglavje, da bo ložje dihal, poskrbi naj se mu lahko hrano in za dobro negovanje. Proti mučnemu kašlju bo zravnik uporabil različna zdravila in čaje in proti oslabelosti srca bo delal z zravilnimi injekcijami in drugimi pripomočki. Domači, ki so poklicani negovati bolnika, naj se točno ravnajo po zdravenikovih navodilih in po splošnih pravilih, ki predpisujejo, kako se mora streči bolnemu človeku.
Novosti v tehniki.
Izkoriščanje vodnih sil na Štajerskem.
Na Štajerskem je še neizmerno veliko ne-izčrpanih vodnih sil. Računajo jih najmanj na 1 milijon konjskih sil. Zadnji čas se je na Štajerskem ustanovil poseben konsorcij, ki bo pospeševal izrabo vodnih sil za električne namene.
Kaj je celulon? Časih smo izdelovali obleko iz volne, bombaža, jute, konoplje in lanu. Med vojno so začeli izdelovati obleko iz papirja. Zato je bilo treba najpreje napraviti papir. Ta, narezan v nitke, se porablja za raznovrstno pletenje. Sedaj so izumili na Nemškem priprostejši način izdelovanja papirja. Mesto da se iz lesa in celuloze izdeluje papir in šele iz tega obleka, se izdeluje iz lesa in celuloze celulon, ki je menda prav izborna tkanina za obleke. Na Nemškem se je razvila za celulon že velika industrija. Pred kratkim se je osnovala tudi v Avstriji taka tovarna. Vzdrževala jo bo »Avstrijska družba za celulon« na Dunaju.
Francoske tovarne za avtomobile izdelujejo sedaj med vojno velikanske množine avtomobilov vseh vrst. Razširila se je v tej industriji navada, da si tovarne delo dele ter izdelujejo posamezne tvornice le posamezne dele avtomobilov. Francoske tovarne avtomobilov računajo že sedaj s časom po vojni in zahtevajo varstveno carino, ki naj bi znašala prvo leto po vojni 70 odstotkov, drugo leto 40 odstotkov, tretje leto pa 30 odstotkov celotne vrednosti avtomobila.
Poraba koprive. Holandska, Belgija, Francija in Anglija so se v 19. stoletju na vso moč trudile, koprivno vlakno (nit) tako predelati, da bi bila sposobna za fabrikacijo. Toda poskusi niso imeli uspeha, ker ni bilo .znano postopanje, po katerem bi se izločil rastlinski klej (gumi), ki se nahaja v stebelcu koprive. Ta problem se je sedaj rešil v Nemčiji in Avstriji na ta način, da se rastlinski klej kemičnim potom odstrani. Neka v Nemčiji ustanovljena družba, ki je svojo glavnico na 15 milijonov mark zvišala, je velike sicer nerodovitne planote s koprivo zasadila in namerava po celi državi organizirati nabiranje kopriv. Država in zvezne države se bodo družbi priklopile. Nemška tekstilna industrija se za koprivo zelo zanima in bo dobila en del tega pridelka, ki bo primeren glavnici, ki jo je dala na razpolago.
Nov Izum pri kolesih. Angleški tehnik Longnemare je izumil nov način, po katerem bi se pnevmatika pri kolesih bolj varovala pred zunanjo škodo. To sredstvo * je precej podobno napravi pri kolesih, avtomobilih. V kavčuk so vdelane male kovina-ste ploščice, ena zraven druge tako, da tvorijo skupaj prav močan obroč, ki ga ne more zlepa predreti nobena stvar. Z novim izumom bi bila menda nevarnost popolnoma odstranjena, da bi se še pnevmatika predrla ali nasekala po črepinjah, žebljih in drugih stvareh, ki morejo pokvariti kolo.
Največja tovarna za vžigalice je zavod »Vulkan« v Tidaholmu na Švedskem. Ondi dela 1200 ljudi in napravi dnevno 900.000 škatljic vžigalic. Na leto potrebuje 600.000 metrov drv, za 250.000 liber papirja in za 40.000 liber lepa, s katerim se lepijo škatljice.
Trgovski in obrtni vestnik.
