LETO XXXV, ŠTEVILKA 27, 18. JULIJ 20 OSREDNJA .,c LU O <0 O CL E Q_ < ~z. < o < —I CL < _ BREZPLAČNO, ce se boste vključili v julijsko akcijo Naslov Datum Podpis Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje OSREDNJA Tretja stran Ob številnih besedah optimizma predstav-nikovvladnihstrankpo nedeljskem pobotu na Brdu pri Kranju se zdi, kot daje hotela politika za vroče dopustniške tedne nekoliko ublažiti temperaturo vjavnosti in nadležne zadeve odložiti najesenski čas. Ce upoštevamo, da se leto dni pred parlamentarnimi volitvami počasi že pričenja neformalna predvolilna kampanja, je to tudi razumljivo. Veliko bolj alarmantno pa lahkojemljemo članekdr, Franceta Bučarja v Delovi Sobotni prilogi, saj govori o zlomu pravosodnega sistema: »Zaradi velikih sodnih zaostankovv reševanju zadev, o katerih mora odločiti, prihajamo vveliki meri do položaja, kot da sodnega sistema sploh nimamo. Zato tudi država ne more ustrezno delovati. Treba seje odločiti: ali usposobiti pravosodni sistem za opravljanje funkcije, ki jo mora opravljati v modemi državi, ali pristati na vračanje v balkanski sistem. Druge izbire nimamo.« Osebno se z mnenjem dr. Bučarja kar strinjam. Kot podjetnik imam namreč že vrsto grenkih izkušenj z neuspešnimi izterjavami dolgov in dokler bo pravosodni sistem ssvojo neučinkovitostjo ščitil dolžnike, se situacija ne bo spremenila. Če bi država pristala na obdavčitev po dejanskih prihodkih, bi bilo vse skupaj nekoliko lažje, toda gospodarstvo je obdavčeno na podlagi predvidenih prihodkov, ki pa jih upniki marsikdaj sploh ne vidijo. f.FUf V torek sem se udeležil novinarske konference v Laškem, na kateri so tamkajšnji pivovarji na čelu z našim rečiškim rojakom Tonetom Turnškom obelodanili vsebino odločbe, ki so jo prejeli od Urada za varstvo konkurence. Odločba sicerni vcelotizadovoljT la njihovih želja in pričakovanj, saj vsebuje nekaj nelogičnih omejitev, toda Pivovarna Laško je v tem primeru vendarle zmagovalec, medtem koje belgijski Interbrew, tretja največja pivovarna na svetu z letnim prometom v višini tretjine slovenskega bruto družbenega produkta, veliki poraženec. Tone Turnšek je ob tej priložnosti z grenkim priokusom pojasnil, da sta laška in ljubljanska pivovarna skoraj četrt stoletja odlično sodelovali, ko pa so Laščani leta 2001 izrazili namero, da kupijo Ljubljančane,je bilo ljubezni naenkrat konec. Bivši direktor Uniona se je v strahu, da bodo njegovo podjetje kupili Štajerci (kako grozno in nesprejemljivo!), zatekel »po pomoč« celo k tujcem, ki naj bi s prevzemom rešili nastali položaj. Lahko si mislimo, kakšni pritiski so se medtem izvajali na vodstvo Pivovarne Laško in še na marsikoga v tem postopku. Interbrew sije celo privoščil obtožbo, da bi naveza LaškoUnion pomenila monopol na slovenskem trgu, kar pa je zanikala tudi Boletova ekonometrična analiza. Po novinarski konferenci sem čestital gospodu Turnšku za dosežen uspeh in žar v njegovih očeh mije dal vedeti, da bodo laški pivovarji vztrajali do konca, tudi za ceno mednarodnega spora, s katerim žugajo Belgijci. f>cu^ IZ VSEBINE: n Aktualno: Možnost izbire le še za premožnejše.4 Glin TIP Brest Nazarje Kja vsebuje modrobeli dim?....8 Nov zakon o urejanju prostora in graditvi objektov Krajši postopki pridobivanja gradbenih dovoljenj..............9 Otvoritev teste Kilometri za življenje...........10 Češki iluzionisti Keilnersovi po 27. letih v naši dolini.16 Češki iluzionisti Keilnersovi po 27. letih v naši dolini.16 Tradicija krašenja cerkva Leponjivske "kranclavke"..........17 Črna kronika Alkohol opogumlja.................22 Na naslovnici: Gasilsko tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnimi v Radmirju ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 27,18. julij 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne Vodpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje._________________________________________________________________________________________________________________________________^ © SPREMEMBE PRI PREDPISOVANJU ZDRAVIL Možnost izbire le še za premožnejše? Od 1. novembra dalje zdravnike na področju predpisovanja zdravil čaka sprememba, katere posledice bodo na svoji koži občutili pacienti. Zdravnik bo svojim pacientom moral predpisati zdravila, ki so na seznamu medsebojno zamenljivih zdravil najcenejša, sicer bo dražje zdravilo za cenejše zamenjal farmacevt v lekarni. Po novem bo zdravnik pacientu moral predpisati zdravila, ki so na seznamu medsebojno zamenljivih najcenejša, sicer bo dražje za cenejše zamenjal farmacevt v lekarni (foto: Ciril M. Sem) V začetku julija se je Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi velikih stroškov in prazne blagajne odločila za sprejetje novega pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki zdravnikom nalaga predpisovanje cenejših generičnih zdravil, farmacevtom pa daje pravico, da zdravilo, kadar zdravnik tega izrecno ne prepove, zamenjajo, če se seveda pacient s tem strinja. Če bo bolnik zahteval dražje zdravilo, ga bo moral doplačati. Doplačal bo razliko, določeno s strani zavoda, med najvišjo priznano vrednostjo zdravila, do katere bo bolnik imel pravico iz obveznega zavarovanja, in dejansko ceno dražjega zdravila. Pravila, vsaj navadnim državljanom, izgledajo zapletena. Poraja se mnogo dvomov in še več vprašanj. Veliko se govori o generičnih zdravilih, sprašuje o njihovi kakovosti, ki mora biti enaka originalnim zdravilom, vseeno pa so ta zdravila občutno cenejša. Za pojasnilo, kaj generična zdravila sploh so in zakaj so cenejša smo prosili direktorico Le- karne Mozirje, Rosito Aubreht, mag. farmacije: "Generično ali bistveno podobno zdravilo je zdravilo z enako učinkovino, enako sestavo in enako farmacevtsko obliko kot jo ima originalno zdravilo. Proizvajalec generičnega zdravila v postopku razvoja in pridobivanja dovoljenja za prometna osnovi lastnih podatkov dokaže, da je zdravilo kakovostno, da je učinkovito pa na podlagi bioekvivalenčne študije s primerljivim originalnom zdravilom. Proizvodnjo poceni dejstvo, da se za enako učinkovino ne izvaja obširnejših kliničnih preizkušanj, saj je ta, glede na to, da enako zdravilo na trgu že obstaja, nepotrebna in neetična. In zato so generična zdravila cenejša, a še vedno enako kakovostna. Ko bo sprejet seznam medsebojno zamenljivih zdravil, bomo s strani Ministrstva za zdravje in Urada za zdravila Republike Slovenije dobili natančna navodila za izvajanje Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil, ki predstavlja podlago za zamenjavo zdravil." Mojca Remic, Rečica ob Savinji. Zaupam zdravnikom in farmacevtom, zato bi dovolila zamenjavo zdravila. Naša anketa Generična zdravila - cenejša zdravila Jeseni bo začel veljati nov pravilnik o predpisovanju zdravil. Kaj o njem menijo nekateri Zgornjesavinjčani, smo povprašali pred mozirsko lekarno. Tončka Hriberšek, Brezje: Zdravniki vedo, kaj delajo. Če so prepričani, da nujno potrebujem dražje tuje zdravilo, bi ga pač doplačala. Ivanka Jerič, Nove Loke: Zaupam zdravnikom in zdravila ne bi nikoli zamenjevala. Če bi bilo potrebno, bi pač doplačala, saj je zdravje vedno najpomembnejše. Jože Mikek, Lepa Njiva: Zdravilo bi zamenjal in ga sprva preizkusil. Če bi mi pomagalo, bi z njim nadaljeval. V kolikor ne bi imelo učinka, bi želel tisto, ki ga predpiše zdravnik. Milan Petrovič, Nazarje: Zaupam vzdravnikovo strokovnost in sem prepričan, da ta vedno predpiše, kar je potrebno. Tudi farmacevtom v lekarni zaupam, zato bi zamenjal za cenejše zdravilo, če bi imelo enak učinek kot tisto, ki ga je predpisal zdravnik, ker nisem pripravljen doplačevati za dražja zdravila. Jure Žunter, Nizka: Vse je odvisno od tvojega domačega zdravnika. Sam svojemu absolutno zaupam In če bi mi predpisal tuje dražje zdravilo, bi ga doplačal, samo da bi bil zdrav. Pripravila Marija Sukalo, foto Ciril M. Sem Rosita Aubreht, direktorica Lekarne Mozirje: "Proizvodnjo poceni dejstvo, da se za enako učinkovino ne izvaja obširnejših kliničnih preizkušanj.” \_________________________________/ Aubrehtova poudarja, da bo zamenjava zdravil mogoča le, če sta predpisano zdravilo in bislveno podobno, a cenejše zdravilo, razvrščeni na seznam medsebojno zamenljivih zdravil, če zdravnik na receptu ne bo označil, da zamenjava ni dovoljena, in če se z zamenjavo strinja pacient. Torej, če so izpolnjeni