kda.ta cp »gorenjski tisk« - urejuje urednički odbor - glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor koci j an - tel.: uredništvo in uprava 21-90, glavni urednik 24-75 - te-k°cl rac. pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 LETO xrv KRANJ, SOBOTA, 14. OKTOBRA 1961 ŠT. 117 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 195S KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUD S T VAZA GORENJSKO Kaj kažejo podatki o trgovini na drobno Kupna moč potrošnika se nenehno povečuje količina velike večine prodanih artiklov je letos večja, kot je bila v istem obdobju lani Pogovori velikokrat nanese jo Ja to, da se osebni dohodki v Prijem času dvigujejo, vendar 66 ob takih priložnostih vedno ^jde kdo, ki potoži, da nam to nič ne koristi, ker se cene 86 bolj dvigujejo in tudi drugi se 8 to ugotovitvijo radi strinjajo. zaradi tega so zanimivi po- prav ^tki, ki jih je zbrala Trgovin-** zbornica v poročilu o blagovnem prometu na območju našega oltraJa. Zadržali se bomo le pri tr£ovini na drobno. V prvem polletju letošnjega le-^ so se močno povišali blagovni izdatki prebivalca in to veliko na račun zvišanja cen blaga. Skupni dohodki prebivalstva so se v pri-^^javi z istim obdobjem lani Povečali za 31 odstotkov (osebni dohodki oseb, ki so v delovnem ^zrnerju. so se povišali za 36 odstotkov, dohodki od odkupa kmetijskih pridelkov pa za 11 odstotkov), medtem ko so se ekupni izdatki povišali za 30 odstotkov. Pri teTft so se neblagovni izdatki po-Večali za 31 odstotkov, blagovni ^ za 29 odstotkov. * trgovini na drobno je promet narasel za 25 odstotkov. Poveča-nju je delno vzrok zvišanje cen večini potrošniških artiklov Pri pa tudi povečana kupna moč prebivalcev. Vrednost prometa z živili se je letos povečala za 30 odstotkov, količinski promet pa le za 18 odstotkov. Tu je značilno znižanje prodaje mleka (25 odstotkov) testenin (4), proizvodov iz sadja in zelenjave (20). Vendar je zaradi zvišanja cen teh artiklov vrednost prometa kljub temu narasla. Eolj kot normalno se je povečala prodaja mlečnih izdelkov, južnega sadja, prave kave in brezalkoholnih pijač. Tudi promet s svežim mesom se je povišal za 8 odstotkov. Prodaja tobačnih izdelkov se je po vrednosti povečala za 18 odstotkov, količinsko pa za 13 odstotkov. Pri tekstilu se opaža manjši porast prodaje metrskega blaga (pri svilenih tkaninah celo padec) in večji promet konfekcije. Letos je bila zelo slaba prodaja odprte letne obutve, prodaja čevljev vseh vrst pa se je drugače povečala za 8.800 parov ali za 13 odstotkov. Cene obutve so se povišale za 11 odstotkov. Kurjava se je letos podražila za 12 odstotkov, prodanih pa je bilo za 17 odstotkov manj drv kot lansko leto v istem času in za 38 odstotkov več premoga. Močno se je povečala prodaja orodja in strojev, peči, štedilni- kov, motornih koles, koles, šivalnih strojev. V skupini steklo, porcelan in keramika se je promet zvišal za 21 odstotkov. Prodane je bilo veliko sanitarne opreme; promet ravnega stekla je padel za| 21 odstotkov. Trgovina z električnim materialom je povečala promet za 37 odstotkov. Najmanj je bilo prodanih električnih strojev in aparatov, ker so bile trgovine z njimi slabo založene. Promet kemičnih izdelkov se je povečal za 18 odstotkov in to skoraj v celoti na račun povišanja cen( na primer mila, barv, deter-gentov). Izredno se je povečala prodaja izdelkov iz plastičnih mas (za 83 odstotkov) in prodaja vseh vrst pohištva (za 43 odstotkov). - M. S. Osebni do krediti Delavci pri malici otrosn: v prvi polovici letošnjega leta Na Gorenjskem so v letošnjem prvem polletju gospodarske in negospodarske dejavnosti izplačale kkoli 10 odstotkov), v veliki meri Seja Sveta za šolstvo, kulturo in presveto Knjižnice v potujočih kovčkih ^ sredo se je v prostorih Okraj-ljudskega odbora Kranj se-*U Svet za šolstvo, kulturo in «SolsM hotel« Čuden naslov, kajne? Pa ne gre Pravi hotel, ampak za šolsko na osemletki »Prcžihov ki je poskusno začela v Tednu otroka in ki jo imenujejo kar -šolski ho- Nunjo V°rnno« \ ki plačujejo obroke po norT*ki ceni. ' (Nadaljevanj« na 2. strani) de ko- prosveto OLO Kranj in na svoji seji razpravljal o poročilu o knjižnicah in knjižničarstvu ter o bodočem izobraževanju strokovnih kadrov. Po uvodni razlagi poročila o knjižničarstvu so največ časa posvetili izkušnjam, ki so jih z ustanavljanjem občinskih knjižnic dosegli v okraju. Osrednje občinske knjižnice so namreč postale sre-dldča za razširjanje dobre knjige med bralce in edine še zrnon j t>, da z nakupom novih knjig lahko zadovoljijo zahtevnoj tega bralca. Vaške knjižnice izgubljajo na svojem pomenu, ker nimajo sredstev, da bi izpopolnjevale knjižne zbirke z novostmi na knjižnem trgu. Prevladovalo je mišljenje, da vaško knjižničarstvo nujno zahteva pomoč od osrednjih knjiž-nic m bi naj te knjižnice poma-: il'- podefe lju s potujočimi kovčki knjig, kjer bi bralci res lahko .segli po zanimivem čtivu. Obrobni problem, ki zadeva knjižničarstvo, je tudi nagrajevanje strokovnega kadra, ki ima zanimanje za knjižničarstvo. Dogaja se namreč, da ljudje, ki imajo primerno izobrazbo za delo v knjižnicah, bežijo od tod v bolj il.iiv t. r n ■ j ,c službe. Ne pravilnosti bo treba čimprej odpraviti Razen Icjru. da so odborniki na lorkOVl seji ObLO Radovljica ^hfftvnuvaij nekatere tekOOS tađ rve, M se največ zadržali pri ftapravj h rezultatih, ki jih jo pokarala polletna analiza Rospo-' 11 '"i.< i;e .;>. J.irvkih organizacij s področja radovljiške komune. Aed. da sntlstev vloženih. ,j [£-vs»n gotovih Izdelkov, poliz-^v in surovin. Posebno pozor-I" posvetil osebnim dohod-"".j v ve'ini primerov pOVS- Kot nrw\nn problem je ome--«.i Im.v'i nekatera podjetja v , ?<> obratnih kom, ' nI jf< °*ebnl dohodki niso plod več-Rn» '1r°'hiktivnosti. v nekaterih Staral k:h oi ^anir.fieijah so tudi 'n( "ORo-' razponi med najvišjimi Nn.n;,in'-'jimi osebnimi dohodki. l0toCv^' nesorazmerje Je prav dir,KiV° prl SGP Gorenje, kjer Je 1 t,t.,0r žo doslej prejel več kot osebnega dohodka, v delr?1 kolektivu pa so tudi taksni CVt''. ki 10 r£*°S dinarjev vernik prejemajo aarno po no v razpravi ugoto-lelo pozitivno, da raz-o Ululi poroči lili. Novi gospodarski sistem je omogočil kolektivom, da si zadržijo znatno večja sredstva, nekateri disku-tantje pa so ugotovili, da kolektivi premalo resno in nepravilno razdeljujejo vise to, kar jim prl-na ;a no^/i gospodarski sistem. Kolektiv] bi morali videti širšo komrnalno skupnost in njene potrebe. Merilo standarda naj ne bodO le OM0AI dohodki, ampak lu-li razni komunalni objekti, Me, stanovanja, trgovine itd. Dden i/ineM odbondlrov \§ m<^- nil, da to že meii na kriminal, če ima direktor celo dvajsetkrat več osebnih dohodkov kot najnižji delavec v podjetju. Odbornik iz Gori j Je nn seji sprožil vprašanje o gradnji ftole v Gorjah. V ta namen je bila Izoblikovana posebna komisija. Ko ko odborniki razpravljali o gradnji vodovoda na Bledu, so se »porazumeli. da naj se gradi po etapah in du naj bo gradnja zu-kl j učena do leta 1964. H. <.<>!stu zmagal slovenski kandidat, so nemškutarjl dosegli, da je vlada r letom 1878 odredila postopno ukinjanje gimnazije«. Padec vlado nemftke liberalne buržoazije In nu«top konservativcev, ki so jih slovenski poslanci v dunajskem državnem zboru podpirali, Je življenje kranjske gimnazije podaljšal še za nekaj let in v šolskem letu 1883-84 je imela zopet vse štiri razrede. To- da nepomirljivo nemško nus;»n>!-je do naraščajoče slovenske nacionalne zavednosti, ki je ogrožala politične m gu-^KKlnrske ix>-zicije Nemcev na slovenskih tleh, h> je tudi v Kranju znostrevalo in žrtev tega n.-uspratja jo postala zopet, gimnazija. 1887. leta se je začrta postopno ukinjati in leta 1800 je bilo na njej slovo ]>os!e '-njega , profesorja in učenca. Zaman so je dunajski prosvetni minister Cnutsch skrival za motivacijo splošnegn vničovanja, češ da Ima gimnazija premalo dijakov, preveč je bilo očitno polit'no ozadje njegovega ukrepa ob dej.d-vu, da eo bih' v Avstriji te laj fltevlJne gimnazije še z manjšim številom dlJalBOV, med njimi tudi kočevska, pn niso bile ukinjene. Skoraj dvajsetletna tradicija obstoja gimnizi|e v Kranju ni dopuAčnln, da bi nv-V-ani ostali mirni ob ukrepu dimniške vlade. Takoj se Je začela akcija, no le za obnovitev nižjo gimnnr.;je, temveč za ustanovitev popolno gimnazije Za to no se raven kranjskima mela zavzemalo vrv Korenjake občine. H lo po so potrebne številne deputacije In Intervencije, da so so na Duiuiju omehčali. Cesar ja Julija IBM ustanovitev popoln« gimnazije v Kranjti dovolil, ministrstvo p« je predpisalo kot šolrkl okoli} k'arj-t*ki ,rwdo\ lJiJUci in kamuiiki okraj, da bi imela ioU dosti dijakov. T. ko sta bila 18. septembra,_^8< odprta prva dva razreda i ^er zije s 135 učenci, nadaljnji fas» di pa so se postopoma i n \cfl\ dokler s kolskim letom i'*"^ p gimnazija ni posta!■» P^P^apt* je poslala v sv?t prvo ma|]j,^vjti<' Pomembno leio za zgod kranjsko gimnazijo pa .1° e„;jl Tedaj se je namro"- zavod * j* v svoje lastno poslopje, W*' je :e danrr:. Me.dn.i f!*'!"'1 "^jt' mornln r.nmree še pre! vfi*n, \fi vi jo gimnazije obve/ati. jfi zgradilo in vzdrževala PKir*1<>^a i" da bo poskrbela za P,',>^','1•,,lca,'• stanovanje zunanjih nil8cl1 Stavbo so začeli gradit' ^ leta 1MW\ konec avgust« njei'a leta pa jo bila z«J x^ ' Oflclelno Je bila odprta **-f#V tembra 18!«7. To Je bil veli* nik, ne le za kranjske m^ t" teniv - za vmo (lorei. i-kl>- u^|c!^ »lavje Je prihitela mn^"'11 ~n\4° zencev z vso Gorenjeke, ^tav' pa eo bili tudi najvišji Pr^c P niki oblacati kraniidte <1'*"cIa radi nr.gltMra porasta *uT^tf. 