Nadaljevalni tečaji za trgovce. Dun. trgovska in obrtna zbornica je priredila v letošnjem poletju za nadaljevanje izobrazbe praktičnih trgovcev poučne tečaje, ki so se vsestransko tako vrlo obnesli, da jih bo letošnjo zimo ponovila. Tečaji se prično oktobra in trajajo do decembra. Tečaj vsebuje 8—16 predavanj najraznovrstnejše vsebine in najrazličnejših strokovnjakov. Če bi se kak slovenski trgovec zanimal za tečaj, naj se obrne na dunajsko trgovsko - obrtno zbornico, kjer dobi učni načrt. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi skušala tudi ljubljanska trgovska obrtna zbornica uvesti nadaljevalne tečaje za slovenske trgovce in naj bi bili isti tudi nadomestek dunajskih.
Sladkorna tovarna v Belgradu začne letos zopet obratovati. Bilo jo je treba temeljito popraviti, ker je vsled vojne hudo trpela. Sladkorna tovarna v Belgradu je v rokah avstro - ogrskega kapitala.
Kupčija z inozemskim cementom. Trgovci, ki je že pred vojno trgoval in name-
rava kupiti inozemski cement, bodisi nemški, ruski ali rusko - poljski, naj se obrne na zadrugo »Ein- und Verkaufsvereinigung osterreichischer Zementhandler« (Wien, I„ Rienergasse 11). Navedena zadruga preskrbuje vsakoršne koliične cementa po nizkih cenah.
Skrbite za semena!
Pomanjkanje semen postaja vedno občutnejše in že minolo pomlad smo morali plačevati tista po silno visokih cenah. Pa ne samo to. Za visoko ceno smo dobivali mnogokrat drugačno seme, kakor smo ga želeli, ali pa celo slabo kaljivo. V obeh slučajih je škoda za kmeta jako občutljiva.
Zato skrbimo sami za semena. Zdaj je čas, da odberemo najlepše rastline ter jih shranimo v primerne prostore čez zimo, da jih posadimo spomladi na grede, ki so dobro nagno-jene (a ne z nepredelanim gnojem!) in brezplevelne.
Semena od korenja, pese, repe, * peteršilja, kolerabe, ovrovta in zelja si lahko pridela vsakdo sam. V ta namen si odberi vsakdo sam najlepše, najpraviln. oblikovane če tudi ne naj-debelejše rastline. Boljše so rastline, ki so bile bolj pozno sajene, ker manj gnijejo.
Semenske rastline je vzeti iz zemlje varno, da se drži korenin kar največ prsti. Tako jih prestavimo v zračen, a topel prostor, ki je zavarovan le proti hudemu mrazu. Nekaj stopinj pod ničlo nič ne škoduje.
Rastline pa prezimujemo lahko tudi na prostem. V ta namen jih posadimo tesno eno k drugi, nasujemo med nje prsti, da gledajo le glave venkaj. Pred nastopom hudega mraza, jih pokrijemo s plastjo listja ali slame. Ako jih moremo zavarovati pred močo, je seveda še boljše.
Spomladi jih presadimo na gredo, ki je zanje namenjena. Tu jih sadimo več ali manj narazen: korenje, kolerabe in peteršilj po 30 cm, ohrovt in zelje 50—70 cm narazen.
Spomladi pa nam je posebno paziti, da ne sadimo sorodnih rastlin preblizu skupaj, zelja, ohrovta in kolerab na majhnem vrtu niti ne moremo obenem gojiti, ker dobimo le bastardirano t. j. sprevrženo seme: pridelali ne bomo niti čistih kolerab, niti čistega zelja. Najboljše je, da goji en posesnik samo zelje, drugi sam ohrovt; drugače pa sadimo ene vrste rastline vsaj 50 — 100 m narazen._Č.
Gospodarstvo.
— Novi vinski in zemljiški davki.