navedeni pogoji, lahko farmacevt na podlagi omenjenega pravilnika, brez poprejšnjega sporazuma z zdravnikom zamenja zdravilo z bistveno podobnim in cenejšim zdravilom. Vjavnosti pa se pojavljajo še dru-ga vprašanja in dvomi. Bodo zdravniki znali objektivno izbirati, komu na recept napisati "ne zamenjuj" in komu ne? Od zdravnikov, delujočih v naši dolini, ki sicer celotne zadeve še nočejo komentirati, saj še niso seznanjeni z vsemi potrebnimi podatki, smo izvedeli, da sankcije zaradi prevelikega predpisovanja dragih zdravil obstajajo že sedaj, zagotovo pa bodo z nastopom novega pravilnika še strožje. Več o racionalnosti ali, če želite, poštenosti novega sistema predpisovanja zdravil pa bo mogoče povedati, šele ko bo sistem nekaj časa že v teku. Tatiana Golob OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE račun brezbrižnosti do zdravstva Zadnjo predpočitniško sejo so nazorski svetniki opravili v petek, 11. julija. Prvotno napovedane obravnave rezultatov poslovanja in programa dela Javnega podjetja Dom Nazarje zaradi odsotnosti direktorice Vere Pečnik sicer niso opravili, so pa zato obravnavali poročilo o delu Osnovne šole Nazarje in Glasbene šole Nazarje v šolskem letu 2002/ 2003 in ju pozitivno ocenili. Ob tem so člani občinskega sveta izrekli priznanje ravnatelju OŠ Nazarje Zvonetu Smrketu in ravnateljici GŠ Nazarje Olgi Klemše ter kolektivoma obeh šol, saj doseženi rezultati tudi na državnem nivoju potrjujejo, da je vzgo-jno-izobraževalno delo v omenjenih ustanovah kakovostno. Občina Nazarje pričakuje podobne rezultate tudi v prihodnjem obdobju. Zaradi delnega nakupa zemljišča v poslovno-obrtni coni Prihova in zaradi prekoračitve porabe planiranih sredstev za vzdrževanje lokalnih cestje moral občinski svet že drugič letos sprejeti rebalans proračuna. Kot je pojasnil župan Ivan Purnat, je znesek sredstev za lokalne ceste porasel predvsem zaradi obsežnejšega zimskega vzdrževanja in dotrajanosti posa- meznih cestnih odsekov. Občinski svet se je tudi odzval na navedbe v medijih, da zgornjesav-injske občine niso pokazale posluha za pomoč pri nabavi novega reševalnega vozila, medtem ko naj bi se vedno našel denar za pomoč pri nakupih gasilskih vozil. Svetniki so v razpravi poudarili, da so občine po zakonu zavezane z lastnimi sredstvi zagotavljati požarno varstvo, medtem ko je skrb za zdravstveno varstvo občanov v osnovi domena države. Občine so po mnenju svetnikov kot soustanoviteljice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma prispevale k nabavi novega reševalnega vozila z enotnim soglasjem, brez katerega omenjena finančna transakcija sploh ne bi bila mogoča. Franci Kotnik K OM:Tv>TTT^ÄM o javnih financ Projektu Golte, kot ga je zastavil velenjski Premogovnik, je nekoliko zastal dih, potem ko je postalo jasno, da občini Celje in Žalec ne nameravata sodelovati in prispevati okoli 280.000 evrov. Velenjčani so celoten projekt vezali na finančni vložek štirinajstih občin, ki naj bi skupaj prispevale za dober milijon evrov sredstev v novo ustanovljeno družbo. Vodstvo holdinga Slovenske elektrarne, kije večinski lastnik Premogovnika, se je sicer odločilo projekt podpreti, končna odločitev pa je bila v rokah nadzornega sveta, ki je ta teden odločal o tem, ali bo projekt Golte dobil letos 500.000 evrov in enak znesek naslednje leto. Prihodnja usoda Golt je torej še vedno precej negotova, čeprav so občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline z bolj ali manj stisnjenimi ustnicami podprle projekt. V Solčavi so o vložku razpravljali na sredini seji občinskega sveta in, kot nam je uspelo izvedeti, svetniki niso kazali pretiranega navdušenja za trošenje javnih financ za oživljanje političnega projekta, ki je očitno že od vsega začetka obsojen na životarjenje. Lučani so pripravljeni biti zraven pod pogojem, da sredstva prispevajo vse "povabljene" občine, medtem košena Ljubnem ob načelnem strinjanju bojijo, da se Premogovnik ne bo zadovoljil s predlagano vsoto. Celjani, ki so skupaj s takratnimi političnimi mogotci iz Mozirja pred desetletji ''zakrivili'’ Golte na vse prej kot primerni lokaciji, si danes umivajo roke in odrekajo sodelovanje. Tudi zaradi političnega mešetarjenja, saj je očitno, da jim zgornjesavinjske in šaleške občine odrekajo primat regijskega središča. Možna je tudi takšna razlaga, da vidijo nekoliko dlje in tudi zaradi lastnih slabih izkušenj ne verjamejo v razvojne perspektive letno-zimskega turizma na Mozirski planini. Navsezadnje so dvignili roke tudi vsega vajeni Italijani. Še najmanj si verjetno Celjani želijo biti v podrejenem položaju, kar se bo občinam v novo ustanovljeni družbi zagotovo dogajalo. Direktor za razvojno področje v Premogovniku Velenje Zvone Es je bil pred občinskimi lastniki v vlogi tistega, ki želi nekaj dobiti, nenavadno jasen. Nobenega izigravanja ne bodo dovolili ob jasno definiranih pravilih igre, v kateri bo glavni igralec Premogovnik. Občine bodo smele dajati denar, zaradi relativno majhnih vložkov bo njihov vpliv enak ničli. In vendar so občine, kljub ne vem kakšnim visokim in daljnosežnim interesom, ki naj bi ustvarjali blaginjo in turistični razcvet, dolžne skrbeti za jasno in povsem razvidno politiko upravljanja z javnimi financami. Lepo bi bilo slišati od Občinarjev, ki so pred leti, z izgovorom ohranjanja delovnih mest in reševanja gornjegrajske Smreke, sredstva vseh davkoplačevalcev pretvorili v kapitalski vložek, s kolikšnim donosom se lahko pohvalijo. Zdi se, da z negativnim, vendar zaradi tega nikogar ne boli glava, še manj se zdi potrebno komur koli razložiti, zakaj vlagati sredstva v brezno brez dna. Nikakor ne trdim, da se bo zgodba na Golteh končala z zapuščenimi stavbami, pravim samo, da je treba takšnim "špan ovija m", kjer se javna sredstva nalagajo v zasebno gospodarsko družbo, še posebej drobno gledati pod prste. Savinjčan POGOVOR Z MARIJO VRTAČNIK, PREDSEDNICO UPRAVE ELKROJA Zakaj bi se morali vsi oblačiti v kitajska oblačila? L (foto: Jože Miklavc) Tekstilna in oblačilna industrija se nahajata v nezavidljivem položaju. Širitev EU naslednje leto in vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo leto kasneje, bosta še dodatno spremenili pogoje poslovanja na svetovnih trgih. Slovenska tekstilna in oblačilna podjetja, ki se že soočajo s precejšnjimi odpuščanji delavcev, so se prisiljena s prestrukturiranjem prilagajati novim razmeram, če bodo želela obstati na trgu. Marija Vrtačnik, predsednica uprave Elkroja, se zaveda, da njihova panoga nikoli ne bo visoko donosna, ker je vezana na delo človeških rok. Po drugi strani pa čuti, da jo je prevzela, ker, kot pravi, je v njej toliko entuziazma. Kljub številnim oviram, vezanim na izredno močno konkurenco na področju konfekcije, je optimistična in prepričana, da se bo Elkroj zagotovo obdržal. V kolikšnem obsegu, pa bo pokazala prihodnost. -Znano je, da imata tekstilna in oblačilna industrija v Sloveniji precejšnje težave. Tolikšne, da je na pomoč morala priskočiti tudi država. Kakšno je trenutno stanje v Elkroju? Naša panoga je ena tistih, ki seje v preteklem desetletnem obdobju srečevala z mnogimi problemi. Res pa je, da se tekstil veliko poudarja in je bolj odmeven, kerje na enem mestu skoncentrirano veliko število zaposlenih, ker so to ženske, ki jih je tu težko prezaposliti. V povprečju namreč to niso zelo mladi ljudje. Poleg tega je podeželje v primerjavi z mesti, kjer se lažje prezaposluje, bolj občutljivo. Če bi preanalizirali vse panoge, menim, da so zmanjševanje doživele vse, ne le tekstil. -Približuje se leto 2004. Evropska unija, ki ima sicer na področju konfekcije zelo močno tradicijo, je pri carinskih stopnjah zelo popustljiva. Novo okolje za vas potemtakem ne bo najbolj prijazno? Vsa leta smo ena od firm, ki smo poslovali na zahodnem in vzhodnem trgu in ga nismo nikoli v celoti zapustili. Toje gotovo dobrobit, ki jo je potrebno izkoristiti. Naša panoga je ena od tistih, ki vsa ta leta ni imela nobene zaščite pri uvozu. Poplava nizko cenovnega in tudi visoko cenovnega blaga na trgu pomeni, da smo že utrjeni v konkurenci. -Torej z Evropsko unijo ne pričakujete še večjih pritiskov kot nekateri napovedujejo? Ne. Mislim celo, da bo nekoliko enostavnejši birokratski del sodelovanja. Jasno poje, da bo trge potrebno še širiti. -Kakšen je delež izvoza na trge bivše Jugoslavije in kolikšen