'r Jakov ie bila potrebna že ^fct* ta dozidava aevoni<**w f° Vsako nadstropje Je *lolji ^ ftf eno učilnico. Od tedaj P*1 «nj* Nprememb, notranje *iv ^tfo. Zavodu pa je bdo zl-!o P*? c*r< Anihiw^ (Nadaljevanje prih^ novejše dobe zunanja Ja ni doživelo noben n t Uspešno delo in lepi načrti Tudi Stanovanjsko skupnost v Škofji Loki tarejo letos finančne težave. O tem in nekaterih drugih problemih smo se & teden pogovarjali s predsed-^om Stanovanjske skupnosti skofja Loka tovarišem Janezom Mrakom. javnost šivalnice omejuje predvsem na krpanje perila in izdelava otroške konfekcije, manj pa na izdelavo oblek po meri. Gospodinjski biro pa je že večkrat organiziral razne tečaje za gospodinje. Letos je StarK>wanjdca sfcup- Letos primanjkuje Stanovanjski skupnosti denarnih sredstev še predvsem zato, ker nji-povih. potreb niso upoštevali pri izdelavi in sprejetju družbene-?a plana za letošnje leto. Ven-dar je občina skupnost pri njenem dtiu kljub temu finančno Podprla. V prihodnjem letu se stanovanjski skupnosti obetajo glede tega boljši časi. Pričakujmo namreč, da bo občinski jjudski odbor pri sestavi družbenega plana in proračuna za leto 1962 zagotovil določena sredstva tudi za nemoteno delo stanovanjske skupnosti. K Stanovanjska skupnost v Šk. Loki ima danes že lepo število Servisov. Med njimi vsekakor ne. smemo prezreti kemične čistilnice, pralnice, šivalnice, ra-uioservisa in gospodinjskega biroja. Omenimo naj, da se de- nost prevzela še nekatere dodatne servise. V nekdanjem nunskem poslopju v škofji Loki so adaptirali nekatere prostore in jih spremenili v delavnico za rezanje stekla. Pri tem delu jim je priskočila na pomoč tudi občina s pol milijonsko dotacijo. Prej je bila delavnica za rezanje stekla v sklopu trgovskega podjetja Zeleznina, ker pa jo je omenjeno podjetje opustilo, je delavnico prevzela Stanovaniska skupnost. Razmišljajo tudi, da bi odprli po-pravljalnico koles in mopedov, vendar trenutno nekatera vprašanja s tem v zvezi še niso rešena. Dejstvo pa je, da je taka popravljalnica neobhodno potrebna, saj se večje mehanične delavnice tovrstnih popravil kaj rade izogibljejo. Povečali bodo tudi skupino za popravilo vodovodnih instalacij. Poseben problem, ki bi terjal široko obravnavo, pa je mestna čistoča. Nedvomno se Škof j a Loka s tem ne more pohvaliti. Trenutno skrbi za red in snago v mestu Komunalno podjetje. Vendar je čistoča v mestu še ^ednoibolj an" manj pomanjkljiva. Zato se Stanovanjska skupnost škof ja Loka dogovarja s pristoječimi organi, da bi oni prevzeli skrb za snago v mestu. Stanovanjska skupnost bo v ta namen izdelala poseben predlog predračuna o stroških za vzdrževanje mestne čistoče. Podoben predlog naj bi izdelalo tudi Komunalno podjetje. Po te meljiti proučitvi obeh predračunov bodo vsekakor poverili skrb za red v mestu najugodnejšemu ponudniku. Ja pa to problem, ki bo terjal še mnogo tehtnih razgovorov in predlogov. V prihodnje se bo Stanovanjska skupnost omejila predvsem na reševanje socialno-varstvenih problemov. — P. MUZEJ NA PROSTEM Škofjeloški muzej je te dni postavil na svojem vrtu na gradu svoj prvi objekt, ki bo stal na prostem. To je znana Škoparjeva kmečka hiša, stara okoli 250 let, ki je bila prenesena iz Puštala na grad. Za to kmečko hišo je značilen slog gradnje, majhna okna in seveda hiša je brez dimnika, ker so kurili takrat kar v veži. Za sedaj je muzeju uspelo to redko značilnost nekdanje slovenske kmečke hiše ohraniti in postaviti na grajskem vrtu. Notranjost te hiše pa še niso uredili. Upajo, da bodo notranjo opremo in vse ostalo postavili še letos in bo tako zgodovinsko očuvana vsa značilnost tudi notranje opreme kmečke hiše. — V. R. bili Tudi v Poljanski dolini nI »o turisti vW nobena redkost. Zakaj pa bi *aj poli UMU griči In gozdovi, prikupne vasice med srninim drevjem *uborcca Sora tako prijetno vabijo. Da pa so turisU zadovoljni, je treba ^°*krbetl £e za to In ono. Vsak se namreč v poletnih mesecih rad osveži hladni Sorl. Zato so se v Gorenji vasi odloČili, da bodo popravili Jez na r|. tik za poslopjem, v katerem Je krajevni urad. Nekdanji jez je nnmreč razdrla. Vodna skupnost Je zato odobrila sredstva, s katerimi so zgradili . trden Jez. ki bo lahko kljuboval ie tako besneči Sorl. In prihodnje leto 0 Prišli spet na svoj račun vneti kopalci. Ureditev okolice Bohinjskega jezera ^ohlajsiia Bistrica (M. S.) -fctr'^Vni odbor v Bohinjski Bi-r 01 j'1 že na dveh svojih sejah (1^[)ravJal o predlogu osnutka j,: 'lnističnoga pi'-l,i okolice Bo-Jj/ W**ga jezera, Ta načrt predvi-t( ,|l °hairne gradnjo , ki bodo j^' 'tirane postopoma v razdobju •Mlati* 30 '"""'' 1/nxlno obSir" j. 1 bodo o tem osnutku člani ffovorili še na eni seji tn ga ZDRUŽITEV DELAVSKIH UNIVERZ (J.B.) - Na Bledu in v Bo-(j,^" |vipr;,vljaj<. združitev biv-iv ol>''niskih l!x>r<>\- (''lam 0,'i:.inov so na posvetu so-tlr.11^0 "i'.otavljal i. 0 ' txi l/ol * '''<> i usmerjala in vodila skup-tyjLP*"av<> A skupnim upravnim Sestavljali ga bodo J.^ nn"orov. omenjenega posveta Icj *°Vorii| tudi o programu dala, U* 1 11 i" ! potem skupaj s svojimi pripombami predložili v obravnavo ObLO Radovljica. Osnutek predvideva gradnjo avtomobilske ceste od Laškega rov-ta rio Zlatoroga in to nad hotelom Bellvue tako, da bo potem sedanja cesta aJUKBl le za sprehajališče. Okoli hotel.. Jezero v Stari Fužini in v bližini hotela Zlatorog bodo centri osnovne preskrbo in uslug, pri katerih bodo na primer: trgovina, mlekarna, trgovina s sadjem in zelenjavo, prodajalna tobaka in časopisov, turistična pisarna, avtobusna postaja, športna igrišča in nekatere obrtne delavnice. Gradnji vikend hisio je namenjeno področje v Ukancu, v Rib-čevem lazu in v Stari Fužini. Hivmi breg je/era naj bi Otta] n<--zazidan; razširili bi le sprehajališče, drugače pa ohranili naravni park. Člani KO so na račun tega osnutka že izrekli nekaj pripomb. Tnko so menili, da bi moralo biti posebej določeno mesto zn počitniški; domove in pa mesto za gradnjo novih hotelov. V osnutku urbanističnega načrta je predvidena le gradnja hotela pri izviru Savice in na Vrtovlnu, na kraju bi vse Pirčeve vile pu naj bi btlo zgrajeno večje zabavišče. Predlagali so tudi, da bi zgradili nekaj K'Vitinskih objektov v okolici hotel n Pod Voglom in da bi predvideli več fcportnih objektov, predvsem naprav xa zunslu ±i*xL Na nas so poz Ondan sem peljal otroke na ogled blejskega "šahovskega turnirja. Se-dcl sem v vagonu in živahno kramljal z otroki. Odgovarjal sem jim na številna vprašanja, ki so mi jih zastavljali. Ugotovil sem, da je današnja mladina precej kritična do vsega, kar se pri nas dogaja. Pogosto sem bil v zadregi, kako bi odgovoril. Znašel sem se v dokaj neugodnem poloiaju, ko so me otroci vprašali, zakaj se zanje na Trati pri Škofji Loki nihče ne zmeni. Tam je precej mladine in otrok m ti ni majo prav ničesar, ne telovadnega društva Partizan, ne mladinske organizacije in ne prostora, kjer bi lahko igrali šah, namizni tenis in podobno. Prav tako preostane mladincem ob nedeljah za zabavo samo nogometno igrišče in še tega so sedaj preorali. Otroci na Trati bi namreč prav tako radi imeli klubsko sobo, kakor jo imajo njihovi sovrstniki v Škofji Loki. Iz teh razgovorov sem zvedel še marsikaj. Otroci so kritizirali starejše ljudi in družbene organizacije, ki se prav malo zanimajo za to, kako se mladina na Trati izživlja. Ne bi hotel ponovno poudarjati, da tamkajšnja mladina res nima ničesar, razen kino predstav ob sobotah in nedeljah. Zato ni prav niČ čudno, če se mladi tako krčevito oprimejo potujoče karavane, ki se ustavi dvakrat na leto tudi na Trati. Tu mislim namreč na razne skupine z vrtiljaki, s streliški in podobno. Kadar se taka skupina zopet ustavi na Trati, odmeva predvsem ob sobotah in nedeljah hre-ščeči zvočnik pozno v noč. In koga lahko vidimo na zabavišču? Največ je otrok in ostale mladine. Prepričan pa sem, to so mi potrdili tudi otroci sami, da si bolj žele športa m ktdturne zabave kakor pa plehke muzike z omenjenih zabavišč! Vse pripombe mladih so se mi zdele popolnoma umestne, ker sam živim na Trati in poznam razmere. Ljudje in družbene organizacije se zganejo šele tedaj, ko se že pojavi kak mladinski kriminal ali podobno. Zato bi bilo prav, da bi prisluhnili tudi težnjam mladih in s skupnimi močmi njihove zahteve tudi realizirali. — Vlado Rozman Prešibko sodelovanje Skofja Loka (P.) - Člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Škof;a Loka so pred nedavnim obiskali več sindikalnih podružnic. Povsod so ugotovili, da pripravljajo pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka izključno računovodstva. Sodelovanja sindikalnih podružnic, kolektivov in samoupravnih organov skoraj ni. Zato bo treba o tej nedelavnosti čimprej razpravljati na pristojnem forumu in sprejeti konkretne sklepe za poživitev dela sindikalnih podružnic v tej smeri. Sprejet program študija skorja Loka, 10. oktobra (P) — Danes popoldne je bil tu plenum občinskega komiteja ZK Škofja Loka. Na njem so razpravljali o ideološkemu delu v zimski sezoni 1961/62. Uvodoma je predsednik ideološke komisije predaval o nekaterih političnih in ideoloških vprašanjih, ki so se v glavnem nanašala na probleme v svetu. Na današnjem plenumu Občinskega komiteja ZK so sprejeli program študija osnovnih organizacij Zveze komunistov v zimskem obdobju 1961/62. Študij bo potekal po vnaprej določenih temah. Teh bo devet-Osem aktualnih tem je že določenih, medtem ko bodo eno zbrali po potrebi. Člani plenuma so na današnji seji razpravljali o nekaterih organizacijskih j zadevah večerne politične šole. I Kot priprava na današnji plenum pa je bila včeraj seja se- j kretariata občinskega komiteja ZK škofja Loka. Kljuk pomanjkanju uspeh V ponedeljek, 9. oktobra, je bil letni občni zbor škofjeloške Svobode. Enoletno delo je analiziral dosedanji predsednik škofjeloške Svobode tovariš Peter Finžgar. V svojem poročilu je nanizal glavne značilnosti društvenega dela v Novi stroji v tovarni Sukno vijo, da je njihova tovarna majhna in zato ni kaj dosti pisati o V tovarni Sukno v Zapužah