Ker so cene vseh predmetov in izdelkov kar jih kmet kot vinorejec rabi, visoko poskočile, zato je umevno, da se je tudi cena vina primerno zvišala. Sedaj znaša naš vinski davek ali dac od hektolitra 4 K 46 v, deloma pa tudi 5 K 94 v. Država hoče v pokritje svojega pri- ' manjkljaja ta davek izvanredno zvišati. Po novem načrtu, kateri pride prihodnji teden pred državno zbornico, bi znašal novi vinski davek 10 odstotkov od dnevne cene vina, potem 2 K od hekta vina in končno še 2 odstotka od davka. Ako bi stal 1 hektoliter vina na debelo 1400 K potem bi znašal novi vinski davek od hekta 140 K in obe dokladi 4 K 80 v, skupaj 144 K 80 v. Na ta način bi se užitninski davek vina povišal na 3200 odstotkov. Težaki ih invalidi pijejo vino iz potrebe in .tak revež naj bi plačal od svojega dnevnega pol litra vina na leto 260 K kon-sumnega davka. Do sedaj se je vse vino obdačilo vselej pri gostilničarjih ali pa na mitnicah in tam se je tudi kontrola izvrševala. V enem okraju je približno 50 krčmarjev in za te sta navadno zadostovala dva dacarja. Po novem načrtu pridejo pa vsi gorski hrami ali prešanice pod strogo vinsko kontrolo in vsa oprava pod uradni pečat. Kjer je na primer v enem okraju 3000 do 4000 vinskih hramov, bo treba veliko uradnega -osobja in stroški bodo neizmerno narastli. Vrhu vsega tega naj bi pa še vsaka občina svoie lastne v i n -ske do klade posebej in na svoje stroške po gostilnah Dobiralb, ker se smejo občinske potrebščine le v lastni občini pobirati, torej tam, kier se vino povžije. Pa to ni še vse. Kmet je od svojega hrama navadno 2 do 3 ure hoda in še več oddaljen. Novi dacarji bodo torej v zadregi, ali naj napravijo svoje službene poti poprej na dom vi-norejca ali pa naravnost v hram. Ako hočemo uspešno gospodariti, bi morali z_ ogrskimi cenami vedno konkurirati, pa kako ie to mogoče, ako bo znašal dac na Ogrskem samo 14 K od " hekta, pri nas pa lOkrat toliko. Vinski davek naj se torej tudi pri nas zviša približno na 16 K od hekta in k temu davku naj se pobira še vojna doklada. pa bo država dobila tisti davek, ki ga je v svojem prvem načrtu zahtevala. Pobiranje davka pa naj ostane po starem in s tem se bo več milijonov novih stroškov prihranilo. — Zemljiški davek naj znaša okroglih 23% od čistega donosa brez vsakega odbitka in od tega davka naj se računajo vojne in vse druge doklade. Ako je potreba povišanja, naj se vojna doklada poviša.
Premiranje konj na Kranskem. V Lescah se vrši premiranje za težke
Št. Jerneju pa za lahke (žlahtne) konjske pasme 24. oktobra t. 1. Podrobnosti razglase lepaki po vseh kranjskih občinah.
—	Nadomestilo ruskih vojnih vjet-nikov pri poljedelstvu. Ogrski minister za poljedelstvo je opozoril vse predstojnike municipijev, da se bodo v kratkem odpošiljali ruski vjetniki v večji meri domov, ter jim naročil, naj skrbijo za nadomestilo teh delavnih moči. da ne bo trpelo poljedelstvo škode. Da se ne opusti delo. katero so do sedaj oskrbovali ruski vjetniki, naj se pritegnejo črnovojniški poljedelski delavci, ki bodo izpuščeni do 15. pr. m. oziroma do 31. decembra in delavci letnikov 1868/69. kakor tudi poljedelci, kateri posedujejo manj. kakor 10 oral prane zemlje. — Ker se bodo iz Ogrskega vračali vjetniki domov, se bodo tudi od nas. Treba bo tudi pri nas skrleti za druge delavne moči.
—	Gorenje sviloprejk. Med vojsko se ie izkazalo, da bi bilo umestno in koristno. da bi se tudi pri nas začelo gojiti sviloprejke. kjer to pripuščajo kli-matične razmere, kar bi našemu polje-deljcu odprlo kot postranski zaslužek nov vir dohodkov. V to svrho naj bi se nasadile murve, katerih zelenje bi se rabilo za gojenje sviloprejk in tudi za živinsko ltlajo. Ker je v po naši armadi za^denem ozemlju Italije dovolj mur-vinih sadik, se »poljedelci pozivajo, da jih do 3. oktobra naroče v mestnem gospodarskem uradu (za Ljubljano) in bode potom c. kr. deželne vlade ukre-njeno vse potrebno, da pridejo te sadike pravočasno semkaj. Z gojenjem sviloprejk bi naše gospodarstvo pridobilo novo panogo dohodkov.
Železničarske koze. V Novi vesi pri Potsdamu je izpremenila železniška uprava prav lep park v kozji vrt. Na njem se pase in redi čez 100 koz. Mleko se pošilja v Berlin za rodbine železničarjev.
Da se paseče govedo ne napne, naj se krmi, preden se žene na pašo, nekoliko s senom, da ne pride lačno na pašnik, ker drugače bo travo preveč hlastno požiralo. če se hoče govedo goniti na pašo, žene naj se šele potem, ko rosa s trave zgine.