na zahodnoevropska tržišča? Celotnega izvoza pod lastno blagovno znamko imamo 21 odstotkov. Od tega je 13 odstotkov na trge bivše Jugoslavije. Predelavnih poslov, ki se tudi štejejo med izvoz, je v strukturi našega prihodka še 25 odstotkov in bodo v letošnjem letu padli še za nekaj odstotkov. -Predelavne storitve oziroma tako imenovani lohn posli se štejejo med manj dobičkonosne. Kakšne so vaše usmeritve glede tega? To so izdelavno zelo zahtevni izdelki v malih serijah. Gre za izdelavo prototipov, kolekcij izdelkov, ki jih ta branža še vedno veliko potrebuje. Veliko se pogovarjamo s partnerji, ki pravijo "ne pustite svoje stroke tako daleč, kot smo jo mi, ker brez vaše strokovne pomoči ne gre." No, prepričana sem, da lahko delajo tudi brez nas, proizvodne kapacitete lahko preselijo v Romunijo, v Turčijo, kjer se tekstil zelo hitro razvija. Po drugi strani pa mi izdelujemo butične, unikatno zelo zahtevne izdelke. Velikoser-ijska, enostavna proizvodnja je že vsa na Daljnem vzhodu in strokovnostter usposobljenost le-te zelo hitro napreduje. Predelavne storitve so pomembne tudi z likvidnostnega vidika. Mislim, da te panoge ne bi smeli izpustiti čisto iz rok, saj je v njej dosti znanja, stroke in tradicije. Zakaj bi se morali vsi oblačiti v oblačila iz Kitajske? -Zdi se mi, da je v tujini, konkretno v Italiji, poplava kitajskih oblačil še veliko bolj očitna kot pri nas. Menim, da naš potrošnik ne išče toliko tega blaga. Naravnan je bolj na kakovostne izdelke. Opažam, da sta kultura in znanje naših potrošnikov na izredno visoki ravni. Točno vedo, ali izdelek opraviči svojo ceno ali ne. Prepoznavnost kakov- osti je v Sloveniji visoko prisotna. -Torej kitajski fenomen ne bo povzročil velike škode slovenskim tekstilcem? Ne, mislim, da tu na kratki rok ni nevarnosti. Seveda pa ne moremo reči, da smo lahko brez skrbi. Gotovo je treba naš ciljni trg še naprej vzgajati in se prilagajati. -Poleg razvoja tehnologije sovsmislu prilagajanja novim, evropskim, pa tudi globalnim razmeram, za konfekcijsko industrijo pomembni marketnški pristopi. V kakšni smeri jih razvija Elkroj? V Sloveniji imamo 9 trgovin, intenzivno se pripravljamo na otvoritev še ene trgovine septembra v Mariboru in do konca leta v Ljubljani, če nam bo uspelo, pa tudi v Kopru. Imamo tudi franšize v vseh večjih mestih bivše Jugoslavije in mislimo, da je treba ta konceptfran-šizne prodaje razširiti tudi na Evropo. Druga pomembna prednost je, da smo specialisti za hlače in to nameravamo tudi ostati, dokompletira-mo pa jih z drugimi blagovnimi znamkami, skozi zastopstva ali ekstra nakupe. -Kakšna je prepoznavnost Elkrojevih blagovnih znamk na domačem trgu in kakšna v tujini? Pri hlačah sploh ni vprašanje, ker smo številka 1. Mislim, da dobro ime pridobivamo tudi na moških oblekah. Mogoče smo malo manj prepoznavni z zastopstvi, ki pa niso naša primarna dejavnost, če pravjih reklamiramo ob naših blagovnih znamkah. Dosti prepoznavni smo pri starejših kupcih v bivši Jugoslaviji, nekoliko manj pri mlajših. Toje gotovo še ena izmed tržnih niš, ki jo je treba izkoristiti. Na zahodu smo bolj znani kot proizvajalci, manj pa na osnovi lastne blagovne znamke. Mislim, da je to tema, ki jo moramo v prihodnosti še bolj poudarjati. Najbrž ne samo s propagando, saj je s stroške vnega vidika to prehudo za Elkroj. Izkazalo seje, da ni potrebno toliko poudarjati ime znamke, ampak prepoznavnost, ki se kaže skozi kakovost izdelka. -Modni kreatorji so v vaši stroki pomemben element... Kako je z oblikovalci v Elkroju? Imamo zaposleni dve oblikovalki, eno za ženski in drugo za moški del oblačil. Na tem področju ve liko sodelujemo s tujimi partnerji, vlagamo v razvoj z obiski sejmov, poslovnih partnerjev in vseh animacij, kijih nudi zahod. Nekajkrat seje zgodilo, da smo preveč modno kreirali kolekcijo inje bila pre daja zaradi tega nekoliko manjša, ampak po drugi strani smo hlačarji in moramo kupca na ta način tudi vzgajati za novosti na svojem področju. -Modni kreatorji pri nas niso tako slavni in znani kot je to značilno za velike hiše v tujini... V naših strokovnih krogih zagotovo cenimo njihovo inovativnost. Vjavnosti so res manj poznani, mogoče zaradi tega, ker je Slovenija premajhna. Velike firme nekako vizionarsko nastopajo skozi kreacije. Oblikovalec je mali bog vfirmi. Pri nas je pomemben kompleksen pristop v marketinškem spletu, od kreacije do prodaje. Zanimivo je tudi to, da je naš potrošnik bolj navezan na trende nemškega trga. Novitete ne spremlja tako hitro kot na primer Italijani. -Ali razmišljate o selitvi proizvodnje v države z cenejšo delovno silo? Mi že vsa leta dobro sodelujemo s Hrvaško, Bosno, Srbijo, Madžarsko in Poljsko. Ampak to so delovni nalogi večjega števila izdelkov, ki so enostavnejši, kjer nič ne tvegamo. -Jedro pa ostaja v Nazarjah? Ja, zagotovo. -Se v smislu zniževanja stroškov načrtuje zmanjševanje števila zaposlenih? Proizvodnja zaradi delovne intenzivnosti in zahtevnosti nekoliko izloča delavce, ki niso dovolj dobri. To se dogaja že vsa leta. Nekateri sami vidijo, da niso uspešni v naši panogi, drugim dogovorno pomagamo, tudi skozi viške ali prerazporeditve. Trg bo še vedno pogojeval, da se bo zmanjšal, čeprav je panoga zelo občutljiva in če si zeio majhen, si težko zelo strokoven in inovativen. -Glede na razmere tudi plače delavk ne morejo biti ravno vzpodbudne... Pri plačah smo 19 odstotkov nad panogo, ne vem pa, ali bomo ta tempo še vzdržali. Zelo pazimo, da struktura stroškov plač ne presega 30 odstotkov vseh stroškov. Mislim, da smo v tem smislu fenomen v slovenski industriji in nas to nekako rešuje. Smo pa še globoko pod slovenskim povprečjem, kar je pogojeno tudi s stroko, kvalifikacijo zaposlenih... smo delovno intenzivna panoga, ki je podvržena vsem trendom trga, kjer velikih zaslužkov ni. Od dela posameznega delavca na posameznem delovnem mestu je odvisno, ali dobro ali slabo dela, in ne od strojev. Za kakovosten izdelekje pomembna zavzetost in intenzivnost dela posameznikov. Zato pravim, daje naše delo podcenjeno, glede na intenzivnost dela in strokovnost, ki je vložena v izdelek. Poudariti pa moram tudi, da so naši ljudje pridni in da morajo vložiti veliko napora za rezultate, kijih dosegajo. -V kolikšni meri se Elkroj poslužuje državne pomoči, ki jo država namenja teksfilno-ob-lačilni industriji, da bi se učinkovito prestrukturirala in prilagodila novim razmeram trga? Mi smo eni tistih, ki smo bili, odkar obstajajo te pomoči, vedno poleg; enkrat z večjo drugič z manjšo vsoto. Smo eni tistih, ki smo sloveli po najboljših programih, saj smo vedeli, kaj hočemo, in projekte dosledno izvajali. Tudi druge tekstilce smo zanimirali, da so začeli bolj projektno razmišljati o samem raz- voju v podjetju. Smo tudi eden od ustanoviteljev tehnološkega zavoda za konfekcijsko dejavnost IRCKON. Že kar nekaj časa se borimo za to, da bi se povezovali z drugimi tekstil- Marija Vrtačnik, predsednica uprave Elkroja, optimistična glede usode podjetja in oblačilne industrije (foto: Vesna Petkovšek) Cl. -Povezovanje in skupni nastopi so gotovo tudi v vaši panogi koristni in pomembni. Koliko vam to uspeva? Bili smo iniciatorji nakupa trgovske mreže Ona On. Nisem preveč zadovoljna s potekom našega sodelovanja. Mogoče smo imeli malo težav s samo organizacijo, vendar seje tako pri tem, kot pri IRCKON-u pokazalo, da dejansko še nismo zreli za grozden-je. Mogoče smo še vedno preveč ljubosumni na to, da drug drugemu krademo ideje, izdelke, vendar je to čisto napačno mišljenje. Vsaka organizacija ima svoj sistem, zato tuje ideje ne moreš povsem uporabiti. Zdi se mi škoda, ker so marketinški stroški tako visoki in da vsaj na trgu ne nastopamo skupaj. Vendar zaenkrat še nismo tako daleč. -Torej, bolje sodelujete s tujimi kot domačimi partnerji? Žal mije, da moram tako reči. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek ostaja Pivovarna Laško vse bližje zmagi v pivovarski vojni Urad za varstvo konkurence RS je v ponedeljek odločil, da Pivovarna Laško lahko ostane 47,86-odstotna lastnica pivovarne Union, vendar pa bo morala ob pridobitvi več kot 50odstotnega deleža upoštevati pogoje Urada, ki se nanašajo na začasen (triletni) prenos blagovnih znamk Union, ACE in Oda. V Pivovarni Laško so po besedah direktorja Toneta Turnška z odločbo Urada sicer zadovoljni, vendar njegove pogoje ocenjujejo kot nesprejemljive in nepotrebne. V vsakem primeru bodo Laščani v smislu združevanja slovenske industrije pijač nadaljevali z odkupom delnic pivovarne Union s ciljem pridobiti več kot 50odstotni lastniški delež. KF LJUBNO OB SAVINJI Ponovno v znamenju flosarjev in starih običajev Na Ljubnem se dober teden pred začetkom pospešeno pripravljajo na tradicionalne prireditve ob flosarskem balu, ki spada med najstarejša narodopisna dogajanja v Sloveniji. Organizatorji, tako kot vsako leto, tudi tokrat pričakujejo množico obiskovalcev, po ustaljeni navadi pa bodo Ljubenci celotno dogajanje sklenili z udiranjem flosa na Savinji in krstom mlečnozobih "judov", kot se v flosarskem žargonu pravi mladeničem, ki se s splavom prvič podajo na pot. Močna tradicija splavarjenja seje na Ljubnem ohranila predvsem po zaslugi prizadevnihturističnih in v zadnjih letih občinskih delavcev, ki so znali vsako leto pritegniti k sodelovanju cel kraj. Predsednik organizacijskega odbora Stanko Zagožen pravi, da se tudi letos ne nameravajo izneveriti tradiciji, bežen prelet programa prireditev pa dokazuje, da se ljubenci, še bolj kot doslej, želijo predstaviti z deli in opravili preteklih generacij. Kot se za flosarje spodobi, bodo začeli praznovati v Rastkah, z mašo in blagoslovom novih orgel v cerkvi sv. Miklavža, zavetnika flosarjev. Obiskovalci si bodo lahko ponovno ogledali žganje apna pri Jožetu Atelšku - Apnenšeku, pripravili bodo kvizožagarstvu,osrednjeobčinsko praznovanje, na katerem bodo podelili občinska priznanja (po sklepu občinskega sveta prejme zlato priznanje PGD Ljubno, srebrnega Helena Šlogar, Liza Lik in družina Brglez), pa bodo popestrili z veseloigro "Tutvžagije lahko lepo", ki jo pripravlja domače kulturno društvo. Organizatorji obljubljajo, da bo tradicionalna povorka skozi kraj letos v celoti namenjena prikazu starih običajev, za vse pa, kijih zgodovina in narodopisje zanimata nekoliko manj, pripravljajo na Ljubnem številne športne in kuttume prireditve ter razstave. Savinjčan GLIN TIP BREST NAZARJE Kaj vsebuje modrobeli dim iz iverke? Na predzadnji seji nazorskega občinskega sveta je svetnik Janez Štiglic v razpravi o predvideni sanaciji tovarne ivernih plošč njenemu tehničnemu direktorju mag. Ivu Glušiču zastavil konkretno vprašanje, kaj vsebuje modrobeli dim iz njihovih dimnikov, ki že dolga leta, včasih bolj včasih manj, nadleguje Nazarčane in zmanjšuje kakovost njihovega bivalnega okolja. Mag. Glušič nam je v smislu javnega odgovora na omenjeno vprašanje posredoval rezultate meritev, ki jih je na odvodih sušilnikov iverja 5. februarja letos opravil Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Iz rezultatov meritev je razvidno, mg/m3 oziroma 48,56 mg/m3 daje IVD Maribor meril koncentracije ogljikovega oksida (CO), dušikovih oksidov (NOx), celotnega organskega ogljika (TOC), benzena, klorovodikove kisline (HCI) in skupnega praha. Izmerjena koncentracija ogljikovega oksida je pri emitirani količini 5,7 kilograma na uro znašala 191 mg/m3, kar je za 59 mg/m3 manj od dovoljene mejne vrednosti (MEK) 250 mg/m3. Izmerjena koncentracija dušikovih oksidov je pri emitirani količini 4,2 kg/h znašala 141 mg/m3, kar je za 359 mg/m3 manj od dovoljene mejne vrednosti 500 mg/ m3. Izmerjena vrednost celotnega organskega ogljika je znašala 1,44 manj od mejne vrednosti 50 mg/ m3. Izmerjena koncentracija benzena je pri emitirani količini 0,041 kg/h znašala 1,366 mg/m3, karje 3,634 mg/m3 manj od mejne vrednosti 5 mg/m3. Izmerjena koncentracija klorovodikove kisline je pri emitirani količini 0,012 kilograma na uro znašala 0,41 mg/m3 oziroma 29,59 mg/m3 manj od mejne vrednosti 30 mg/m3. Izmerjena količina skupnega prahu je pri emitirani količini 0,7 kg/h znašala 24 mg/ m3, karje za 26 mg/m3 manj od dovoljene mejne vrednosti 50 mg/ m3. Franci Kotnik OBČINA LUCE Zupan dobil desno roko V občini Luče je po izvolitvi Cirila Rosca za župana ostalo izpraznjeno mesto tajnika, čepravje novoizvoljeni župan po izvolitvi poleg novih zadolžitev opravljal operativno delo, s katerim naj bi se ukvarjal pravtajnik. Z imenovanjem Davida Špeha za tajnika občine, ki kot domačin iz Podvolovljeka zelo dobro pozna teren in ljudi, naj bi se občina pomembno operativno okrepila. Špeh se zaveda, da gre za zelo odgovorno službo, njegova prednost pa je dobro poznavanje turistične in kmetijske problematike, saj prihaja s kmetije, na kateri se že vrsto let ukvarjajo s kmečkim turizmom. Savinjčan David Špeh, novi tajnik Občine Luče (foto: Franjo Atelšek) ^ o M:t;IMTPaiR .A M o Popravnega izpita ne bo Slepomišenja je konec. Zdaj so Nazarčani dokončno odločeni, da svoje zahteve po čistejšem zraku, ki ga dihajo 24 urna dan, izpeljejo do konca. Verjetno je to jasno tako lastnikom kot zaposlenim v Glin TIP Brestu, še posebej pa direktorici Ireni Turk in tehničnemu direktorju mag. Ivu Glušiču, ki sta bila na predzadnji seji občinskega sveta v sicer dostojni in umirjeni razpravi deležna konkretnih vprašanj svetnikov, ki terjajo konkretne odgovore. Mag. Glušič je odkrito povedal, da so v tovarni ivernih plošč več let iskali rešitve, ki bi prinesle manjše obremenjevanje okolja, vendar z lastnimi, stroškovno sprejemljivimi tehničnimi variantami niso bili dovolj uspešni, sprememba tehnologije pa je zahtevala izjemne investicijske vložke, ki jih sami seveda niti približno niso zmogli. Nato je posvetila luč upanja z nakupom tovarne s strani cerkniškega Bresta. Zelo ugledno podjetje menda ni kupilo nazorske iverke zgolj zaradi kratkočasne špekulacije, so se spraševali opazovalci. In čakali, kdaj se bo kaj zgodilo. Toda časje tekel, zgodilo pa se ni nič. Glin TIP Brest se je celo ovil v tančico molka, ko je Občina Nazarje zahtevala jasna pojasnila, kaj se dogaja glede predvidene sanacije. Očitno so tudi v Cerknici spoznali, da sami ne bodo kos tako zahtevnemu zalogaju, in so iskali kapitalskega partnerja. Našli so ga v Istrabenzu, ki v zadnjem času investira v najrazličnejše potencialno zanimive naložbe, še posebej obetavni pa sta zanj očitno panogi turizma in energetike. Okrog tovarne ivernih plošč je torej zavel bolj optimistični veter. Vprispodobi bi lahko rekli, da je sedaj mogoče videti luč na koncu predora, toda do dejanske sanacije bo očitno preteklo še kar nekaj Drete in Savinje. Pri tako zahtevnih projektih se nič ne zgodi čez noč, zato bo potrebno še nekaj dragocenega potrpljenja. Za potrpljenje pa je potrebno zaupanje, ki je pri Nazarčanih zaradi neizpolnjenih obljub v preteklosti že zelo načeto. Podatki o stopnji obremenjevanja okolja so relativna stvar. V njihovo verodostojnost seveda ne gre dvomiti, saj meritve opravljajo pristojne, strokovno usposobljene institucije, opozoriti velja le na trenutni značaj teh podatkov, saj nihče ne more z gotovostjo trditi, da so bile emisije na primer 10. februarja enake kot 5. februarja. Kakovost zraka v Nazarjah se definitivno spreminja iz dneva v dan, včasih celo iz ure v uro, in je v veliki meri pogojena tudi s trenutnimi vremenskimi razmerami. Pred nedavnim javno izrečene napovedi o sanaciji tovarne ivernih plošč vlivajo Nazarčanom upanje, da tokrat ne bodo (znova) »žejni prepeljani čez vodo«. Kajti popravnega izpita niti za Brest niti za Istrabenz ne bo, kar pomeni, da bo iverka v doglednem času sanirana ali pa bo morala zapreti vrata. Pričakujem, da bodo s to predpostavko odgovorni v obeh podjetjih tudi bistveno bolje kot doslej skrbeli za komuniciranje z lokalno javnostjo. Franci Kotnik j _ O ,-H v Resnično veliki se zadovoljijo s pisan-\ Kji ESN IC RE jem o sebi tudi sto let po smrti - majhni si jo pišejo, preden se rodijo. Savinjčan N* POSVETU PREDSTAVNIKOV OBČIN IN UPRAVNE ENOTE PREDSTAVILI NOV ZAKON 0 UREJANJU PROSTORA IN GRADITVI OBJEKTOV Sistem vrtižkanja ustvarjal nepregleden prostor Skupna ocena ljudi, ki so na lokalni ravni zadolženi za prostorsko urejanje in načrtovanje, in predstavnikov mozirske upravne enote je, da so z novim zakonom dobile občine izredne pristojnosti pri urejanju prostora. Sistem vrtičkanja je v preteklih letih ustvaril precej nepregleden prostor in če je pristojne treba kritizirati, potem je to področje urejanja prostora, saj je nekaj znanih podjetij zaradi neustrezno urejenega prostora Zgornjo Savinjsko dolino preprosto zapustilo. Posvet je bil pomemben tudi zaradi poenotenja prakse izvajanja teh predpisov, predvsem