pra- njej. Res je, da se zaenkrat še ne more primerjati z velikimi tekstilnimi tovarnami, toda z rekonstrukcijo se uvršča na vse vidnejše mesto. Njeni izdelki imajo pri nas že precej slovesa in so bili deležni odobravanja potrošnikov na raznih sejmih in revijah, na katerih tovarna redno sodeluje. Morda bi veljalo najprej omeniti, da se je tovarna Sukno trvr- Prihodnjič spet kaj novega Ob koncu septembra se na Bledu zaključujejo poletne turistične prireditve in o teh bi želel spregovoriti nekaj besed. Ne bi našteval, kakšne prireditve so se zvrstile v letošnjih poletnih mesecih {o tem smo nekaj poročali sproti), omejil bi se le na splošno presojo in na kritične ugotovitve. — Ce bi se najprej vprašali, s čem novim so organizatorji presenetili obiskovalce, se moramo vsekakor najprej spomniti na gostovanja največjih jugoslovanskih folklornih zborov; tu mislim na Kolo, Tanec in Lado. Razen omenjenih je letos gostoval na Bledu tudi akademski folklorni ansambel France Marolt iz Ljubljane. Vse štiri skupine so izvajale izvirne domače plese. Domače plese in pesmi so posredovali tudi zbor Tine Rožanc iz Ljubljane, zbor Svobode z Jesenic in blejska folklorna skupina. Med letošnjimi novostmi fn zares kvalitetnimi prireditvami klasične glasbe naj omenim koncert Slovenske filharmonije ter opernega orkestra in solistov. Poslušalci so bili s trm koncertom zelo zadovoljni. Na žalost pa so bili slabo obiskani koncerti opernih arij v Kazini. V vrsti zabavnih prireditev vsekakor prednjači festival jazza od 9. do 11. junija v Kazini. Solisti radijskih postaj Beograd, Novi Sad in Skopje so letos nekajkrat gostovali, vendar občinstva niso preveč navdušili. Več uspeha je imel vokalni zbor Dalmacija rz Zagreba z instrumentalno skupino Mario Nardelll. Med poletno tu-00 aeaOBO so se zvrstile tudi lieionalne prireditve 1 akor ltl-v] o ti moj Bled, volftev/ M it.s Bled in nekatero drugo, ki niso prinesle nič nov<*ga in originalnega. Iz leta v leto se ponavljajo v skoraj enaki režijski »-VadM Si><-r lahko rečemo, do J» ve, m,, prireditev dokaj kvalitetna, toda manjka jim nekaj novega, svežega in domiisemo pripravljenega, zato so predstave največkrat enolične. To najbolj občutno tisti gostje, kd te prireditve obiskujejo vsako leto. Za mnoge blejske prireditve bo v prihodnje služila nova dvorana, prireditelji pa proučujejo možno-' Al bi izkorlstHi tudi druga prizorišča, na primer: na Gradu, na Straži, pri kopališču in drugod. J. U- čistega dohodka in osebnih dohodkov. Izdelali so prve osnutke, ki jih preizkušajo in nadaljujejo z analitskimi ocenitvami in vskla-jevanjem delovnih mest. Osnova nove delitve osebnega dohodka bodo proizvedena količina, kvaliteta in znižanje proizvodnih stroškov. Pred dnevi so izvolili obratne delavske svete, ki bodo prevzeli široke pristojnosti. Medtem ko bo toJ^ilitaKOMUNA stila med tiste gospodarske organizacije, ki gradijo svoje obrale v pasivnih slovenskih krajih. V novem obratu v Jut j ovcah pri Kibnici, ker bodo delali česane in m tkan c volnene tkanine, je že zaposlenih 60 delavcev. Predilnica bo dograjena verjetno do marca prihodnjega leta. Ko bo gradnja zaključena, bo v tem obratu zaposlenih okoli 100 do 150 delavcev. Vsega skupaj bo imela tovarna Sukoo 50 statev. Toliko jih tudi morajo imeti, če želijo resno konkurirati drugim podjetjem. Tudi v matičnem podjetju so pred kratkim montirali več novih strojev. V tej tovarni sedaj veliko govorijo o novih pravilnikih, o delitvi centralni delavski svet še vnaprej razpolagal s skladi, bodo obratni delavski sveti odločali o vsem v zvezi s proizvodnim postopkom, organizacijo, določevanjem planov, delitvijo osebnih dohodkov, urejevali bodo disciplinske zadeve, odpuščanje in nameščanje delavcev, določali dopuste itd. Obratni delavski sveti imajo sedaj skupaj približno 100 članov, to pomeni, da je skoraj vsak drugi član kolektiva neposredno soudeležen pri samoupravljanju. Ker pa se posebno po manjših obratih o važnejših zadevah pomenijo kar vsi delavci, ki tu delajo, je mogoče trditi, da v tej Tovarni odločajo svi člani kolektiva. M. S. preteklem obdobju in nakazal smernice za prihodnje delo. Iz njegovega poročila povzemamo, da je Svoboda kljub nekaterim pomanjkljivostim uspešno izpolnila svoje kulturno poslanstvo. Le nekatere sekcije (šahovska, lutka reka in pevska) so zaradi neaktivnosti nekaterih članov kaj kmalu zamrle. Kjerkoli pa so bili člani prizadevni, tam rudi uspeh ni izostal. To velja za dramsko in glasbeno sekcijo, za godbo na pihala in mladinski klub. Svoje poročilo je predsednik Svobode zaključil z besedami, da se bodo morale sekcije v prihodnje bolj osamosvojiti. Svoja poročila so podali tudi vodje sekcij. Nekateri izmed -ljih (France Kovač, Poldka Stiglic in Gulič) zaslužijo za svoje požrtvovalno delo v škofjeloški Svobodi vse priznanje. Razprava na občnem zboru je odkrila in osvežila tudi številne druge probleme, o katerih bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk. Vlado Rozman Svet delovnega kolektiva Skofja Loka (P.) - Sindikalna podružnica Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka pripravlja kot prva volitve v svet delovnega kolek, iva. Svet volijo z namenom, da bo že sedaj reševal nekatero probleme poslovanja ljudskega odbora ter usfužbenske zadeve. Kasneje, ko bodo tudi ti organi iTcJtonjerri, bodo pos.ovunje prilagodili predpisom. HADOVUTCA (A. T.) — Sonce Je žc zahajalo, ko smo jih pred dnevi obiskali na rokometnem Igrišču zraven kopališča. Trenirali so. Jutri bodo namreč Igrali v Tržiču z moStvom B, pa se je treba resno pripraviti. Tako nam Je povedal vratar radovljiške rokometne ekipe Štefan Pes lak. Njihov rokometni klub pa skrbi tudi za vzgojo mlajšega kadra, saj imajo s pionirji treninge vsak teden trikrat ali štirikrat. Pravi, da je v Radovljici med golaKO mladino za rokomet velika zanimanje, čeprav Je klub še m'ad in nekih vidnejših uspehov Se ni dosege1. Ko smo ga povprašali po najboljši igri, nam je povedal, da so doslej najuolje igrali s Krizami, kjer je bil rezultat 15 : 15 Natolcevanje ali resnica? Kaj se skriva za govoricami o kranjskem »Avtoprometu« O delovnem uspehu tovarne Iskra v Kranju — izdelali so 2 milijonski števec — in o slovesnosti v zvezi s tem, smo že poročali. To pot pa objavljamo sliko: še nekaj metrov in 2 milijonski števec bo zapustil tekoči trak v montaži Pred leti kranjski Avtopromet, zlasti zaradi slabe organizacije poslovanja, ni užival najboljšega slovesa, v zadnjih nekaj letih pa se je podjetje razvilo v eno najmočnejših transportnih organizacij na Gorenjskem. Položaj se je se posebno izboljšal, odkar se je podjetje lani avgusta preselilo v nove primernejše prostore na Primskovem. Pred ČPRom. ko zoper Avtopromet domala ni bilo prigovorov, pa so spet začele krožiti o podjetju razne govorice. Graja je letela zlasti na direktorja podjetja Zmaga Zupančiča, češ da s svojo samovoljnostjo in »pristojnostmi-« krni pristojnosti de!?vi~kega sveta podjetja, s čemer duši da:avi?ko samoupravljanje. Nekateri so mu očitali še to. da j? pristranski in nepravičen do delavstva in podobno. Dokler so takšne in podobne govorice ostajale ni »nižji ravni« ni kazalo temu pojavu nripisovati posebne pozornosti. Ko pa so pozneje te govorico dobilo le preresen prizvok, ki bi utegnil škodovati dobremu imenu in poslovanju podjetja, pa 6ta se z? stvar po/animnla tudi Občin-ki konvte Zveze komunistov ln Občinski sindikalni svet. Sestavljena je bila posebna komisija, ki naj preišče predvsem položaj delav.sk'jga samoupravljanja v podjetju. Ugotovljeno jo bilo, da so *ojo delavskega rr.re*a in upravneta odbora zalo pojeste in plodne (kar je bilo razvidno tudi iz zapisnikov posameznih sej). Očitki, češ da je delavsko samoupravljanje v podjetju ogroženo, so torej ostali brez osnoi'e. In vendar — kje so vzroki za te govorice? Nobenega dvoma ni, da Novo v zdravstveni službi Kranj (R. C.) - Svet za zdravstvo ObLO Kranj je pred kratkim razpravljal in sklepal tudi o prosti izbiri zdravnika, to je o temi, ki postaja tudi na Gorenjskem čedalje bolj aktualna. Predsednik Sveta Alojz Zavrl je najprej obrazložil najvažnejše točke pravilnika o uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva po zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, ki ga je sprejela skupščina Okraj- j«Hko, nega zavoda za socialno zavarovanje 7. septembra letos in ki je začel veljati 3. oktobra. Omenil je tudi nekatere ugotovitve s posveta zdravstveno-prosvetnih delavcev in upravnikov zdravstvenih zavodov, ki je bil nekaj oni pred tem. Po daljši razpravi je Sva', sprejel več sklepov. Tako je sklonil priporočiti strokovnemu svetu občinskega zdravstvenega centra, da čimprej prouči ta pravilnik in začne z izvajanjem. Predvsem bo treba prilagoditi poslovanje zdravstvenih zavodov. Strokovni svet bo prihodnje spremljal problomaki bo nastala z uvajanjem dolžnosti in pravic zavarovancev v zvezi s pravilnikom in ki bo narekovala morebitne spremembe ali dopolnitve tega pravilnika in jih sporočala Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje. Glede preste izbire zdravnika je svet sklenil priporočiti Občinskemu odboru SZDL. da skl.čo posvet zdravstvenih delavcev in drugih pristojnih činiteljev. Pomenili naj bi se, ali naj se Izbira zdravnika opravi kampanjsko v določenem roku ali po potrebi ko zavarovanec prvič zboli. Pri tem naj bi upoštevali rezultate ankete, ki jo v tej zvezi pripravljata Okrajni sindikalni svet in Okrajni zavod za socia>o zavarovanje. koreninijo v podjetju . .. Pred nekaj dnevi sem se oglasil v podjetju — seveda z dobro željo, da ugotovim, ali sa skriva za kulisami teh govoric natolcevanje ali resnica. Moj obi.sk je predvsem veljal predsednikom delavskega sveta, upravnega odbora in sindikata. Poglejmo torej, kaj so vedeli povedati. Predsednik DS Janez Subic: »O kakršnem koli direktorjevem zapostavljanju Delavskega svota, s čemer bi bile pristojno,!i delavskega samoupravljanja okrnjene, ni govora. Direktor je na sejah DS sicer marsikaj predlagal — vse v smislu gospodarnosti v podjetju, vselej pa je tudi upošteval predloge članov DS. Govorice, ki trdijo nasprotno, predvsem pa t», da je zav *al delo samo;i»mvnPi ora^nev v podjetju, so golo nate' ~e> a nje.