Kako se hrani meso? Kdor nima ledenice ali hladilnika, pa bi rad spravil meso, naj dobro nasoljeno vodo zmeša s stolčenim česnom. Meso se razreže na majhne kose in se ga vloži v posodo in zalije s to vodo. Meso pokrij, posodo pa postavi na mrzel kraj. Slane vode moraš toliko priliti, da ne gleda meso iz nje.
Polži za prašiče. Z 10 do 20 polži je izborno postreženo prašičem po obedu. Posebno dobra vpliva apnena hišica polžev.
Kdor hoče imeti debele buče, naj jih pridno zaliva z gnojnico. Gnojnici naj primeša dve tretjini vode, ker je drugače premočna. Zalivati je treba po dežju. Kdor ravna tako, bo imel jeseni lahko sadove do pol centa težke.
Proti špekulantom s posestvi. Tako kot na Madžarskem cvete še malokješpe: kulacija in oderuštvo. Zlasti so se vrgli špekuianje na posestva. V mirnem času je stal na Ogrskem 1 joh zemlje največ 600 K, danes stane že nad 9000 K. Kako špekulantje navijajo cene posestvom, se vi: di iz prodaje posestva ogrskega trgovskega ministra barona Harkanyja. Ta je prodal pred enim letom svoje posestvo za zelo drag denar v znesku 3 milijonov kron. Pred kratkim je bilo to posestvo naprej prodano in sicer, za 5.4 milijone kron. Da prepreči vojne špekulacije, je sedaj izdala ogrska vlada za vso deželo izvzemši Reko in Budimpešto, postavo, po kateri je nakup in prodaja dovoljena le s posebnim uradnim dovoljenjem. Po tem zakonu je prodajalec dolžan ponuditi posestvo na zahtevo državi ali zavodu in osebi, ki ga,država imenuje. Strokovnjaki so mnenja, da je madžarska vlada uvedla novo postavo samo zato, da varuje koristi veleposestnikov, četudi je izdalo odredbo pod pretvezo, da gre v boj proti vojnim špekulantom.
Izvoz sladkorja iz Avstro - Ogrske v Švico »Ne.ue Zurcher Zeitung« poroča: Z avstrijske strani nam pišejo, da bo imela monarhija letos pridelka sladkorne pese 62 do 63 milijonov kvintalov napram 28 milijonom lanskega leta. Avstrijska in ogrska -vlada nameravata porabiti del pridelka za zvišanje količine za lastno prebivalstvo, velik del v vrednosti 3 in pol milijarde kron pa je določen za izvoz v nevtralno ozemlje v svrho, da se doseže zboljšanje avstro-ogrske valute. Edina težkoča v tej stvari je transport za sladkorne tvornice potrebnega premoga. Železniška uprava stori vse, da premaga te težkoče.
Par najfinejših Jamskih čevljev v Curihu v Švici stane 28 frankov. Najelegantnejši čevlji za gospode stanejo 39 frankov.
Par konj za 56.000 kronj. Konjski me-šetar Metzl v Čeških Bujjjejevicah je prodal pred kratkim par težkih konj za 56.000 kron. Pred vojno bi ju bilo mogoče dobiti za 3000 do 5000 kron.
Vojni dogodki.
Italijansko bojišče. Z italijanskega bojišča nimamo ta teden po ročati nič posebnega. Italijani so pone hali s svojimi napadi, ki so včasih kazali značaj velikopotezne ofenzive, po tem pa so se razkrili za čisto navadne motilne naskoke brez vsakega večjega operativnega ozadja. Pravijo, da to jesen ni pričakovati več na italijanski fronti nikakega naskoka, ki bi meril na zavojevanje Benečije. Sinočno poročilo govori o zmernem artiljerijskem in pa truljskem delovanju.	*
Na makedonskem bojišču se je pričela ofenziva ententnih armad 14. septemhra. Z nenavadno hitrostjo je bila prebita bolgarska fronta na stiku
z nemško fronto ter je bil nemški del vržen proti Albaniji nazaj, kjer se je glasom zadnjih poročil umaknil proti Kičevu in Debru. O izidu zadnje bitke, ki se je vršila severozaoadno od Bito-lja nimamo nobenih poročil, pač pa prinašajo francoska in angleška poročila vest, da so ententne čete prodrle proti severu, V hitrih pohodih je angleška in grška armada sledila umikajočim se Bolgarom proti Strumnici in Strumi. Zapored so padli kraji Strumnica, Štip in Veles. Ko so dospele ententne čete za bolgarsko mejo določeno v mirovni pogodbi v Bukarešti 1913 in ko je bil razpad bolgarske armade že popolen se je morala bolgarska vlada odločiti, da ponudi ententi premirje in mir. Bolgarski vojaki so vdrli v glavni stan, razorožili častnike, pregnali glavnega poveljnika Todorova ter zahtevali mir. Dne 25. septembra se je bolgarska vlada obrnila s prošnjo za premirje v Solun. Ententni generalisimus je vsako premirje odklonil in izjavil, da ententne čete ne bodo ustavile operacij. Pogajanja se kljub temu niso prekinila in ko je dospel finančni minister Ljai. čev v Solun ter ponudil brezpogojno vklonitev Bolgarske