pa je, po prepričanju načelnika UE Mozirje Vinka Poličnika, treba zagotoviti pravno varnost državljanov in jih seznaniti, na koga naj se obrnejo pri urejanju prostora in graditvi objektov. Pri tem je ključen stvamopravni zakonik, ki na področju nepremičninske zakonodaje definitivno pokopava družbeno lastnino, uslvaija nove relacije, nove razmere in pris- Terezija Plaznik, vodja oddelka za okolje in prostorter gospodarske dejavnosti Upravne enote Mozirje: "Z uveljavitvijo novega zakona se ne plačuje več odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ohranja pa se nadomestilo zaradi degradacije in uzurpacije prostora v primerih nedovoljene gradnje, za kar se šteje: nelegalna, neskladna in nevarna gradnja ter nelegalni kop." "V zakonu o urejanju prostora je pomembna novost, da občina vodi aktivno zemljiško politiko, pridobiva zemljišča za gradnjo, uveljavlja predkupno pravico na zazidljivih površinah, vodi prenovo in izvaja druge prostorske ukrepe. Med bistvenimi novostmi zakona je tako imenovana lokacijska informacija, to je potrdilo o dopustni rabi prostora in o prostorskih ukrepih, o pogojih gradnje, kot jih na določenem zemljišču določajo prostorski plani in drugi predpisi. Lokacijska informacija se daje predvsem za namene prometa zzemljišči, graditve enostavnih objektov in za projektiranje objektov. Pristojni občinski organ je dolžan vsakomur na njegovo zahtevo izdati lokacijsko informacijo," razlaga Terezija Plaznik, vodja oddelka za okolje in prostorter gospodarske dejavnosti. "Nov zakon o graditvi objektov ohranja rešitve, ki so se v dosedanji praksi izkazale kot ustrezne. Bistveni cilj in namen nove zakonodaje je skrajšanje postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo," pravi Plaznikova, saj zakon natančnodoloča,dasolahkostrankev postopku, poleg investitorja, še lastniki zemljišč in imetniki drugih stvarnih pravic na nepremičninah na vplivnem območju objekta. V praksito pomeni, da poslej ne botreba pridobivati soglasij od vseh sosedov, karjevdosedanji praksi zaradi različnih vzrokov postopke marsikje hudo zapletlo, če ne celo onemogočilo. "Zakon izhaja iz predpostavke, da bodo območja, namenjena za gradnjo, urejena z natančnimi, dobrimi in zanesljivimi izvedbenimi prostorskimi plani, iz katerih bodo razvidni vsi lokacijski pogoji, ki so izhodišče za projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in obratovanje objektov. Z izpolnitvijo teh pogojev bodo odpravljeni vzroki za dosedanje dolgotrajne postopke," ugotavlja Plaznikova in dodaja, daje pomembna novost razvrščanje objektov na zahtevne, manj zahtevne in enostavne. Po novem za ograje, pomožne objekte za lastne potrebe, začasne objekte, vadbene objekte, pomožne infrastrukturne objekte, pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, spominska obeležja in urbano opremo ni več potrebna priglasitev del. Zadostuje lokacijska informacija, podrobna opredelitev, kaj se šteje za enostavne objekte, pa bo predpisana s posebnim pravilnikom. Plaznikova opozarja še na eno pomembno novost, in sicer se z uveljavitvijo novega zakona ne plačuje več odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ohranja pa se nadomestilo zaradi degradacije in uzurpacije prostora. Investitor oziroma lastnikzemljiščajedolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora v primerih nedovoljene gradnje, za karse šteje nelegalna, neskladna in nevarna gradnja ter nelegalni kop. Savinjčan 11. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Utrip Solčavskega v preteklosti in danes V želji, da bi predstavili utrip domačega okolja v preteklosti in danes, turistični delavci Solčave v sodelovanju z ostalimi društvi v kraju letos pripravljajo že enajsto tradicionalno turistično prireditev Dnevi turizma na Solčavskem, ki bo zadnji konec julija, obeta pa veliko kulturnih in zabavnih dogajanj v Solčavi in njeni okolici. Petkovo popoldne, 25.julija, bo vzna-menju razstav in športa. Tako bodo na ogled postavili ročna dela, zdravilna zelišča, manjkale ne bodo niti gobe iz bližnjih gozdov in različni lovski eksponati ter trofeje solčavskih lovcev. Športniki bodo na športnem igrišču pripravili turnir v malem nogometu za memorial Ipavec - Gregorc. Popoldne bodo vSoičavi ustvarjali umetniki iz ra zličnih krajev Slovenije na prvem solčavskem extemporu. Poleg ustvarjanja umetnikov si bodo lahko obiskovalci ogledali tudi nastajanje grafike v grafični stiskalnici. Večer so organizatorji namenili mladim, ki se bodo lahko zabavali na pravem rockžuru dojutran-jih ur. V soboto bodo spretne solčavske kuharice na ogled postavile kulinarične dobrote, ki so vsako leto paša za oči in skušnjava za želodec. S svojim delovanjem bodo nadaljevali umetniki in športniki, slednji bodo zvečer zaključili nogometni turnir. »Tam gori pod planino grabila je seno...« so naslovili prikaz košnje in spravilo trave, s katero želijo gledalce popeljati v čas naših dedkov in babic. Večer bodo nadaljevali kulturniki, ki so vsem smeha željnim pripravili veseloigro Iz vaškega življenja, ki obeta veliko zapletov in burk prav iz življenja kmeta. Ob zaključku dneva bodosvoje umetniške stvaritve na ogled postavili likovni ustvarjalci solčavskega extem-pora, na razstavi pa bodo na ogled utrinki iz Solčave in njene okolice. Prijateljstvo ne pozna meja, so prepričani organizatorji, zato so v goste povabili sosednje občine, ki bodo v nedeljskem dopoldnevu predstavile turistično in kulturno dejavnost svojih krajev, obiskovalci pa se bodo lahko s turističnim vlakom popeljali tudi v Logarsko dolino. Popoldne so namenili prikazu spravila lesa, kjer bodo olcerji na šaljiv način prikazali plavljene po Savinji. Prikaz so naslovili s pomenljivim naslovom »Bom vlcerja vzela, bom zmerom vesela...« Naturistični kmetiji Žibovt bodo vso boto in nedeljo obiskovalcem pripravili predstavitev mojstrov domače obrti in pravo pastirsko malico, medtem ko si bodo na turistični kmetiji Klemenšek lahkoogledali izdelovanje trtza lesen »plot« lin poskusili domačo hrano iz njihove ponudbe. Soboto in nedeljo so organizatorji prireditve 11. Dnevi turizma na Solčavskem namenili tudi predstavitvi ovčerejskega društva Raduha in domačega čebelarskega drušlva, obdelavi logarskega apnenca in pletenju košar. Pogumni bodo lahko plezali po umetni steni ali pa se preizkusili v lokostrelstvu na kmetiji Gradišnik. Malo manj drzni si bodo lahko lepote Logarske ogledali ob naravoslovno etnografski poti, po kateri jih bo popeljal izkušen vodič, ali se na pot podali s kočijo, si ogledali kurjenje oglarske kope, muzej Potočkezijalke vgostišču Firšt... Marija Sukalo OTVORITEV CESTE Kilometri za življenje Občina Mozirje je že pred leti pristopila k izvajanju projekta posodobitve ceste od gostilne Vid do Planinske ravne. Velik del te poti že ima asfaltno prevleko, ki pa je zaradi uporabe že dodobra dotrajana. Še daljši pa so tisti kilometri, ki asfalta še nimajo. V lanskem letuje mozirska občina uspela na razpisu Javnega sklada za razvoj podeželja in obnovo vasi. Del ceste v dolžini 1300 metrov od konca asfalta pa do domačije Keber so tako posodobili s 60 odstotnim deležem finančnih sredstev s strani države in manjkajočimi odstotki s strani mozirskega občinskega proračuna. Cena izgradnje odseka je znašala okoli 80 milijonov tolarjev. Projekte in nadzor nad delije izvajalo celjsko podjetje Konstrukta izvajalec pa je bilo podjetje Kranjc. Na svečani otvoritvi posodobljene Cesta od gostilne Vid do Planinske ravne dobiva sodobno in udobno obliko (foto: Benjamin Kanjir) ceste 11. julija so zapeli šmihelski pevci, ki jih vodi Anton Acman, za glasbo pa so poskrbeli Andrej in Gregi Rakter Ivan Gostečnik. Široko cesto je blagoslovil mozirski župnik Sandi Koren, trak pa sta prerezala župan Ivan Suhoveršnik in domačin Franc Gostečnik. Sodobne ceste do visokogorskih kmetij so porok, da bo v teh krajih ostalo življenje. Brez njega ne bi bilo obdelanih polj, urejenih gozdov in slovenstva, kije na podeželjih še trdnejše kot v mestih. Benjamin Kanjir GOSTOVANJE Z MOBILNIM TELEFONOM V TUJINI Previdnost pri klepetanju na plaži Počitnice so čas, ko se poskušamo razbremeniti vsakdanjih skrbi, pa vendar je uporaba gsm aparata na dopustu priljubljena. Zato je dobro, da smo seznanjeni vsaj z osnovnim obračunavanjem klicev v tujini, kajti v nasprotnem primeru nas lahko klepetanje na