« In kai pravi predalnik upravnega odbora Pavel Šolar? »■V podietj* sem prijel avgusta lan?, laroj nekako takrat, ko se i« pod'**;,je pre^Tilo v neve pro-•tors. Kar se f::a prejšnjega oo-sflovaro?. ko srno se še rme*li v otejrolenlh -prost-viti pod mestom, pes ne r~i"vam bili "fsebno nav-du^n. V ti-.'ih prilikah rei r,i b'lo meč izvasii u^^tne or^an^R^i,*? ir>e 'av^oja in df'ovne disaialin?. V današnjih pros'-r-ih pa Je zapili"! drug veter: paralel n~d delo^n po"an»f»nih sVun-in je la'H, irve**^ I smo ekor.r«mskc cnof« in seveda pr-Hlvsem z-^ririli delovno nis^i-piiro. Vs?ska-i $rro«]itvljo večje možnosti ekonomske enakopravnosti. Zavod za zaposlovanje delavcev bo proučil tudi vse možnosti Izobraževanja Žena za tista delovna mesta, za katera bi se uposobila s krajAimi tečaji praktično in teoretično. To usposabljanje bo zavod rudi finan«lral. — A. T. Takšnega mnenja so bili tudi nekateri drugi člani kolektiva. Vse torej kaže, da govorice tokrat koreninijo v osebnih nasprotjih. Ce že govorimo o nevšečnostih v podjetju, ne bo napak, če si bomo na kratko ogledali še njegove svetle plati. ni park okrepili za 140 sedežev, tovornega pa za 70 ton. Spričo potreb, ki jih vsiljuj naraščanje števila osebnih avtomobilov, predvsem Fiat—Zastav* so odprli v podjetju tudi servlSP" delavnico. Fiat—servis deluje ze od 1. avgusta. Specialno orodje 1* Podjetje je uvedlo nekaj novih avtobusnih prog. in sicer: Tržič— Jezersko, Tržič-Kranj, Tržič-Golnik. Tržič-Kranj—Ljubljana, Kranj—Cerklje—Ljubljana. Razen tega pa v zimski sezoni še progo Kranj—žičnica Krvavec. Tudi vozni park bodo precej okrepili. V teh dneh pričakujejo 4 nove avtobuse in več 7-tonskih tovornjakov znamke FAP. S to pridobitvijo bodo potniški prevoz- to delavnico je milijon dinarjev, veljalo več ko* medtem ko stal- no zalogo materiala cenijo na pol milijona. Dela imajo seveda čez glavo. Delovni kolektiv, ki šteje okra? 160 ljudi (pred petimi leti ustvari mesečno preko 30 mil i 5^ nov dinarjev prometa (pred 5 le*1 30 milijonov letno). - Vseka*«1' uspeh in razvoj, ki ga ne kaže podcenjevati. Razsvetljava v izložbenih oknih Kranj — V torek je imel Svet za komunalne zadeve ObLO Kranj svojo 16 .redno sejo, na kateri so razpravljali o nekaterih aktualnih komunalnih problemih v občini. Najprej so razpravljali in sklepali o trimesečnem poročilu poslovanja podjetja Komunalni servis Kranj, ki ga je podal direktor podjetja, nato pa so govorili še o unsnčnih zadevah nekaterih hiž-nih svetov v Stražišču in na Zlatem polju. Ob tej priložnosti so govoriil tudi o razsvetljavi izložbenih oken. Svet je sklenil, naj bi ObLO sprejel odlok o obveznem enotoet11 razsvetljevanju izložbenih oken J" o reklamnih napisih. To vprašanje v Kranju ni urejeno in koristnih lokalov po svoje urejajo in razsvetljujejo izložbena okna, kak0* jim bolj ugaja. Največkrat so ložbe neprimerno urejene, rnrief8 pa v večernih urah sploh razsvetljene ali pa so v njih ta*0, šibke žarnice, da se razstavlj^! predmeti slabo vidijo. Odlok bi torej odpravil vse te pon^or kljivosti; mesto naj bi sleoi^ boljšim vzornikom, ki imaj0 ^ ložbeno razsvetljavo že urejefl0' ^-c^foiVESTNIK Odkrit pogovor o neredu .»Sprejeli smo družbeni načrt, s katerim smo se obvezali, da bomo letos ustvarili 50 odstotkov več kot lani. Toda bojim se, kako bomo uspeli?« je začel z razpravo Franc Dežman na polletni konferenci sindikalne podružnice tovarne pil »Triglav«, ki je bila v četrtek. »Manjka nam surovin, ker nimamo sredstev za nakup. In ker nimamo surovin, naše zmogljivosti niso izkoriščene. Razen tega pa zgubimo vsak mesec najmanj 100.000 dinarjev zaradi malomarnega odnosa do naše imovine, do našega dela. Skoraj nihče ne pazi, kakšen izdelek — dober ali slab — bo dal iz rok. Po nepotrebnem uničuje material in podobno. Dogaja pa se tudi, da hoče nekdo čimveč preseči normo, da bi dobil za tisto 100 dinarjev, pri tem pa je naredil škode za 10 ali 15 tisoč dinarjev, ki jo mora ufrpeti ves kolektiv.« Kar zadeva nered v podjetju, je razpravljal tudi tovariš Sme-jic: »Zjutraj ob 6. uri največkrat vse kaže, da nikogar ne bo na delo, pol ure pred drugo pa so že vsi nared, da gredo domov. Žalostna pa je tudi n a slika v straniščih, kjer se / ružnim neukusnim pisanjem žalimo drug drugega in s tem kvarimo delovne odnose.« Predsednik DS Miro Lupšu |e rekel; »Precej dragocenega časa izgubimo na račun nereda. Onxlja skoraj nikoli ni tam, kjer je zanj predviden prostor. Dogaja se, da delavec tudi pO eno uro išče ves pribor, tla sploh lahko začne delati.« Razprava je bila tokrat o disciplini v podjetju nadvse razveseljivo odkrita in pozitivna ni k sindikalne podružnice 41 gust Lapa j na je že v porocrf poudaril, da bi po njegov^ preudarku ekonomske enot« podjetju lahko v marsičem I boljšale sedanje stanje. Tako? v razpravi ugotavljal tudi tffl stavnik ObSS Lado ErjavsJ Med drugim je rekel: »PreP£ čan sem, da bi z ustanovitVr ekonomskih enot takšna ^ prava kot je bila danes, PnV*^ odpadla. Vprašanje discip'1^ potem ne bi bil več probl^j Uspeh celotnega podjetja pa . bil prav gotovo večii. Kot V kaže, bi bilo že na račun di*j pline precej prihranjcn«ga P materialu in času.« 6 polletnem uspehu DodJ$, računovodja Nadislav Sal^, je poroča! delovnemu kolek* Vil ger. Med drugim je dejal, da 1 podjetje v prvem polletju ^ kaj ddbro zaključilo poslovanj vendar pa bodo izračuni v Ej. tretjem tromesečju manj U« g ni. »Imamo pa dejansko vc> težave zaradi sredstev, ki ^ jih močno primanjkuje z> {0. bavo surovin. Problem pa.lCnj liko večji, ker so naše pij* p trgu vse manj iskan izdelek- ' to je naša perspektiva le V P a usmeritvi proizvodnje. Za J°J| bodo spet potrebna $reaB* | novi stroji in podobno, '""^i-bomo morali zagotoviti £*J3| To pa bo vsekakor /;''n'jiCg3 prec j naporov in smotrne!^ dela kot doslej.« — B. Fajofl Občinsko pojilo Tržič (B. I'.) - Vse Ha««. <.;.» Izgubijo tudi dragocen čas za učenje, medtem ko za izvenMaHO dejavnost sploh nimajo nikakršnih možnosti. Starfti bo se že večkrat zavzeli, da bi resili ta problem, vendar so biti doslej vsi pogovori / avtobusnimi prevoznimi t ji brez uspeha. Čeprav bi bilo otrok dovolj za en avtobus, nobeno podjetje nI zainteresirano, da bi uvedlo rodno opoldansko jjrogo Tržlč-Jelendot. Težave 2uradl prometnih zvez imajo tudi delavci Iz Podljubelja m Lt& Ob itočui Izmeni niiinjo ftdlMnafa avtobusa, da bi jih po dolu pripeljal lz Tržiču domov. Pogovori s prevoznimi podjetji \xi «o bilt doslej tudi zaman, čeprav bi bilo delavcev ver kot p.- •. .• za en avtobus. Podobno težave imajo tudi pie bivalci Senidnoga in okolice. Zavzemajo se, da bi neko podjetja uvedlo rodno zvezo s Trži čem, vendar v tej želji doslej še niso napeli. Roa je •icer, da so avtobusna prevozniška podjetja že tako ali tako proobre.nenjena, vendar bi verjetno lahko i malo več prizadetosti ugodila tudi željam omenjenih prebivalcev. Pojazen, da bi bilo na teli relacijah prenut lo je skofiaj odwtt£ imenovano že pri >•--SZDL in v sindikalnih P**""1^* cah komisije za vpis občl^ ^ paaojlla. Včeraj poooldrt* 1>l p) Ne aeetall predaextna*i kom raj m ne pogovorili 0 nem postopku glede &JCV> posojila. »rk"^ Prebivalci z območja trži^j-mune wo zanima Jo, Č« bi V (inskeiu posoltlu lnhko P°^ fO stanovanjskimi **^iii v tudi s informacijah, ki smo j'h zvezi s tem. pa vet i'-tn° iKi"" moč pomagati s stunova1^^'' boni, ker bodo sredstva ^ čitev teh bonov Sele v l*" Razvftfe prapo^, ,ri Ml«, li. oktobra (B. r-)(70n**r' dopoldne ob 10. uri bo v c n* jevem domu večja piired' ^v/V kateri bo Občinski t,al**,jit K razvil svoj pruj>or. K'X'V' fpv kumoval predsednik ObI^ -» V0' Lovto C erar. rut priradltvi P ^ sta sodelovala orkester 1» zbor DPD -Svoboda« votn Otona ZuaSMoniia. MALI NAS V Eli ' — Tudi ob največji pazljivosti se v nam včasih zgodi, da se na obleki pojavi madež kemičnega peresa l aiihfr nalivka). Tak madež poskusite odpraviti z volnene ali svilene obleke s čistim alkoholom. Pri drugih tkaninah uporabile Špirit za gorenje, ki ste mu dali nekaj ocet-ne kisline. — Ce se vam je zgoddo, da je temno volneno blago po pranju izgubilo sijaj, si zapomnite to, da po pranju pustite blago deset minut v hladni vodi. Nato pa ga nekajkrat Izplakncte v čisti vodi. — Sadni madeži navadno izginejo iz obleke šele, ko jo nekajkrat prekuhamo. Vendar preizkusite tale postopek. Madeže (razen bre^kvi-nih) drgnite s čisto krpico, namočeno v teplo vodo. Ce madež ne Izgine, obleko operite v hladni vodi in nato kanito na madež nekaj kapljic glicerina. Tako naj stoji 3 ure. Nato drgnite madež s krpico, namočeno v kisu, in končno operite V vodi. — Kadar kupujete veliko stoječo luč, pisarniško ali svetilko za nočno omarico, se prepričajte, kako visoka je. Njena višina je zelo važna, da vam bo nudila zaželeno razsvetljavo. Nosilec svetilke mora biti POPOLDANSKI POČITEK Zdravniki menijo, da se je po kosilu zelo koristno za nekaj časa napočiti, in to duševno in telesno, listi, ki bolehajo na srcu, imajo težave z želodcem in jim je tak počitek celo neogibno potreben. Ni treba, da redno ležete, lahko se odpočijete tudi na divanu ali naslanjaču. Niti ni dobro po kosilu zaspati, ker spanje otežkoča pre-prebavo. Počitek naj traja od pol ure do največ poldruge ure. Da'jši popoldanski počitek bi le povzročil, da bi ves ostali del dneva bili leni. Počitek je koristen tudi otrokom. Seveda ne bomo zahtevali od njih, da bodo mirno sedeli, kot to znajo odrasli. V tem