ententnim zahtevam je ententno armadno vodstvo proglasilo vojno z Bolgarsko za končano, S tem seveda operacije nikakor ne prenehajo. Na Bolgarskem stoji mnogo nemških in naših čet in tem veljajo sovražnosti ententne armade še naprej. Bolgarska armada se mora popolnoma razorožiti, vse važne železniške zveze in ceste se morajo prepustiti ententi in ena glavnih zahtev entente e bila, da zasedejo njene čete Sofijo glavno križišče na poti proti Carigradu. Obenem bo francoska armada korakala proti vzhodu proti Odrinu in ni izključeno, da pride če se Turčija ne ukloni do bojev za Carigrad. Vsa bolgarska armada je izločena danes iz boja. Le neznatni deli se bojujejo prisiljeni še na strani Nemcev. Po padcu Velesa Srbi v hitrih pohodih napredovali proti severovzhodu, prekoračili sila težavne soteske ob Vardarju, zasedli Kumanovo in 30. septembra tudi Skoplje. S tem je zasedeno glavno križišče za vso Makedonijo in Albanijo. Odprta je Srbom pot skozi Kačaniške soteske na Kosovo polje in proti severu obvladajo železnico in ceste proti Nišu. Prva pot Srbov bo gotovo sedaj v dolino Mora-ve. Ce centralni državi nimata v prejšnji Srbiji večjih rezerv, oziroma če ne bosta pripeljali na Balkan zadostnih čet, se bo prodiranje ententnih armad še nekaj časa nadaljevalo. Kaj se ie zgodilo z grmado, ki stoji zapadno od Ohridskega jezera v Albaniji, kjer dr-že v poglavitnem naše čete fronto proti Italijanom, nam dosedaj uradna poročila ne povedo. Gotovo je. da so se morali ti deli fronte umikati. Ali se je izvršilo odločenje od sovražnika brez boja ni znano. Kje in kdaj se postavi nova fronta proti prodirajočim ententnim četam nam bo pojasnila bodočnost.
Na francoskem bojišču se je ta teden razvila najsilnejša bitka vse svetovne zgodovine. Bitka divja od Severnega morja do Verduna, in proti jugu do nemške meje. Zdaj narašča njena, sila na tem, zdaj na onem mestu, najsil-nejši pa so boji na Flandrskem in v odseku med Cambraiem in St. Quentinom. V spričo naravnost neverjetni množini tankov, ki jih uporabljajo Angleži, Francozi in Amerikanci v svojih bojih proti nemški takozvani siegfriedski poziciji so nemške izgube neverjetno visoke. Zadnje dni ne poteka skoraj noben dan, da sovražniki ne vedo poročati o več tisoč nemških vietnikov in o plenu več sto topov. Na Flandrskem se drži nemška armada približno še v starih pozicijah samo ob obali, nekaj kilometrov od obali pa se upogne nemška fronta že proti vzhodu ter so Angleži in Belgijci prodrli na tei fronti skoraj 20 km daleč. Od Arrasa proti Cambraiu so prekoračili Angleži kan«1 du Nord ter izvršili sunek na vzhod od Cambraia, kjer pa jih je prijel nemški protisunek in potisnil nekoliko nazaj. Kljub temu stoje Angleži na tem delu fronte že tri km vzhodno od Cambraia" ter so vdrli s severa in zapada tudi že v mesto. Tudi na jugu so dospeli sovražniki na razdaljo 5 km pred mesto, za katero se vrše sedaj najljutejši boji Francozi in Angleži so z neverjetno drznostjo preplavali široki in globoki kanal med Cambraiem in St. Ouenti-nom v naskoku zavzeli postojanke siegfriedske črte ter prodrli na več kot 10 km globoko proti vzhodu. St. Quen-tin obkoljen z vzhoda, severa, zapada ip juga v strnjeni črti je moral pasti, ko niso imele nemške čete nobene druge poti več, kakor proti jugovzhodu. Brezdvomno je bil plen entente v tem trdnjavskem mestu ogromen, dasiravno so bili Nemci spravili iz mesta vse kar se ie dalo premakniti. Ob Oisi se pretekli teden fronta ni mnogo izpremenila.Ob Aisni pa so prodrli Francozi 12 kilometrov proti vzhodu ter ogrožali nemškim četam med Aisno in Veslo po-vratek proti severu. Vsled tega so še morali nemški oddelki severozapadno od Reimsa umakniti iz ostrega kota nad Fismesom proti Cornicvu ter je pričakovati, da se bo umikanje nadaljevalo čez Aisno v smeri na Craone Vzhodno od Reimsa se ie vršila tri dni velikanska bitka na fronti oroti Ver dunu. Na skoraj 100 km dolgi fronti so prodrli Francozi in Amerikanci proti severu v globini do največ 8 km. Velikanska bitka, ki se ie razvila na francoski fronti zahteva silne žrtve na ljudeh in materijalu z nemške strani, gotovo nič manjših tudi s strani napadalcev. Nemškemu armadnemu vodstvu
oči vidno ne gre za to, da bi se trdovratno držalo gotove črte, marveč skupaj ob najmanjših lastnih izgubah prizadejati sovražniku čim večjo škodo._
Minuli teden.