daljavo močno udari po žepu. Prva stvar, ki jo je potrebno vedeti, je, da telefonska številka slovenskega uporabnika ostane slovenska na katerem koli koncu sveta. Torej, slovenski uporabnikje vedno dosegljivvSIoven-iji ali preko Slovenije. Pri telefoniranju v mobilnih omrežjih lahko namesto izhodne kode vtipkamo tudi znak +, temu sledi vhodna koda države, v katero kličemo (za Slovenijo 386, Hrvaško 385) in preostali del številke. Ko kličemo v tujini tamkajšnje številke, pa vtipkamo le telefonsko številko brez mednarodnih kod. Tako imenovano gostovanje nam torej omogoča povsem preprosto uporabo svojega mo-bilnika,tu pa se njihova gostoljubnost tudi konča. Povprečna cena pogovora na minuto vsosednjih državah se vrti okoli 200 tolarjev, bolj oddaljene države pa nam v minuti pogovora »požrejo« tudi dobrega tisočaka. Torej, čeprav vas v tujini mogoče muči domotožje, se izogibajte brezskrbnemu klepetanju stis-timi, ki so ostali doma. Prav tako se ne veselite preveč, če vas od doma pogosto kličejo, vtujini se namreč plačajo tudi dohodni klici, kar je lahko precej drago, saj za dohodni klic plačate isto ceno, kot če bi iz Slovenije klicali v državo, kjer ste. Kaj pa, če se nahajate vtujini in želite poklicati nekoga, ki se prav tako nahaja izven Slovenije, mogoče celo na sosednji plaži? No, to je najdražja oblika telefoniranja preko mobilnikov,saj vi kličete vSIovenijo od tu pa je vaš klic posredovan klicanemu nazaj vtujino. Vi plačate mednarodni klic v Slovenijo po tarifi operaterja države, kjerse nahajate, klicani pa klic iz Slovenije nazaj v tujino po ceniku slovenskega operaterja. Precej draga zadeva za klic sonarodnjaka, ki bi ga radi povabili na kavico... Precej cenejšeje pošiljanjeSMSspo-ročil (kjer lahko vtipkamo le domačo številko!), čeprav je namenjeno le krajšim sporočilom. Ker pa dopust ponuja veliko privlačnejših načinov za zapravljanje denarja kot je klepetanje po telefonu, je vsekakor veliko bolj priporočljivo. TG (povzeto po reviji VIP, natančnejši podatki) MOZIRJE SKOZI ČAS Zbiranje muzejskega gradiva Občina Mozirje v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje intenzivno pripravlja stalno razstavo o zgodovini in življenju v Mozirju. Svoje mesto bo dobila v prostorih mozirske kaplanije. Razstavni eksponati bodo razporejeni v petih prostorih. V prvem bo predstavljen čas od rimske naselbine do osemnajstega stoletja, zgodovina kraja, trga in trško življenje. Drugi prostor bo kronološko nadaljeval dogajanje iz prvega, poudarek pa bo na cerkvi in cerkvenem življenju. V tretjem bo predstavljen upravni razvoj, gospodarstvo, šolstvo in društveno življenje od osemnajstega stoletja do druge svetovne vojne. Obdobje od začetka druge svetovne vojne do danes bo predstavljeno v četrtem prostoru. Zadnji prostor pa bo namenjen pomembnejšim Mozirjanom in njihovemu spominu. Odbor za ureditev prostorov trenutno zbira muzejsko gradivo. Celotna razstava naj bi namreč temeljila na predmetih, listinah, knjižnem gradivu, fotografijah in podobnem. Zavod za kulturo, Osnovna šola Mozirje, Turistično društvo in Občina so mesta, kjer se to gradivo sedaj zbira. V poštev pridejo grafični listi, fotografije, načrti, dokumenti in listine, orodja, kosi oblačil, šolski učbeniki, pripomočki, spričevala, šolska oprema, dokumentacija, inštrumenti, kosi orožja, reklamni materiali in podobno, skratka vse, kar priča o določenem času in ljudeh, ki so tvorili zgodovino Mozirja. Poleg razstavljenih predmetov bodo dodani svetlobni in zvočni efekti, ki bodo predstavljeno obiskovalcem še lažje približali. Muzej s stalno zbirko imenovano Mozirje skozi čas naj bi v bližnji prihodnosti popestril turistično ponudbo kraja. Vsebinsko bo razstava prikazovala delčke iz bogate zgodovine Mozirja, ki se je dandanes zavedajo le še redki posamezniki. Čas gre naprej, kljub temu pa mu ne gre zapirati vrat in zanemarjati tistega, kar je bilo prav in dobro za ljudi, ki so v preteklosti živeli pod mozirskimi planinami. Njihova dediščina je kazalo spoštovanja kulture in premagovanja vsakdanjih težav za čim lažje preživetje. Korenine slovenstva so rasle že daleč pred odločitvijo za samostojno Slovenijo in marsikatera izmed njih seže tudi v Mozirje. GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Starost in mladost i roko vroki i§$ffisti +kiä Junaški prihod domačo radmir: kljub povprečni starosti okoli 70 let pokazati, da še vedno obvladajo potrebne gasilske veščine, Naj^arejSi ucBleriei «».ir-ovarpetnelrasvo-jih pteah kar'83 pomladi po se mu to ° izvedbi gasilske vajer niti malo poznala Posebno pozornost na tekmovanju so Auđife ohranjene ročne brizgalne, ki so jih na prizorišče tek-mov-arp jjHH« | konfetom vprega-, ur *■’Ja ( prtieđitotšeđođerfsn ks Majstarejša ročna brizgalna ekipe gösacerte.Senttofiajeblöizcteiariactov- Prizadevni radmirski gasiici so preteklo sobotno popoldne dodobra ’ ' ■ poživili zgomjesavinjski čas »kislih kumaric«, ko so organizirali gasilsko tekmovanje s starimi rožnimi in starimi motornimi brizgalnami. Petnajst - i gasilskih desetin iz sosednjih društev Zgornje Savinjske doline, pa tudi : gostje iz drugi krajev Slovenije so na tekmovanju pokazali, na kakšen način so se gasiici pred petdesetimi in več leti borili z ognjenimi zubiji. tekmovalni prostor ) DQiUiJfenskoobvlaclajosrciroga3l- * - „ • ' v sto tehniko, so no tekmovanju pota- skega gasilskega uiuojvu. v 11mor« t % » «* konkurenci so Mi zmagovalci zračno ’ , V,»j- ,>■ Drizgal i Sutenskjmsšci; štoroma ■ . £ • • - , - " 'p *- ’ . 1 tornobrizgalnopadesetinagasilceviz pfcsj~, fiüStJvris..Samo*Mtavieix*c!2ar________“’a**. WsSSfea«... brtegalno f utsenski gasiici s staro mn i fornobozgalnopadesetinagasitcevfc h Paške vast. Soma pnreddevje pokaza- L to, s takšno zovzetosijo in ljubeznijo * starši elani gasilskih društev ohran- ; : , - . — -i - * : . _ s..., vi - mmx ’v~f imflVt * ________ ' v • *4$m ^ pa na odnos in vzorno skrb do store t J1* c \ » ✓. J»-. • UtkESKm^/‘•vSt&i Ss opreme, ki bijo, če ne bi bilotako kotje. Najstarejši, a še vedno spreten, udeleženec tekmovanja te Šentjurja jo že zdavnaj uničil zob časa. dočaka! že 93 pomladi (foto: Franjo Atelšek) Franje Atelšek v v ■■ UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Odkrivanje še neizkoriščenih potencialov ■ a ojliev je ena najveejih prelomnic včtovekmrem Svffenju, J# prijetna, km razbremeni dotedanjega delavca obveznosti in skrbi oziroma fizičnega napo- iiigMpisiitM ifiJžTI (KMui sßj Usni [h ih*iWsiH5.»EElMl ^Tn^TTu^ jinsm j nP-i iw4Vi rwFifi}-3*l io v» wjajo nödpijevei# »stvsrjatep preživljanja pri prah in obenan lahko zapolnijo praznino in osamljenost drugih. Taksno društvo se Je ko? h |:ji Pi^Tt jTj i [fr i f I vyt j g ijtl Predsednica društva Enka Versecje * prepričana, da so ljudje ' ! življenjskem obdobju izjemempoteh-; vC»P ciaitonebisineizospati. Ugotavlja, da se jim pogosteje pridružio ljudje, ki so m V »f bili že v času zaposlitve aktivnejši v | v\ V družbenem in družabnem življenju. 5 ^ *1 Največitoeležencevimasfednješofeto J izobrazbo, vse bolj se za njihove ato * l v ivnosti zanimajo visoko izobraženi, vendar tudi tisti z nižjo izobrazbo je hm *§ ./ric-ir-rmarrds ewrea đmšlva. n pofrebujejonikakršnihzadržkov,sajso programi zelo različni in prilagojeni udeležencem. Ob ustanovitvi so se članice V izjemm izobraževale vtojih jezikih in ročnih de- Univerze lih, kasneje se je Kot zelo priljubljen izkaza! program "za zdravo življenje" s reacije, ve predavanji in različnimi oblikami rek- niti krožki V izjemno široki paleti najrazličnejših krožkov, ki se odvijajo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Veienje, je tudi lončarska dejavnost reacije, večje število moških so pritegniti krožki računalništva, sadjarstva, glasbenega izobraževanja, čarodejstva, preizkusili so se celo v raziskoval- nao i dela Polog krožkov imajo mod dejavnostmi daišh/a, ki se želi; kar se da intenzivno vključiti v oblikovanje družabnega dogajanja na območju delovanju, («sobnoniesfo sirokovniin zabavni dogodki, ki jih prirejajo. Z začetkom prihodnjega leta Erika Veršecnapovedujekorakevsmeri profesionalizacije vodenja društva, v katerega dejavnosti se vključuje skoraj 700 ljudi, med njimi 16 Zgornjesavin-jčanov. Zaveda se, da se tudi starejši ljudje, fako kot mlajši, radi družijo in samopotrjujejo. S primemo infrastrukturo, zanimivimi in prilagodljivimi programi, dobrimi mentorji in poudarku na medsebojnih odnosih je prepričana, da jim bo Univerza pri tem lahko veliko pomagala. Vesna Petkovšek * NOVA RESTAVRACIJA: Gostje lahko vsakodnevno izbirajo med več meniji, pestro ponudbo solat in slaščic. Posebnost restavracije so odlične jedi iz svežih postrvi in filejev. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. TERME SNOVIK SV£t TERMALNIH užitkov Recepcija: Snovik v Tuhinjski dolini Tel.: 01/ 830 86 31 Uprava: Molkova 5, 1240 Kamnik Tel.: 01/ 830 86 00 E-mail: terme.snovik@zarja-kovis.si IZPOD KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP SE VEČ DESETLETNE IZKUŠNJE IN BALNEOMEDICINSKE V ZELENEM OKOLJU TUHINJSKE DOLINE RAZISKAVE SO POTRDILE, DA IMA VIŠKO KVALITETNA NAHAJAJO NAJMLAJŠE IN NAJVIŠJE TERMALNA VODA VRSTO ZDRAVILNIH UČINKOV. LEŽEČE TERME V SLOVENIJI PRIMERNA JE ZA KOPANJE, MASAŽO, PITJE IN TERAPIJO. NOVOSTI LETOŠNJEGA POLETJA * NOVI ZUNANJI BAZENI: REKREACIJSKI BAZEN z 82-metrskim toboganom, 22-metrsko drčo z dvema skakalnicama, gejzirji, topovi in drugimi vodnimi atrakcijami; OTROŠKI BAZEN; ČOFOTaLnIK * TRAVNATE PLAŽE v terasah, NUDISTIČNA PLAŽA na terasi nad garderobami * NOVA RECEPCIJA, POVEČANE GARDEROBE * AKCIJSKA PONUDBA V MASAŽNEM SALONU samo do konca julija: ANTICELULITNA MASAŽA namesto 5.500 samo 4.500 SIT Organizacije, Ljudje in dogodki PO CELOVITI OBNOVI MARIJINE CERKVE BODO V NOVI ŠTIFTI POLEPŠALI TUDI ZNAMENITI BOŽJI GROB Pozabljen na Metuljnem griču Božji grobovi so od nekdaj privabljali pobožne romarje. Še posebej okoli velike noči se kristjani množično zbirajo ob Kristusovem grobu in s pobožnostmi obujajo spomin na njegovo trpljenje, smrt in vstajenje. Po znanih virih je novaštiftna kapelica Božjega groba, na griču za Marijino cerkvijo, ena redkih vernih kopij Božjega groba v Jeruzalemu, zgodovinsko in arhitekturno zanimiva, vendar docela neznana, saj celo velika večina domačinov nima jasne predstave, kakšen kulturno-zgodovinski biser stoji nad porečjem Drete. Ta izjemno zanimiva kapelica je v zunanjih merah dolga sedem metrov in štiri široka. Zunanjost je v sprednjem delu gladka, zadnji del pa obkroža deset polkrožnih arkad z enajstimi šestvogalnimi stebri iz peščenca. Notranjost je pravokotno zasnovan prostor s križnim obokom, desno od vhoda pa stoji reven lesen oltar, ki kapelici prav gotovo ne more biti v ponos. Celotna zgradba izvira iz druge polovice 17. stoletja, po stoletjih bolj ali manj očitnega same-vanja in do neke mere tudi propadanja, pa naj bi po vseh obnovitvenih delih, kijih je bila v zadnjih letih deležna cerkev Marije Zvezde, čas obnove dočakala tudi kapelica Božjega groba. To naj bi se zgodilo do 15. avgusta, zagotavlja župnik Lojze Ternar, ki je v zadnjih letih skupaj z državo, občino in predvsem domačini poskrbel, da sije Nova Štifta v celoti nadela praznična oblačila. »Upam, da bo vse teklo po planu in bo delo končano v predvidenem roku. Vključno z restavratorskimi deli bo potrebno zagotoviti okoli štiri milijone tolarjev. Dva milijona je ministrstvo za kulturo že odobrilo, ostalo moramo zagotoviti Občina Gornji Grad in sama župnija. Temu znamenju je treba dati vrednost, ki mu pripada po kulturni, kultni in tudi verski vsebini,»razlaga Ternar. Z obnovo Božjega groba bo novo podobo dobila tudi Marijina kapela ob njem in celotna okolica nad farno cerkvijo, župnikovi načrti pa že segajo v prihodnost, saj čakata na obnovo še podružnici v Šmiklavžu in Dolu. Savinjčan Novaštiftna kapelica Božjega groba za Marijino cerkvijo že j|^>j>iva prenovljeno podobo (foto: EMS) * .*7 \ Iznajdljivost in gibčnost sta lahko v življenju še kako pomembni, mogoče se bo kdaj potrebno plaziti tudi pod kakšnimi laserskimi žarkL.Tudi Tom Cruise je verjetno tako vadil, preden je posnel svoj film Misija nemogoče! Mladi plesalci, med njimi je zagotovo kakšna bodoča »poverdenserka« ali celo Sebastijan, so v mali kinodvorani Planeta Tuš pod vodstvom Cvetane, članice skupine Power Dancers, pridno vadili svoje prve plesne korake, ki jih lahko kasneje ponesejo tudi v svet slovenskega »showbusinessa«. PLANET TUŠ NA POČITNICAH Veselo otroško vesolje Otroci že nekaj časa veselo preživljajo počitnice, a če nimajo kaj zanimivega početi, tudi počitnice niso tisto pravo. Zato so se v celjskem Planetu Tuš odločili, da tudi najmlajšim popestrijo mesec julij in priredili vrsto zanimivih delavnic, namenjenih prav njim. Tatiana Golob Ustvarjalne delavnice v Planetu Tuš so vsak dan polno zasedene. Škarje režejo, čopiči slikajo, glasba vabi na ples...otroci pa veselih obrazov uživajo v tem vrvežu in komaj čakajo, da svoje izdelke doma ponosno razstavijo na polico, kjer jih bodo v času šole spominjali na brezskrbne počitnice. Piše: Aleksander Videčnik 3z mozirske župnijske kronike Leta 1857 sta gospoda Jožef Pavlič, okrajni sodnik iz Celja, in Žiga Laykauf, ranocelnik iz Mozirja, v Soteski na Butejevem posestvu iskala črni premog. Ker pa ni bilo ustrezne količine premoga, sta odnehala. Od dne 21. julija do 8. oktobra 1857 je bila pri nas huda suša. Da je bilo še huje, je med 22. in 23. oktobrom nastopila ostra pozeba. Zima pa je bila huda in zelo mrzla. Od božiča do začetka marca je izredno veliko snežilo, tako je bila možna vožnja s sanmi vse do srede marca. Dne 7. junija 1858 so v Ljubiji položili temeljni kamen za cerkev svetega Miklavža. Leta 1890 so v farni cerkvi svetega Jurija v Mozirju opravili nekaj pomembnih sprememb. V glavni oltar so postavili nov kip farnega patrona. Naredil gaje Ulrich iz Grödena na Tirolskem. Novi kip je stal 294 goldinarjev. Hkrati so popravili glavni oltar, ta dela je opravil domači rezbar Ivan Cesar. Tudi stranski oltarji so se obnovili. Naročili so se novi kipi: sveti Jožef, sveta Ciril in Metod in dveh angelov za kapelo na desni strani. Za kapelo na levi strani pa kipi: Rožnovenske Matere Božje, svete Neže, svete Apolonije in 2 angela. Kipe je izdelal kipar Straflesser, oltarje pa je prenovil Ivan Cesar. V letu 1888 so obnovili presbiterij, slikarska delaje opravil Matija Bradaška iz Kranja. Leta 1891 so se lotili poslikave srednjega dela cerkve, dela je opravil slikar Tomaž Fantom. Pripis A.V.: Prav zanimiv podatek je iz leta 1909, koje bila 29. avgusta v Mozirju birma. Iz vpisa v kroniko izvemo, da je bilo skupaj 362 birmancev, od teh Mozirjanov 245, drugih 32 in Šmihelčanov 85. Birmo je opravil škof dr. Mihael Napotnik. Mislim, da so pomembne številke birmancev, ki govorijo o tem da je bila tedaj kar precej otrok. ftjudsko izročilo Solze, pile in Doda Na Rogatcu so živele vile, ko še ni bilo reke Drete, Menine planine in ne jezera Biba. Vile so se rade igrale s pastirji po pašnikih. Pa seje zgodilo, da so se pastirji sporekli, kdo bo dobil najlepšo vilo za ženo. Najlepša izmed vil seje odločila, da bo tekla. Tisti, ki jo ujame, naj bo njen mož. Pastir, najurnejši med pastirji, je že bil tik za njo in žeje kazalo, dajo bo ujel. Tedaj je vila potočila solzo; iz njeje nastala deroča Dreta, ki sojo pastirji z naporom prebredli. Ko soji bili spet za petami, Črni Solčavani so bili od nekdaj ponosni ljudje. Vedno so dobro gospodarili. Kmetije so dajale prebivalcem varen kruh, čeprav so v strmih legah obdelovali zemljo. Nekoč so se domislili, da bodo kupili bika, kakršnega nimajo nikjer drugje. Zbrali so se na posvet in določili župana, da pojde v Celje na sejem in kupi bika. Res gaje kupil, lepo rejenega in krepkega plemenjaka,toda bilje črne barve. Ko seje vračal domov, so se mu Lučani gromko smejali, koje vodil mimo vasi črnega bika. V Solčavi so se ljudje hitro zbrali, da vidijo bika, kakršnega nimajo nikjer drugje. Župan jim je dejal, daje kupil, kar so mu naročili. Toda že so bili pomisleki. Mežnarje menil, da je izpulila las in ga vrgla na zemljo: takoj je zrasla visoka planina - Menina. Pastirji so utrujeni prenehali z zasledovanjem vile, toda najmlajši med njimi se ni dal. Šele na vrhu Menine jo je ujel in jo želel poljubiti na čudovito lepe oči. Vila pa je zajokala, jokala je tako dolgo, da seje v solzah popolnoma utopila. Na mestu, kjer je stala, je nastalo jezero Biba. Mladi pastirje zaman tekel za lepo vilo; ni vedel, da se ta bitja ne poročajo. bik bo bik za nesrečo kraju in ljudem, saj je črn ko sam vrag. Pomenkovali so se, kaj zdaj storiti, da bi odvrnili nesrečo. Sklenili so bika oprati, pa bo! Ubogo žival so odvlekli v Savinjo in jo krtačili na vse pretege, tako daje milnica že pobelila vodo. Črna barva pa je še vedno ostala. Ko so za dogodek izvedeli Lučani, so se hudo norčevali iz Solčavanov: »Hej, Solčavani so modrijani! V Savinji so prali črnega bika, domov pa odgnali... spet črnega bika...