času pa naj le bodo manj živahni, naj ne skačejo in te* kajo takoj, ko so vstali. Najlaže je, da otrok takrat morda riše ali podobno. Seveda ne bomo rekli, da ni gibanje otroku potrebno; toda ne po kosilu. Z GOSTI PRI MIZI Imate goste na kosilu, pa ne veste, kako bi jih razvrstili. Kot gospodinja jih morate razvrstiti za mizo, in tako ste posadili skupaj zakonski par, brata in sestro, zaročenca in zaročenko. Ali je to prav? Rekli bi, da ne. Sestre in brate ter starše ne posadite skupaj. Toda oba zaročenca naj le bosta skupaj. Majhni otroci, ki jim je še potrebna pomoč pri jedi, naj sedijo pii materi. In novoporočenci? Leto dni jih ne ločite, potem pa nikoli ne posadite moža k ženi. sok 1.35 m — merjeno od tal do senčnika. Pisarniška namizna luč naj bo visoka — merjeno od njenega temelja do senčnika — 95 cm. Senčniki naj se širijo cd zgoraj navzdol. Navadno pravimo, da mora biti premer senčnika spodaj dvakrat večji od zgornjega premera. — Svetla volnena obleka se hitro umaže in jo razen tega še težko čistimo. Ce jih operemo, niso več kompaktne in se rado mečkajo. Postopajte tako: hlače, obleko ali krilo položite na likalno desko in potrosite z žgano magnezije Z mehko, čisto krpo drgnite po bl~gu. Drgnite vedno v eno smer. Mas-ne in druge madeže očistite že prej. Zelo dobro sredstvo za čiščenje madežev je krompirjeva moka ,ki ji primešate nekaj bencina in s to kašo podrgnete po umazanih merttih. Vendar magnezija čisti samo umazanijo na obleki, maščobo pa odstranite z Vemadom ali dragim sredstvom. Po čiščenju obleko stie-pajte in zlikajte. Pravijo, da Parižani no poznajo lepe in manj lepe žene, temveč samo negovane in manj negovane. Zato je poraba lepotilnih sredstev v Franciji ogromna, Parižanke pa uiivajo sloves najbolj negovanih in ■tCozmeftka prikupnih žensk. Sloves francosko kozmetike je znan, zato tudi vlada na svetovnem tržišču in ji konkurenca ne deia posebnih težav. Zaradi tega slovesa največkrat žena pogreši in kupi lepotilno sredstvo, ki ji prav nič ne ustreza, mogoče celo bolj škodi kot koristi. V nt kaj nadaljevanjih bi vam skušali ped tem naslovom posredovati nekaj pripomočkov in vas usmeriti k pia- vilni izbiri kreme, losiona in ostalih sredstev za nego kože. Zena navadno uporablja za nego kož.e kremo, ki je primerna za njen ten. Cesto pa predvsem mlajše zapelje vtroešna reklama, da uporabi potem napačno kremo, kar se takoj pozna na ter.u. Ko doseže žena starost petdesetih let naj uporab- lja hormontslze kreme iti matičnt mleček, prej nikakor ne, če noće imeli neprijetnih posledic. Ce sami ne morete ugotoviti natančno kakšen ten imate, 6e posvetujte z dro-geristem, da vam da primerno kremo; mastno za suhi ten in obratno. Pri športu je prav tako važno, da uporabljate pravilno izbrano kremo. Potem so .še kreme proti mrazu, kreme za roke, nočne in dnevne kreme, vitaminska, zaščitne kremo proti kemikalijam in podobno. Ob pametni uporabi kozmetičnih sredstev uspeh ne more izostati. Vendar kozmetika sama ne zmore vsega. Neurejeno življenje se zelo) odraža na tenu in niti puder ne more zakriti vseh pomanjkljivosti. Zona, ki veliko kadi, prekomerno pije turško kavo in alkohol, se ver liko zadržuje v nočnih lokalih, n« more pričakovati, da bo njena koža prožna in rožnate barve, ampald postaja rumenkasta, ohlapna z razširjenimi porami, z vdrtimi očmi brez sijaja. S šminkanjem se to de neke mere da popraviti, toda prav letošnja moda predlaga manj šmin-kanja. bolj mladosten in nenašminkan obraz. Moda je zavrgla umetne trepalnice in črno obrobljene oči ter priporoča samo zelo diskreLno šminkanje. (Se nadaljuje) MODA SPET LANSIRA VOLNO Ne samo zaradi mode, ampak tudi v želji, da bi bili primerno opečeni, izbiramo obleke, ki so skladne in jih lahko z malenkostnimi spremembami nosimo od jutra do večera za razne priložnosti. .Taka je poletna obleka. Dobrprio.oji vsaki ženi, je topla in t.^ž mode prav malo spreminja ali skoro nič. Letošnja moda predlaga male pletene komplete .Navadno so sestavljen iz treh delov: ravnega ali plisiranega krila, pletnc bluze in jopiča. Pogosto jo ves komplet obrobljen e> trakom kontrastno barve. Seveda dopušča tak komplet naj* različnejše kombinacijo (tako v barvi kot z drugimi tkaninami)^ vendar deluje najlepše kot enotna enobarvna kombinacija s skromni-, mi okraski. Na splošno je jesenska mocla vsa v znamenju volne. Iz volne so na* rejene obleke, kostimi, jopiči, krilaj, hlače, plašči in celo torbice, čepraV smo kombinacije pletenih torbic in ljubkih pokrival opazili že larvdGO leto in nam pleteni ovratniki in mansete na enobarvnih zimskih plaščih niso tuji. Puloverji segajo čez pas in se zar vezujejo s pasom iz istega matej-riala ali mehkega usnja ali kovinske verižice. Obleke so ravno in ne poudarjajo telesa ter zahtevajo tudi zelo straktivne dodatke. Zadnji del obleke je podložen s platnom ali pa tudi svilo, da se ne bi obleke grdo raztegnile. Moda je zavrgla lanskoletno ohj-liko pletenih kap v obliki tulcev lm predlaga pletene baretke z robom ali brez njega, kot smo jih že nosile iz blaga. TorotHa. poslušajte \sak dan oY> B., 6., 7., 8., 10., 13., 15., 22., 23. in 84. uri ter radijska dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah na ob 6.05, 7., 8., »., 13., 15., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 14. oktobra 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Poštarček v mladinski glsabe- ni redakciji 8.30 Češka in romunska zabavna glasba 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Šetta simfonija 10.15 Naš zvočni magazin 12.00 Poje Ljubljanski komorni zbor 12.15 Kmetijski nasveti - Ing. Oto Muck: Gospodarnost rabe močne krme pri reji govedi 12.25 Ansambel Srečka Dražila igra narodne 12.45 Hammond orgle 13.30 Brahms in Čajkovski 14.00 Vedri napevi 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Concertino simfonico za klarinet in orkester 16.20 Sedem pevcev — sedem popevk 16.40 MoSki pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja 17.15 Mandolina in godala 17.30 Po kinu se dobimo 18.00 Za vsakogar nekaj iz arhiva operne glasbe 18.45 Okno v svet 20.00 Domača glasbena uvertura za sobotni večer 20.20 Radijska komedija 20.58 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izecljence 23.05 Plesna glasba NEDELJA - 15. oktobra 6.00 Jutranji pozdrav 6.25 Melodije za dobro voljo 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Venec narodnih melodij 8.00 Mladinska radijska igra 8.37 Jz albuma skladb za otroke 8.52 Trije plesi iz baleta Gajane 9.05 Zabavna glasba za novi teden 9.45 Tenorist Miro Brajnik zapoje tri samospeve 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.39 Pisan glasbeni dopoldan 11.30 Plemenita višnja — reportaža 11.50 Klaus Wunderlrch s svojim ansamblom 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Ljudski glasbeni motivi raznih narodov 14.15 NaU poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Operno melodije lfi.00 Humoreska tega tedna 16.20 Igramo za vas 10.05 V tričetrt'nskem taktu 17.15 Radijska igra 18.01 Razmišljanje — simfonični poem 18.15 Trio Herwendel 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki 0.00 Izberite melodijo tedna 20.50 Zabavni intermezzo 21.00 Mozart v Pragi 22.15 Nočni akordi 23.05 Plesna glasba PONEDELJEK - 16. oktobra 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Plesni ritmi iz koncertnih v oran 8.40 Pevka Lilijana Petrovič 8.55 Za mlade radovedneže .25 Ženski zbor -France Prešeren« iz Kranja 10.10 Mod arijami in dfuetl 11.00 Plesni orkester Ralph Planagan 11.15 Naš podlistek 11.35 Pri naših starih mojstrih 12.05 Trio Dorka škoherneta 12.15 Radijska kmečka univerza — Prof. ing. Ivo Jelačin: Usmeritev selekcije in vzreje plemenske živine 12.25 Igra Kmečka godba 12.40 Španija v pesmi 12.39 Prva simfonija 10.00 Radi bi vas zabavali 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Od vasi do vasi 15.40 Literarni 6prehod 16.00 Solisti ljubljanske in mariborske opere pred mikrofonom 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Violinist David Ojstrah 18.40 Koncertna etuda 18.45 Radijska univerza 19.05 Poje Slovenski oktet 20.00 Ponedeljkova panorama 20.45 Kulturni glbus 21.00 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 23.05 Melodije pred polnočjo TOREK - 17. oktobra 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Tri arije iz predklasičnih oper 8.35 Velika orkestra Les Baxter in Franc Pourcel 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Slovenske narodne pojeta Danica Filipčič in Franc Koren 10.10 Izberite melodijo tedna 11.00 Divertimento 11.15 Utrjujte svojo angleščino 11.30 V ritmu mamba in cha cha 12.05 Zabaven opoldanski spored 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Marko Osredkar: Vloga veterinarske inšpekcije pri varstvu ljudskega zdravja 12.40 Koroške narodne 13.30 Slavni pevci v znamenitih arijah 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Godala in vokalni zabavni ansambli 15.15 Dalmatinske narodne pesmi 15.30 V torek na svidenje 16.00 Uro s skladatelji ruske petorke 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Zabavni zvoki 20.00 Pojo mali galski pevci 20.30 Radijska igra 21.30 Štiri skladbe za violino in harfo 21.38 Mandoline, hammond orgle in godala 22.15 Uvod v glasbo 20. 