Minuli teden. Znani ptujski župan Ornig gradi v Ptuju veliko sirotišnico za otroke padlih vojakov na Štajerskem. V svojih okrožnicah poudarja, da pride vanjo tudi 100 dunajskih sirot. Kje bo prostora za slovenske otroke, ne pove. — V Švici se vrše med našimi in italijanskimi oblastmi pogajanja za zamenjavo onih avstrijskih podanikov, ki so jih pri svojem umiku Italijani odvedli s seboj in internirali v Italiji.
—	Radi pomanjkanja premoga bodo na Češkem podaljšali šolske •počitnice. — Slovensko narodno gledališče je bilo otvorjer no z dramo, ker ni vodstvo še pravočasno dobilo rešitve svojih prošenj za oproščenje raznih članov od vojaške službe. Kljub te-rpu je bil pričetek slavnosten in vseskozi zadovoljiv. — »Tamburaško - dramatično društvo Sovič« o Postojni je priredilo otvoritveno predstavo, ki se je nad vse dobro obnesla. Občinstvo je pokazalo veliko zanimanje za gledališke prireditve. — Hrvatski ban Mihalovič je na prošnjo tozadevnih činiteljev obljubil, da bo pomagal pri ureditvi prehrane naše Goriške, ki je vsled vojne toliko trpela. — Po slovenskih krajih so pričela razna dramatična društva marljivo prirejati predstave. Kakor se glase poročila, se obnesejo vse zelo dobro in so dokaz, da ima naše ljudstvo za te vrste umetnost mnogo smisla. — Vlada je nadomestila nedavno razpuščeni občinski odbor v slovenski občini Tolsti vrh na Koroškem z nemškim odborom. Tako se godi Slovencem na slovenski zemlji. — Vojaščina zahteva letos od koroške dežele polovico več sena in slame. — Kranjsko deželno predsedstvo je v okrožnicah na okrajna glavarstva naročilo strogo zaupno, naj vohunijo za dr. Korošcem, če res deluje za enotnost države in za jugoslovansko samostojnost. — Narodni blagdan na Jesenicah je izborno uspel. Čistega dobička je 2000 kron.
Mrtvi: Ivan Bogataj v Spodnji Šiški.
—	Franjo Šorn, nadučitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. — Ivan Masten, 42 let star, v Gradcu. — Ivana vdova Perli-nek v Sežani. — Profesor Celestin Mis v Ljubljani. — Nežika Gregorič, 32 let, v Ljubljani. — Zofija Not roj. Kobe v Novem mestu. — Jakob Jezeršek v Novem Vod-matu. — Josipina Perko, 47 let, gostilničar-ka, v Ljubljani. — Ana Razinger, učiteljeva žena, v Ljubljani. — Etbin Petrič, 18 let, v Ljubljani. — Jakob Prek, železniški uradnik, v Litiji.-— Matija Erzar, kanonik, v Novem mestu. — Milica Medvešček v Sv. Križu na Vipavskem. — Josip Graldi v Korminu. — Rudolf Setulin v Gorici. — Ivan Skvarča, poročevalec »Slovenskega Naroda«, v Mariboru. — Leo Drame v Ljubljani. — Neižka Batjel v Ljubljani. — Dr. Makso Konečnik, okrožni zdravnik v Gornjem gradu. — Julij Žigan na Polzeli v Savinjski dolini.