6toletja 23.05 Glasba prosim , 23.35 Mladi pevci — mladim plesalcem SREDA - 18. oktobra 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame P 05 Kar vam ugaja 8.32 Vladimir Ruždjak poje črnske duhovne pesmi 8.43 SuiV.a za klarinet in litlavir 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Trije veliki plesni orkestri 9.45 Poje Kvintet Niko Stritof 10.10 Prešeren v naši glasbeni literaturi 10.55 Glsbena m odigra 11.15 Človek in zdravje 11.25 Iz filmov in glasbenih revij 12.05 Zabe — poje Ljubljanski komorni zbor 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Albin Stritar: Izkušnje s kompleksnimi gnojili 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Sonata za violončelo in klavir 13.51 Srbski skladatelj Marko Tajcev ič 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Majhni ansambli 15.15 Koncert po željah poslušalcev 16 00 Šoferjem na pot 16.45 Vesela godala 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Dve uverturi in dve ariji 18.45 Ljudski parlament 19.05 Koncertira Pierre Fournier 20.00 Naš variete 21.00 Iz del ruskih skladateljev 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Pihala, godala in klavir ČETRTEK - 19. oktobra 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Zborovske skladbe srbskih skladateljev 8.25 Vedri ritmi 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Operna matineja 10.10 Ruleta za zabavno glasbo 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 V svetu sonatine in suite 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Popevke in plesni zvoki 12.05 Orkester Raphaele 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mitja Cerne: Premena degradiranih gozdov 12.25 Trio Rudija Bardorferja 12.40 Naši pevci zabavne glasbe in zabavni orkester RTV Beograd 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.50 Od Skandinavije do Pirenejev 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ansambel Jožeta Privška 15.30 Turistična oddaja 16.00 Glasbena medigra 16.05 Predstavljamo vam 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Med jugoslovanskimi baleti 18.45 Kulturna kronika 19.05 Zabavna orkestra Les Baxter in George Malachrino 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Glasbena medigra 21.00 Literarni večer 21.40 Sedem skladb za godalni orkester 22.15 Dva odlomka iz čeških oper 22.40 Prva klavirska sonata 23.05 Kubanski večeri 23.25 Veliki zabavni orkestri tega tedna 23.55 Melodije za lahko noč PETEK - 20. oktobra 8.05 Od arije do arije 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Ali vam ugaja 11.00 Ansambel Srečka Dražila 11.15 Naš podlistek 11.S5 Glasbena lirika Vasilija Mirka 12.05 Deset minut igrajo Štirje fantje 12.15 Ra&VJdfca kmtika univerza -dr. In2. Franc Adamič: Sodobni pogledi prehrane sadailh nasadov 12.?5 Zabaven opoldanski spored 13.30 Orkestralni odlomki iz oper 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Zvočna mavrica 15.15 Chopina igrata 15.34 Popevke in zabavne melodija 16.00 Parada pihal 16.45 Jezikovni pogovori 17.05 Vsak dan za vas 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Pcenetki s festivala zborovskih pesmi v Mariboru 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Obisk pri naših opernih skladateljih 20.00 Zabavna glasba sodobne Grčije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Petnajst minut z violinistom Borisom Gutnikovim 20.45 Štiristo let klavirske glasbe 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih 22.15 Po svetu'jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert TELEVIZIJSKI SPOREl, SOBOTA, 14. oktobra 18.00 Stoletna eskadra — TV igra 18.45 Vitez - TV film 20.00 TV dnevnik 20.30 Samo nocoj — zabavno glasbena oddaja 21.30 Prenos dela nove revijske oddaje 22.30 V jezeru - TV film NEDELJA, 15. oktobra 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Porota - TV film Športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Devet življenj — angleški umetniški film PONEDELJEK, 16. oktobra 17.30 TV Delavska univerza 18.00 Medic — serijski film 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Inšpektor na obisku - TV, drama TOREK, 17. oktobra 21.00 Zabavno-reklamna oddaja 21.15 Glasbena quiz oddaja SREDA, 18. oktobra 18.00 Mali vrtiljak — zabavna oddaja za otroke 18.30 Cannonball — serijski film 19.00 Plastična kirurgija 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Odprto okno — zabavno glasbena oddaja 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK, 19. oktobra 10.00 TV v šoli 17.30 Bn-den-dinus — oddaja zi najmlajše 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Kratki film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Elektrifikacija železnic v LRS 20.30 TV kiosk 20.40 Dan oddiha — komedija PETEK, 20. oktobra 20.00 tv dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Neumne ženske — ameriški nemi film esenice »radio«: 14. do 16. oktobra francoski barvni film nenavadna amerika, 17. do 18. oktobra jugoslovanski film nebeski obred, 19. in 20. oktobra ruski film sonce sije vsem esenice »plavz«: 14. in 15 .oktobra slovenski film ples v dežju, 16. do 18. oktobra francoski barvni film nenavadna amerika, 19. in 20. oktobra jugoslovanski film nebeski odred Žirovnica: 14. oktobra francoski film ZLOČIN in kazen, 15. oktobra italijanski film prijatelj gangsteri a, 18. oktobra slovenski - film ples v dežju * Dovje: 14. oktobra italijanski film prijatelj gangsterja. 15. oktobra francoski film zločin in kazen, 19. oktobra francoski barvni film nenavadna amerika Karoska Bela: 14. in 15. oktobra jugoslovanski film nebeski odred. 16. oktobra slov. film ples v dežju Kropa: 14. oktobra francoski film ljubimca ob 19.30, 15. oktobra ameriški barvni film prijateljsko prepričevanje ob 16. in 20. uri. 19. oktobra italijanski film fortunela ob 19.30 I bno: 14. oktobra ameriški barvni film sonce zopet sije ob 20. uri, 15. oktobra ameriški barvni film sonce zopet sije ob 16. uri, 15. oktobra ameriški barvni film afriški lev ob 14. uri, 19. oktobra norveški film devet življenj cb 20. uri 6' -fja Loka »predilec«: i" 1 in 15. oktobra jugoslovanski barv. film gospa ministrica <*u-iica: , 14. oktobra ameriški barvni film trapez ob 19. uri. 15. oktobra emeriški barvni film trapez ob 15., 17. in 19. uri, 13. oktobra sovjetski film krizarka varjag t>b 17. uri, 19. oktobra sovjetski film krizarka varjag ob 19. uri It iovljica: 14. oktobra jugoslovanski film nasilje na trgu ob 20. uri, 15. oktobra jugoslovanski film nasilje na trgu ob 16.15 in matineja ob 10. uri, 15. oktobra ameriški barvni film dve LJUbezni edy-a duchina ob 14., 18.15 in 20.30, 17. oktobra ameriški barvni film moz s tisoč obrazi ob 20. uri, 18. oktobra ameriški barvni film moz s tiSOČ obrazi ob 18. in 20. uri, 19. oktobra ameriški film trgatev 1 ob 20. uri J4. oktobra — sobota -CENTER«: ameriški barvni film mačka NA vroči pločevinasti strehi ob 16., 18. in 20. uri, premiera nemškega filma esnapurski tiger - i. del ob 22. uri •»STORZlC«: , francoski barv. film brez DRUžine — matineja ob 10. uri, ameriški barvni film toby taylor ob 16., 18. in 20. url '•►SVOBODA«: francoski barv. film brez družine ob 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC«: francoski barvni film NJENO Življenje ob 19.30 VS. oUobn — majkUa »CENTER«: nemfeki film ZVEZDA RIA - matineja ob 10. uri, ameriški barvni film MAČKA NA VROCl PLOČEVINASTI STREHI ob 14., 16. in 18. uri, premiera ameriškega filma CRNA ORHIDEJA ob 20. uri »STORZlC« slovenski film DOLINA MIRU -matineja ob 10. uri, ameriški barvni film TOBY TAYLOR ob ob 13. in 15. uri, francoski barvni film BREZ DRUŽINE ob 17. in 19. uri, premiera grškega filma NIKOLI V NEDELJO ob 21. uri »SVOBODA«: ameriški barvni film TOBY TAY-LOR — matineja ob 10. uri, ameriški barvni film BERNARDINE ob 14. in 18. uri, nemški film ZVEZDA RIA ob 16. in 20. uri Naklo: ameriški barvni film ANASTAZIJA cb 19. uri Cerklje »KRVAVEC«: francoski barvni film NJENO ŽIVLJENJE ob 16. in 19. uri 16. oktobra — ponedeljek »CENTER«: ameriški film CRNA ORHIDEJA ob 16., 18. in 20. uri »STORZlC«: ameriški barvni film TOBY TAY-LOR — matineja ob 10. uri, premiera grškega filma NIKOLI V NEDELJO ob 16., 18. in 20. uri 17. oktobra — torek »CENTER«: ameriški film CRNA ORHIDEJA ob 16., 18. in 20. uri »STORZlC«: ameriški barvni film TOBY TAY- LOR — matineja ob 10. uri, grški film NIKOLI V NEDELJO ob 16., 18. in 20. uri »SVOBODA«: ameriški barvni film TOBY TAY- LOR ob 18. in 20. uri 18. oktobra — sreda »CENTER«: ameriški film CRNA ORHIDEJA ob 16., 18. in 20. uri »STORZlC«: grški film NIKOLI V NEDELJO ob 16., 18. in 20. uri — matineja ob 10. uri 19. oktobra — četrtek »CENTER«: nemški barvni film ESNAPURSKI TIGER ob 16., 18. in 20. uri »STORZlC«: grški film NIKOLI V NEDELJO — matineja ob 10. uri. premiera italijanskega filma HERKULES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 16., 18. in 20. uri »SVOBODA«: ameriški barvni film TOBY TAY- LOR ob 18. in 20. uri 20. oktobra — petek »CENTER«: nem. film ESNAPURSKI TIGER ob 16.. 18. in 20. uri »STOR2IC«: ameriški film CRNA ORHIDEJA — matineja ob 10. uri, italijanski barv. film HERKULES IN LIDIJSKA KRALJICA ob 16., 18. In 20. uri tržni pregled TR2NI PREGLED v Kranju Fižol 100 do 130 din, ajdova moka 100 do 120 din, jesprenj 80 do 100 din, kaša 110 do 140 din, krma ta kokoši 45 din, koruza 45 do 50 din, proso 60 din, oves 30 do 32 din za liter; koremoek 30 do 35 din, efr -rfruta 140 do 150 din, čebula 80 do 60 din, krompir 17 do 20 din, špi- Tiaia \00 '•IN — preparat rveuu-ga pr.hu is mzuiaegz mlečka (GELEE RCVALE), garantirano znanstveoo atabil.zirari proizvod MELBRO — C OOP (Zavod za čebelarstvo — Kal-ruki #>*st« v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata ie nimajo, naj ga r.abav.;© pri »Kemoformaciji« 1215 I . - a-no prodam enostanovanjsko Vseijiro hi>o z vrtom. Ogled v nedelje dopoldne od 9. do 10. ure. Vmcarje 13. Skofja Loka 4041 Polit* hi prodajalne mize (pulte) prodam ali zamenjam za deske. L. šturm. Spodnji trg 38. Skofja Loka 4050 Prodam skorzj nov en obraz dni železni plug. Sp. Bitnje 25 4051 Zlato jt.t zobe pečeni prodam. Poizve se v oglasnem oddelku 4052 Predam novo dvodelna okno. z dvo.no zaporo 120 X 95. Gašperiin, lilij« 4. «£nčur 4053 Prodam takoj vseljivo enestano-vanjsko ki>© z vrtom, v bližin; Kranja, z zajr.cr.o stanovanja v Kranju ah v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku 4054 Prodani levi vzidljiv štedilnik z bak:v5iim kotličkom v dobrem stanju. Zadnikar, Stirnova 13, Prim-ekovo 4055 Prodam kišo blizu Kranja, deloma takoj vseljivo, pripravno za obrtnika. Ogled vsak popoldan. Na-elcv v oglasnem odelku 4056 Prodam posestvo. Sp. Duplje 45 4057 Prt dam dromeljne za gumi voz, nosilnosti 1000 kg. Naslov v oglasnem oodeiku 4056 Prodam eoosianovanjsks vseljivo vilo z vrtom na Stošičevi cesti št. 2. Vse mRrmacije v pisarni dr. Antona Magušarja, Koroška 27 4059 Poceni prodam gašperček in železno pek Jan, Zupančičeva 23 4060 Poceni prodam kuhinjske pohištvo. Gartner, Topniška 12, Ljubljana 1 Prodam plemenskega vola, 3 leta starega.in kravo po izbiri. Ce n .ci 17, Podnart •' ;> Prod? m moped »Colibri« s prevoženimi 1000 kilometri. V račun vzamem tudi ček. Ogled vsak dan od 6.—14. ure. Tapetništvo Kranj Ugodn*> rrod?ri desni zidan štedilnik. Naslov v oglasnem odde'ki 4564 Dvosobni stanovanji v Tavčarjevi ulici 2, Kranj, prodam. Vprašati: Pečnik, Pletočnikova 24, Ljubljan i 4083 Poceni predam »Colibri«. Cena 75 tisoč dinarjev. Sp. Brni ki 29 406/> Prodam dobro ohranjena vratca za km"no peč. Prebačevo 26 4067 Prodam motorno kolo Horex-Re-gina. letnik 53. Naslov v oglasnem dddelku - 4068 Prodajal motorno rodno kosilnico z žetveno napravo. Ponudbe oddati V Oe^sr.: oddelek 4039 Prodam repo rez nJco. Cvenkel A., Ljubno 70 4070 Prodam moped, tri baterije za vzrejo piščancev ln 100 kokoši, po eno leto stare. Jelenčeva 23, Prim-skovo 4071 Prodam opremljeno NSU Primo za lira tisoč din — tudi na ček. Interesenti naj kličejo v ponedeljek od 6. do 1 ure na telefonsko številko 21-40 4072 Prodam moški usnjeni plašč. Bistrica 8, FOdbreaje 4073 V Kranju prodajni hišo in skedenj. Soba vseljiva. Informacije v Cirčah it. 9 4074 Prodam kravo, ki bo četrtič telila. Skerjanc Janez, Novake 4, Golnik 4073 Prodam kompletno garnituro za gumi voz do 2000 kg nosilnosti hi razne dele za avto DKV-F 8, Mrak, mehanična delavnica, Pristava — Tržič 4076 Prodam teiico v petem mesecu brejc&ti. Zalog 10, Golnik 4077 Prodam enostanovanjsfco hišo ob glavni testi v biližini Kranja. Resne ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -4438 4078 Prodam bikca ali telička eivorja-v« pasme in 14 tednov brejo I ali zamenjam za. prašiča za klanje. Sp. Brniki 70, Cerklje 4094 Prodam konja. Zalog 10, Cerklje 4093 Prodam štiri prašičke, stare 6 tednov. Praprotna ulica 15 4096 Gradbeni les in parcelo prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4037 kupim Kupim 2J0 do 303 kilogramsko tehtnico 409« VOSClNE IN CBHELN1 VOSEK, pristni, odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, Ljubljana 1342 Kupimo ohranjen kontrabas. Ponudbe pošljite na delovna terapijo Eolnišnice Begunje na Gorenjskem 4040 Kupim neuporaben šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 4079 ostalo GLi.LE ROVALE - MATIČNI MLKCEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vsca lekarnah. Lekarne, k: preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemoforma-ci ji- 1214 Klobučar Jane Janez obvešča cenjene stranke, da se je preselil n» Titov trg 12 — nasproti cerkve. Priporoča se za nadaljnji obisk 4029 Sprejmem starejšo tovarn;~>ko delavko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v ogjasnem oddelku 4034 Krajevni urad Bohinjska Bistrica išče v Boli inju rejnico za 7 mesecev starega otroka. Za oskrbo otroka plačamo mesečno po 7 tisoč din. Interesenti naj se takoj javijo na tukajšnjem uradu 4037 Sivilija išče sobo v Kranju ali okolici. Našlo*/ v oglasnem oddelku 4080 Toštena delavka išče .stanovanje na kmetih ali gre v pomoč v go- epodinjstvo. Po delu bi pomagala. Naslov v oglasnem oddelku 4031 Zatekel se je pes ovčar z verigo. Nahaja se pri Jelenu v Kranju 40S2 2 mizarska pomočnika takoj sprejmem. Kos Anton, mizarstvo, Kuje 3, Krar.j 4033 Grem za gospodinjsko pomočnico v obratno menzo ali gostilno. Naslov v oglasnem oddelku 4081 Stare Tereziji želimo za 68-lein:-co in godovni dan še mnogo zdravih in zadovuljnih let. Mož Janče, brat Jože, Sojan in Vrban z ženo 4085 Iščem upokojenko ,ki bi pazila na otroka in pomagala v gospodinjstvu. V zameno nudim hrano in stanovanje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 40S3 Zakonca brez otrok iščeta neopremljeno sobo. Plačata dobro. Naslov v oglasnem oddelku 4087 Sobo oddam moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 4033 Gospodinjsko pomočnico sprejmem. Pogoji ugodni. Osnovna šola Podbrezje 4083 Dvočlanska družina v Zapadni Nemčiji sprejme dekle za pomoč v gospodinjstva. Zaželeno je delno manje nemJčme. Naslov v oglasnem oddelku 4090 Sobo dobi čevljar, ki bi mi pomagal delati v prostem času. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 4031 Iščem gospodinjsko pomočnico. Omersa, Ul. Vide Šinkovcev© 10, Klane, Kranj 4092 Čevlje, pozabljene 23. avgusta na železniški postaji Kranj, prosim, proti nagradi vrniti v oglasni oddelek . 4031 Službo iščem v računovodstvu ali komerciali. Dokončal sem ekonomsko šolo in imam nekaj let prakse. Naslov v oglasnem oddelku 3947 Iščem posojilo od 100.000 do 500.000 din za pol leta. Dam 15p.'a obresti naprej. Naslov v oglasnem oddelku 4099 objave RAZPRODAJA KMETIJSKIH STROJEV Kmetijsko gospodarstvo Šenčur pri Kranju razpisuje ustno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: traktorja »Stayr« z vsemi priključki, motornih 6lamoreznic, vprežnih vozov in sejalnic in raznih drugih manjših strojev ter orodja. Licitacija — razprodaja bo v nedeljo, 15. oktobra ob 8. uri na dvorišču bivše gostilne »Gašperlin« v Šenčurju. Komisija za uslužbenske zadevo Občinskega ljudskega odbora Kranj razpisuje delovno mesto veterinarskega inšpektorja v upravi ObLO Kranj Pogoj: veterinar z opravljenim strokovnim izpitom. Kandidati za razpisano mesto raj vlože pismene ponudbo, in to taksirane s 50 din državne takse, z navedbe dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj. OBVESTILO Društvo za telesno vzgojo Partizan Kranj obvešča vse telovadce, da se pHčne redna vadba s 16. oktobrom 19S1 Vadba je za vse oddelke v šoli Franceta Prešerna po naslednjem razporedu: ponedeljek: od 18.30 do 19.30 pionirko mladin ko pionirji mladinci orodna telovadba pionirke mladinke pionirji mladinci od 19.30 do 21 torek: od 18.30 do 19.30 cd 19.30 do 2t sreda: od 13.30 do 21 četrtek: od 18.30 do 19.30 od 19.30 do 21 petek: od 18.30 do 19.30 od 19.30 do 21 sobota: od 17 do 18.30 deta Starejši člani imajo vadbo v tek« stilni šoli vsak torek od 18.30 d< 21. ure. T V D Partizan Kranj športne prireditve , Nogomet Trglav (Kranj) : Kovinar (Maribor) ob 15.30 uri na igrišču Mladosti Rokomet — republiška liga, moški Mladost : Šentvid ob 10. uri v Straži šču Tržič : Branik ob 10. uri v Tr^dču Republiška ženska liga Mladost : Brank ob 11. uri v Kranju Gorenjska moška liga Mladost B : Sora ob 7.45 uri v Kranju Triglav : Iskra ob 8.30 uri v Iskd Križe : Storžič ob 7.45 uri v Tržič* Tržič B : Radovljica ob 0. uri ^ Trtiču Gorenjska žensk« liga Mladost B : ESS (Kranj) ob 9. utl v Kranju Tržič : Storžič ob 11.15 uri " Tržiču Košarka Skofja Loka : Jesenice Gledališče Mestno gledališče, Ljubljana: V. Katajev »Dan oddiha« ob 15. url M. Franck »Pelikan« ob 19.30 uri Igralska skupina TVD Partizan Ljubno bo uprizorila v Sp. Besnici komedijo v III. dejanjih »Kresna peč-. Preris-ava ob 18. uri. gledališče PREŠERNOVO CL^RALIoCE Kranj NEDELJA, 15. oktobra ob 10. uri - Vasja Ocvirk: MATI NA POGORIŠČU — za Izven PETEK, 20. oktobra ob 19.30 — Cankar: KRALJ NA BETA .IN O VT, jubilejna predstava Načeta Resa k 40-letnici gledališkega delovanja — Red premierski gibanje prebivalstva v Tržičd Poročili so se: Franc Virnik, šofer in Angela Slapar, mojet.ica; Ignac Bohinc, delavec in Nada Sti-panič, tkalka; Jožef Valjavec, čevljar in Marjeta Ribnikar, navijalka; Rajmund Svegelj, čevljar in Gizela Ahačič, delavka; Radoslav Paukn, učitelj in dr. Desanka Suput, zdravnica; Janez Slapar, delavec in Jožefa Stare, prečivalka; Rajmund Košir, de'avec in Doroteja Uranič, gospodinja. Rodili so se: Davorin Ropert. Umrla je: Uršula Kobal, g-L*po-dinja. SOnOTA, 14. oktobra 1961 7 Nagrajeni list Ncžke Benedik »Padli partizan«. Last je dobil eno izmed treh nagrad »Zlatega sonca« e univerze v novi sezoni V obdobju smo, ko si Delavske univerze oblikujejo nove programe dela za prihodnje leto. Njihovi upravni odbori razpravljajo o objektivnih možnostih in tehtajo že dosežene uspehe. Prav zato sem se namenil zapisati nekaj misli o Delavskih univerzah. Pred leti, ko smo vsepovsod ustanavljali Delavske univerze po posameznih občinskih centrih, nam je bilo vsem bolj ali manj jasno kako velike naloge se v prihodnje postavljajo pred te institucije. Šlo je namreč'za to (in za to gre tudi danes), da bi Delavske univerze čimpreje prerasle v institucijo pošolske-ga izobraževanja in se s to svojo specifično vlogo vključile v naš celotni šolski sistem. Drug moment, ki nikakor ni bil primarnega pomena, bil pa je tehten, so bili številni programi izobraževanja posameznih dru- Variacij ena temo: Moj kraj včeraj, danes Do druge tretjine oktobra bo v Modemi galeriji v Ljubljani odprta r*zstava likovnih del naših *bjših. Razstavo naj- je pripravilo Urustvo likovnih pedagogov Slo-in Zveza prijateljev mladine st*vtm nili. da bodo Poljansko dolino izselili. Sreča nas je prinesla nazaj. Zbrali smo se na Valterskem vrhu, da bi v bližnji cerkvici imeli polnočnico. Pridružil se nam je neki žuonik in tako smo se pripravljali, da gremo k maši. Toda šli smo nekateri na cesto .. . Vso noč na sveTi večer sem podiral in žagal mostove. (... Ta polnočnica je bila v cerkvi Sv. Miklavža. Cerkev ie bila nabito polna, na- koru pa so stare slovenske božične pesmi prepevali partizani. Tudi duhovniku so stregli partizani. Ta dogodek je pozitivno odjeknil po vsej širni okolici, ker