Tedenske vesti.
— Pomanjkanje petroleja. Ogromna večina prebivalstva ie navezana na pe-trolejsko razsvetljavo in so tako ne le obrati, ampak tudi vsa gospodinjstva v velikih skrbeh, kje bo dobiti v zimskih mesecih z dolgimi nočmi neobhodno potrebno luč. Obrtniki ne bodo mogli po polovico dne delati, če ne bodo imeli petroleja in gospodinjstva bodo najtežje prizadeta, če jim bo noč onemogočila vsa domača opravila. V mestih se ne bodo mogli učiti otroci in materam bo nemogoče oskrbeti svojo deco z vsem potrebnim. Tudi bolniki bodo trpeli kar najbolj, ker ie vsaka postrežba v temi nemogoča. Na deželi kmet ne more opravljati svoje živine in je brez petroleja nemogoče izvršiti običajna zimska dela, ki jih nobeno gospodarstvo pogrešati ne more. Z eno besedo: vsi stanovi najtežje pričakujejo, kdaj dobe najnujnejšo razsvetljavo. Toda, kakor vsa znamenja kažejo, bo letos še slabše kot lansko leto. Razdeljevanje petroleja ima posebna centrala na Dunaju. Kako pa delujejo centrale prav dobro vemo in, če je le kterikrat zginilo kakršnokoli blago s trga. so bile gotovo temu krive centrale. Prav po mačehovsko so skrbele vse centrale na nemškem Dunaju posebno za jugoslovansko ozemlje in tudi od centrale za petrolej nimamo pričakovati posebne naklonjenosti. Pri vsaki najmanjši stvari se kaže. da ie že zadnji čas, da bomo sami odločevali tudi o blagu, ki nai nam pripade in katerega moramo imeti, če hočemo živeti.
—	Pošti promet med Avstrijo in Rusijo. Navadna in priporočena odprta pisma in dopisnice se odslej naprej morejo pošiljati iz Avstrije v Rusijo in obratno po poti čez Nemčijo. Pri tem veljajo pristojbine svetovnega poštnega društva.
—	Tat ali norec? Prejšnji teden se je peljal po gorenjski železnici iz Podnarta v Ljubljano neki gospod, ki je bil vzlic vročemu vremenu nenavadno debelo oblečen.
> Kakor se čuje, ni imel na sebi nič manj kot 17 komadov srajc, jopičev in nogavic. Pod vrhnjo suknjo je imel ogrnjeno še večjo ruto. Ljudje, ki dotičnega gospoda poznajo, pravijo, da je prišel v Ljubljano iz Trsta in je uslužbenec pri ravnateljstvu državnih železnic. Dosedaj se še ne ve, ali je ta človek tat ali norec
—	Nesramen grajščak. Na grajščini v Fužinah pri Ljubljani živi vpokojeni generalni konzul Baumgartner, ki misli, da živimo še v dobi, ko je moral kmet grajšča-kom tlako delati. Slovencem ne privošči niti
ene prijazne besede in je v izrazih naravnost nesramen in predrzen. Pred kratkim se ie izrazil: »Sie wissen nicht, \vie das slavische Volk roh und diebisch ist.« (Vi ne veste, kako je slovansko ljudstvo surovo in tatinsko.) Baumgartnerju so namreč odnesli Madžari iz parka okoli 70 klopi. Sedaj dela zanje odgovorno domače, pošteno prebivalstvo. Nesramen je pa že tako ta nemški konzul!
—	Iz Žirov. Dne 22. septembra, povodom narodnega blagdana vršeča se veselica v Sokolskem domu v Zireh v korist naše mladine — je izpadla v vsakem oziru povsem zadovoljivo. Da se je dramatična igra »Sin« tako dobro obnesla, je glavna zasluga vaditelja Bizjaka, kateremu se tem potom izreka najtoplejša zahvala. Ravno-tako tudi vsem drugim igralcem in igralkam, kateri so vsi brez izjeme svoje vloge dobro rešili. Hvala pa tudi vsem drift-im darovalcem in obiskovalcem, kateri so si pripomogli do tako dobrega uspeha. Ker se ni posebej s podpisi na pole nič pobiralo, se je torej od te prireditve preostali čiftl dohodek 500 kron nakazal za revne na/*" otroke.
—	Iz Šenčurja pri Kranju nam poročajo: V nedeljo, dne 22. septembra nas je obiskal načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Narod ga je oduševljeno pozdravil. Sprejem je bil slovesen. Uspeh narodnega blagdana v Šenčuju je nad vse razveseljiv; veselica je vrgla 2125 K 50 vin. čistega dobička, za prodane mlaje je bilo strženih 30 kronf- dekleta pa so nabrale 'darov za 461 kron 80 vin. Vsem, ki so si stekli zaslug za krasen dan v Šenčurju, gre iskrena zahvala.
—	Iz Kanderš. Posestniku Antonu Gradišku v Brišah, občina Kanderše, so neznani tatovi odnesil dve moški obleki, 2 para čevljev, 3 klobuke, 200 kron denarja ter dve srebrni žepni uri in verižici.
—	Svetovaciavski dar. Na praznik sv. Vaclava se je v Pragi po cestah nabralo 90.000 kron za Češko Matico Školsko in za Češko srce.
Raznoterosti.
*	Pomisleki in ugovori proti prvi železnici. Proti prvi železnici so ugovarjali zlasti zdravniški krogi. Neka zdravniška zbornica na Bavarskem je oddala mnenje, da bi bila vpeljava železnice v veliko — škodo javnih zdravstvenih ozirov. Vozovi, ki vozijo kot blisk, bi provzročali, da bi se pri ljudeh pretresli možgani. Kdor bi jih gledal, bi padel v omedlevico in dobil drugače živčne napake. Zdravniki so se izrekli za železnico le pod pogojem, da se ob obeh straneh tračnic napravi zelo visok lesen plot, da ljudje vlaka ne bi videli. Tudi francoski zgodovinar in državnik Thiers ie leta 1838 dejal. da ima po njegovem mnenju pomen samo kratka železnica v najbližji okolici velikih mest. — Da bi ti ljudje preživeli stoletje, bi se tedanjim svojim nazorom menda vendarle smejali.
*	Celo tovarno za ponarejanje krušnih kart so razkrili v Berolinu. Ta tovarna ie stavila v promet vsak teden okoli 12.000 ponarejenih lcart. Izdelovalci so zaslužili velike vsote. Sedaj iih ima v rokah vojna sodniia.
*	Z dvajsetvinarskimi komadi bombardirani isrralci. V Segedinu so igrali v tamkajšnjem gledališču nsko staro igro, ki je madžarskemu občinstvu tako ugajala, da je za vsako pevsko točko bombardiralo igralce z dvajsetvinarskimi komadi. Bombardiranje ie bilo / tako silno, da so se morali pevci skriti v varne pozicije za kulisami.
*	Vojnih ubežnikov ne manjka v nobeni voiujoči se državi. Italiia jih ima mnogo. Italijanske oblasti so poskusile že marsikaj, da bi ustavile ubež-ništvo. Sedai so začeli zapirati žene vojnih ubežnikov, češ da bodo tako omehčali ubežnike, da ne bodo žene trpele radi njih.
*	Dva aeroplana polna moke. krompirja in drugih živi. Na kolodvoru v Gjoru na Ggrskem je izgorel tovorni vagon, v katerem sta bila dva aeroplana. Notranjost aeroplanov ie skrivala moko, krompir in razna druga živila, katera so hoteli vojaki spraviti s seboj v Avstrijo.
*	Ali se smejo ruski vjetniki ženiti. To vprašanje se pretresa od takrat, ko je prišlo do miru z Rusijo. V Nemčiji postopajo takole: Ruskim vojnim vjet-nikom more dati dovoljenje za poroko zastopnik glavnega poveljstva soglasno s pristojnimi civilnimi oblastmi. Ako gre za žene in dekleta iz Nemčije, se da dovoljenje samo takrat, če se dokaže, da se je vjetnik odločil ostati v Nemčiji. V izjemnem slučaju se ta predpogoj opustr ako gre za pripadnike Nemčije in bi mogle zanje nastati posebne težkoče.
*	V vojnem času. Mestni deček vidi pogreb in vpraša očeta, kam nesejo mrliča, Oče pravi: »Nesejo ga tja, kjer ni ne jedi. ne pijače, ne obleke, skratka, kjer ničesar ni.« Sinko na to: »Pazite oče, da ga ne prineso k nam!«
Odgovorni urednik: Emil Vodeb. Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.
Izdaja: Konsorcij »Domovine«. _ Izhaja vsak petek. Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol 6 K. Posamezna številka 30 vinarjev. Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št. 6, pritličje desno. Inserati po dogovoru.