je sovražnik širil o partizanih lažno propagando. Zato je tudi veljalo, kot je o tem pisal f Slovenski poročevalec.) DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI Turize aši narodni običaji Osnova turizma so prirodne lepote, kulturnozgodovinski spomeniki in živopisni stari običaji. Ko turist pride v neki kraj, ga želi čimbolj spoznati, razen tega pa se želi odpočiti. Prvemu namenu služijo razni turistični vodiči, prospekti, razglednice, stari kulturnozgodovinski spomeniki, izkopanine, stavbe (ki so nastale v posameznih zgodovinskih obdobjih in ki o teh obdobjih nekaj povedo), turistični spominki (ki so miniaturne kopije posameznih značilnih objektov ali pomembnejših del nekdanje ljudske umetnosti n obrti), razne prireditve, ki ponazarjajo nekdaj razširjene narodne običaje itd. Drugemu namenu pa služijo hoteli, sprehajališča, kopališča, zabavne prireditve itd. Prireditve, ki prikazujejo nekdanje narodne običaje, in zabavne prireditve se v turističnih krajih pogosto združijo v tako imenovane folklorne turistična prireditve. (Izraz »folklorne« se je zelo udomačil, čeprav ni pravilen oziroma je preozek: folklora pomeni namreč duhovno ljudsko kulturo, umske in duševne tvorbe ljudstva, torej gTasbo, ples, umetnost itd., celotno ljudsko kulturo, duhovno in materialno, pa proučuje etnologija; ker na primer na KRAVJEM BALU ne prikazujejo le nekdanje stare plese in pesmi, ampak tudi celotno opremo planšarjev v planini, na »Pastirskem reju« v Ratečah pa celo tudi izdelovanje sira, predenje volne itd., bi bilo treba te naše prireditve nazivati kvečjemu etnografsko-tu-ristične; izraz folklorne pa se je že zelo udomačil, morda tudi zato, ker nekateri ne ločijo pojmov foklora in etnografija.) Te prireditve so na Gorenjskem precej razširjene in popularne, nekatere že kar tradicionalne. V Bohinju imamo KMEČKO OHCET in KRAVJI BAL, V Ratečah oziroma v Planici PASTIRSKI REJ. v Podkorenu tudi KMEČKO OHCET (ki so jo v pretekli zimi sicer šele prvič priredili) in na Jezerskem OVČARSKI BAL. Vidimo, da razen stare gorenjske kmečke oh-ceti (kjer pridejo do polnega izraza tudi daleč po svetu poznane gorenjske narodne noše) te prireditve prikazujejo v glavnem nekdanje običaje v zvezi s pastirstvom oziroma planšar-stvom. Sicer pa je tudi bohinjska KMEČKA OHCET funkcionalno povezana s pastirskim življenjem v planini in je bila nekdaj v pustnem času, danes pa so jo iz turističnih razlopov prestavili v poletni čas. (Ko Kravji bal še ni bil turistična prireditev, pač pa samo jesenski pastirski praznik, dan, ko so planšarji prignali živino s planin, je navadno najstarejši m»jer oznanil kako ljubezen, ki te je spletla med mlajšim ma-jerjem in mojerico. in ju potem javno zaročil, poroka pa je bila v pustu. V tem pogledu so Pod-korenčani verodostojnejši, saj so kmečko ohcet priredili pozimi, na saneh. To pa je spet pogojeno s turističnimi interesi, kajti zimska turistična sezona je v Zgornjesavski dolini znatno bolj razvita kot v Bohinju.) Prevladovanje pastirskih narodnih običajev (tistih, ki jih bolj ali manj uspešno izrablja današnji turizem) v naši ljudski kulturni zakladnici je razumljivo, saj je bila Gorenjska v preteklosti še dosti bolj kot danes v kmetijstvu bolj usmerjena v živinorejo kot v polje-deljstvo. tudi ljudje, ki bi se hoteli malo bolje seznaniti z nekdanjimi planŠarskimi običaji (ki so tu v dobršni meri živi še danes). Oba bi morala priti tu na svoj račun: tisti, ki se hoče povese-liti, in tisti, ki ga zanima življenje pastirjev. Letos je na primer na KRAVJEM BALU folklorna skupina TD Bohinj zaplesala nekaj zanimivih starih narodnih plesov (ukazana potrkana s šivanjem ,kovtrov', bohinjska ,šuštarska', svatovski ples s pogačo in ma-jolko, veriga s šivanjem vreč in ples z metlo), o katerih bi se dalo med predvajanjem po bolje: preoblikujemo, kvarim0) okus naših ljudi in odvzemanj0 mikavnost tem lepim priredit" vam? Treba je sicer priznati, da so manjša odstopanja od popo^e avtentičnosti, ki pa ne pačijo bistva nekdanjih običajev, nujna, pogojena že s turističnim karakterjem teh prireditev, Pa tudi z dejstvom, da te prireditve pripravimo, zrežiramo, da Jin vidi več ljudi. Treba je kakšen voz lepše »okranclati« kot Je bil včasih, spremeniti morda mesto (KRAVJI BAL danes »J more biti v kaki kmečki hiši aH v gostilni kot včasih) ali cas Mar si res Bohinjci za letošnji Kravji bal niso mogli omisliti nič drugega kot te cenene kipce* ki kvarijo smisel za lepoto pri naših ljudeh? Če vse te prireditve pogledamo s stališča avtentičnosti prikazovanja nekdanjih običajev (kar bi razen povsem gospodar-sko-turističuih interesov po našem mnenju tudi moralo biti kriierij pri organizaciji!), lahko na prvem mestu ugotovimo, da so v Zpromjesavski dolini (PASTIRSKI REJ, zimska KMEČKA OHCET) dosti bolj prizadevni kot. v Bohinju. Zdi s2 namreč včasih da Bohinjci na rn-čun precejšnje tradicionalnosti in popularnosti svojih dveh prireditev zanemarjajo vsebino, pa se kaj lahko zgodi, da se KRAVJI BAL sprevrže v pravcato gasilsko veselico, kjer obiskovalci pravih planšarjev in krav sploh ne vidijo, pač pa le popoldne na plesnem odru Vesele planšarje s sicer pravimi pastirskimi širokokrajnimi klobuki, a z modernimi glasbenimi instrumenti. Človek dobi občutek, da je naslov prireditve (ki odraža oziroma naj bi odražal vsebino) le mamilo za turista, pozabljajo pa, da sem pridejo Upravni odbor in kadrovska komisija pri »Gorenjski oblačilnici« v Kranju razpisujeta delovni mesti 1. KOMERCIALNEGA VODJE z ustrezno izobrazbo in prakso 2. PRODAJNEGA REFERENTA z ustrezno izobrazbo in prakso Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja »Gorenjska oblačilnica« Kranj, Cankarjeva ulica št. 10., najkasneje do 31. oktobra 1961. zvočniku — povsem nevsiljivo — marsikaj zanimivega povedati, pa se to prireditelju ni zdelo potrebno. Ce j c prireditev vsaj v osnovi narodopisnega značaja (in s tem avtomatsko tudi že lokalno oimeicna, zakaj bohiniskega KRAVJEGA BALA ne moremo prenesti v Kranjsko goro, rateš-kerja PASTIRSKEGA REJA pa ne v Bohinj, ker so kljub geografsko sicer majhnim razda-Ijam vendarle bile in so še specifičnosti v gospodarstvu in v običajih v posameznih krajih), naj bo tudi vse ostalo, kar se na taki prireditvi dogaja, prikazuje ali prodaja, domače. Na Bledu iztichijejo lepe miniaturne gorenjske narodne noše, na GorjvSah m $e vedno gor-juške cedre. Vse t2 Irmc turistične spom'nke pa kvečjemu lahko dobimo na Bledu in v Ljubljani, medtem ko so v Bohlnm, kjer je letošnji KRAVJI BAL obiska'o menda nič manj kot 20.000 ljudi, v oW!d srečoJova midili sila bogato izbiro raznih cenenih in estetsko povsem nemogočih kipcev iz mavca, ki niso ne gorenjski ln že celo ne slovenski proizvod (prodajali so jih Hrvati), ka*.?nih domačih, estetsko dognanih turističnih spominkov pa ni bilo. Zakaj s takim kičom izoblikujemo (ali prireditve (PA^TTRSKI REJ J6 kombinacija nekdanjega sp°^ mladanskega in jesenskega Pf stirskega praznika, prikazu"^ torej običaje v zvezi z odhodo^ živine v planino spomladi in prihodom nazaj jeseni) — ^ to pa ne sme iti predaleč! Cl0" veku se nehote vsili vprašaj!)?' če možje pri naših turističflfl1 društvih res ne vidijo drugeg8 kot zgolj denar! Naj mi ne zamerijo Bohi nje1 če še enkrat pohvalim Rateč* ne, njih pa ne. Za drugi Pf STIRSKI REJ v lanskem letu f Turistično društvo Rateče—Pl3; niča izdalo poseben ciklostiran prospekt s programom in vs^ bino prireditve ter z zapisom Ratečah, vmes pa je bilo neka) prikupnih vinjet jn rateških 0? rodnih pesmi. Na kraju so 7^YQ sali, da je Turistično drus*r! prevzelo nalogo, da zbere 1 ohrani zanamcem vse stare pj se, pesmi in običaje. K ysa*j^ letni prireditvi nameravajo d dati nekaj novih točk. Ni J? znano, da bi si v Bohinju onU slili kaj podobnega za KRAV J* BAL in KMEČKO OHCET. MJ ni to znak neelastičnosti in n iznajdljivosti pri iskanju obijjj kako pritegniti na Gorenji čimveč turistov? Andrej Triler Upravni odbor Trgovskega podjetja »Lubnik«, Skofja Loka razpisuje naslednji delovni mesti 1. POSLOVODJO ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO V ŠKOFJI LOKI 2. POSLOVODJO ZA PRODAJALNO NA GODESICU Pogoji: Visokokvalificiran oziroma kvalificiran trgovski delavec-ka. Ponudbe je treba poslati na upravni odbor podjetja. Razpis je v veljavi do zasedbe delovnih mest. Razpisna komisija Trgovinske zbornice za okraj Kranj razpisuje naslednji delovni mesti: 1. STROKOVNEGA USLUŽBENCA — EKONOMISTA ZA PLAN IN FINANČNA VPRAŠANJA; 2. STROJEPISKE Poleg splošnih pogojev po 31. členu Z.TU se zahteva za delovno mesto pod t. visoka ali višja ekonomska izobrazba ter vsaj 2 oz. 5 let prakse na teh poslih; za delovno mesto pod 2. pa administrativna šola in znanje strojepisja. V primeru nujne potrebe je koncem leta 1961 zagotovljeno za delovno mesto pod 1. družinsko stanovanje. Podrobnejše informacije daje tajništvo Trgovinske zbornice Kranj. Pismene ponudbe s kralkim življenjepisom je dostaviti do 25. 10. 1961 Trgovinski zbornici Kranj, Prešernova ul. 11/11. Možen bo takojšen nastop službe. I. J.. Višelnica, Gorje Vprašanje: Po porodniškem do-p-i«tu f?*e v juliju znčeli delati 4 ure dnevno. V podjetju so meseca maja povijali pilače za približno 20 oVatotkov. Sprašujete, ce vam priredi nadomestilo za plačo po novem zaslužku? Odjrovor: Nl|llillQ:<. t,0j„ ler Je edini hranilec, veada* dalje do dopolnjenega sedem dvajsetega lota starosti: ku-nabornlku, v katerega ^^lArr je poIcR njcRa samo še en Pr bitno zmožen družinski olafli pa že služi vojaški rok — z* liko časa, dokler la druži' ' ne odsluži vojaškega roka. dar najdalje do dopolnjenega demindvajsrlcjra leta. Ur ve"' Tovarna obutve »Peko« Tržič sprejme kvalificiranega in visokokvalificiranega železostrugarjn z*» delo v specialni mehanični delavnici. Ponudbe pošljite na kadrovski oddelek podjetja.