« Solčavani pa so vedeli, da so Lučani pili penasto vodo Savinje. Vrnili so jim milo za drago: »Hej, vsi Lučani so bili pijani, s Savinjo so sirotko pili pa se zredili...« Od tedaj pa do danes se glede sosedske ljubezni med Lučani in Solčavani ni kaj dosti spremenilo. Kako so si nekoč pomagali V reviji Kmečka žena iz leta 1940 najdemo med drugim tudi rubriko Razno. Nekaj iz nje. Nadomestki ruskega čaja - vrtnični in šipkovi listi, lipov cvet, kopinini in jagodovi listi in cvet, šipkove pečke. Nadomestki mila - moka, pesek, divji kostanj, otrobi, kreda, korenine milnice, zelnica, mleko, kruh, krompir, ilovica, soda, pepel, jajčne lupine, kavin od-cedek, limona, jabolka, fižolova prva voda. Amonjak z mlekom - ustavi kašelj in grižo. Amonjak z oljem in limono potolaži gliste, amonjak s sladkorjem poživi. Beljak zamori jedek strup - ker se spoji s kislino. Stepi beljak z vodo in pij večkrat po malem, to potolaži tudi od griže razbolela čreva. Beljak hladi in zdravi bolno kožo. Beljakovo kožico - prilepi takoj, ko si se vrezal. Kožica vleče vkup in zaceli brez praske. Beljakje najboljše lepilo za papir. Nohtov ne snaži s škarjami -ampak ovij zobotrebec z vato in ne boš ranil občutljive kožice. Ne dregaj - s prsti po ušesih in ne z iglami po zobeh, ker si boš pokvaril zobe in škodoval sluhu. Prhljaj mine - če namočiš vato v limonov sok in tareš s tem kožo. Robnikovi iz Luč okoli 1890. Sliko nam je poslala Marija Kramer iz Konjskega vrha. Nasveti, Oglasi Strništa ne smejo ostati neobdelana Letošnje leto se na naših kmetijah srečujemo z velikim primanjkljajem krme za živino. To je dodaten razlog, da stmišča čimprej po žetvi plitvo preorjemo ali drugače obdelamo in zasejemo s strniščnimi dosevki.Stemohranimo več vlage vtleh. Trenutno je vlage za kalitev strniščnih posevkov dovolj. Setev dosevkov je pomembna tudi zaradi zaščite tal pred erozijo in bogatenja tal z organsko snovjo. Piše: Štefka Goltnik Strniščni dosevki lahko predstavljajo pomemben dodaten vir krme. Krmne rastline, kijih sejemo kot dosevke, se odlikujejo po hitri rasti, tako da že v kratkem času dobimo visoke pridelke krme, ki ima tudi visoke krmne vrednosti. Z vključevanjem dosevkov v njivski kolobarje zemlja večji del leta pod rastlinjem. Rastline varujejo zemljo pred sončno pripeko in močnim dežjem, s koreninami rahljajo zemljo injobogatijozorganskimi snovmi. Dosevki pustijo v tleh precej koreninskih ostankov. S tem povečujejo vsebnost humusa vtleh in tako izboljšujejo mikrobiološko aktivnost tal. Dosevki iz družine metuljnic (detelje, grah, grašica) pa dodatno bogatijo tla z dušikom iz zraka. Prezimni krmni dosevki varujejo tla preko zime in dajo zgodnjo svežo spomladansko krmo. Pomemben je tudi fitosanitarni učinek dosevkov, saj z dosevki ohranjamo biološko ravnotežje vtleh. Zaradi hitre rasti dosevki uspešno tekmujejo s pleveli in puščajo njivo čisto. Strniščni dosevki za podor lahko uspešno nadomeščajo hlevski gnoj. Letos lahko s setvijo dosevkov vsaj delno nadomestimo velik izpad voluminozne krme. Na našem območju svetujemo izbor dosevkov: mnogocvetna ljulka (za setev rabimo 40 do 50 kg/ha) je s hranilnimi snovmi bogata vrsta trave, ki prezimi in da spomladi pred setvijo glavnega posevka še en odkos. Za dober pridelek zahteva izdatno gnojenje. krmna repica (10 kg/ha) je primerna za zeleno krmo ali za silažo. krmna ogrščica (10 do 15 kg/ha) se kot zelena krma uporablja pozno jeseni, saj dobro prenaša nizke temperature. krmno oljno redkev (20 kg/ha) živina ne je rada, je pa odlična za podor grašljinka (55kg/ha) je mešanica ozimne grašice, ljulke in inkarnatke. Delež posameznih vrst lahko poljubno kombiniramo. Če želimo imeti mešanico za seno, povečamo delež mnogocvetne ljulke, če pa želimo mešanico za siliranje, povečamo delež grašice. Prezimi, spomladi dobimo pred setvijo glavnega posevka še en odkos. mešanica krmnega graha ali grašice s koruzo: jare grašice 70 kg/ha + koruze 30 kg/ha, jari krmni grah 70 kg/ha + koruza 30 kg/ha. facelija (lOdo 14 kg/ha)je enoletna rastlina, odlična čebelja paša in primerna le za podor različne travno detelje mešanice (25 do 40kg/ha), kijih lahko uporabljamo eno, dve ali pa več let (vključitev v kolobar s silažno koruzo). V mešanici, ki jo bomo kosili več let, naj bo čim več vrst in sort trav oz. metuljnic. Njivo je potrebno pognojiti s 15 do 20 m3/ha gnojevke ali z mineralnimi gnojili (400 do 500 kg/ ha NPK15-15-15). Po selvije potrebno posevke obvezno povaljati, ker s tem vplivamo na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj posevka. PRIJAVNICA ZATURNIR V ODBOJKI IMA. MIVKI Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka Z vami Pomerile se bodo moške inzenske ekipe - trojice, kfjih bomo naključno^zžrebali pred tekmovanjem. f*' POZOR NAGRADE!!!! Za člane prvouvrščene ekipe - masaffcUotnega telesa Za člane drugouvrščene ekipe - velike pizze Za članeJretjeuvrščehe ekipe - kratke majice Vsi, ki si želite športnega doživetja, se 4 pravočasno prijavite. Pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, pokličite na tel. številko 839 07 90 ali pa pišite na elektronski naslov urednistvo@savinjske.com. / ^ 1 ^ LUUl I .uivLa M Mse najraje zadrl ujemo na prostem, je čas za sonce, vodo in pesek. Vse to WEa/OMr:' jm fjm ' g t bomo lahko z druidi v enem dnevu Ljudje in dogodki ČEŠKI ILUZIONISTI OBISKALI NAŠO DOLINO Trdo in naporno delo terja veliko odrekanja V teh dneh po dolini polnijo dvorane smeha željni obiskovalci nastopov družine iluzionistov iz Prage. Družina Keilnersovih, ki je »čarala« že našim staršem, dedkom in babicam, se je po sedemindvajsetih letih ponovno vrnila v naše kraje. Hugo in Zdenko Kellners, danes sivolasa moža, s kakšnim kilogramom več čez pas, sta z nastopi pred več kot četrt stoletja zabavala občinstvo in šarmirala s svojo mladostjo. Danes svojo mladostno energijo prenašata na občinstvo Zdenkov sin Filip in Hugova hčerka Angela, ki s svojimi iluzionističnimi točkami nič kaj ne zaostajata za svojima učiteljema. V času, ko nimata obveznosti na odru ali za njim, pa iščeta stike z mladimi v kraju, kjer se mudijo. Družina Keilnersovih - iluzionisti, ki so se po 27 letih vrnili v naše kraje (foto: Marija Šukalo) Kellnersove smo obiskali na Rečici ob Savinji, ko so se pripravljali na svoj večerni program. Nemalo presenečena sem ugotovila da se brez šminke, lepih kostumov in soja žarometov na odru ne razlikujejo od povprečnih ljudi. Nekoliko utrujeni obrazi »čarovnikov« so izdajali, daje za njimi trdo in naporno delo, ki terja številna odrekanja in vaje, tudi na račun zasebnega življenja. Hugo Kellners, »šef« pisane druščine »čarovnikov«, zatrjuje, da je zabava ljudskih množic že v njihovi krvi, saj so se s tovrstnimi nastopi ukvarjale številne generacije iz roda v rod že več kot tri stoletja. »Mnoge točke so izvajali že moj praded, ded in oče, sedaj pa midva z Zdenkom. Kar nekaj je takih, ki so izključno naše,« razlaga Hugo ter dodaja: »Iluzija je stara, kot je staro človeštvo, le da seje skozi čas spreminjala in prilagajala občinstvu. Spremenili so se ie rekviziti, principi pa so ostali isti. Od našega zadnjega nastopa seje marsikaj spremenilo tudi pri vas. Ko smo bili tu nazadnje, so ljudje veliko zahajali v gostilne in se družili med seboj. Danes lokali večinoma samevajo. Ljudje kar naprej nekam hitijo in se pehajo za materialnimi dobrinami. Kriza se ne pozna samo pri vas, to je povsod.« Ko pogovor nanese na šolo za »čarovnike«, se brata Kellners nasmehneta: »Tovrstne šole ne obstajajočo le tečaji za določeno področje, kot so pantomima, akrobacija in druga. Sama sva določene trike podedovala od staršev.« Letos bodo »čarali« po Sloveniji, drugo leto pa se bodo verjetno po- dali dlje, na sever. »Življenje v prikolici prinaša določene prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Vse je tako »mini« in ni potrebno veliko pospravljanja, a kljub temu zadostuje za dostojno življenje. Selitev iz kraja v kraj skozi vse leto terja veliko napora za vso družino. Tako so otroci osnovno šolo izdelovali z izpiti, učili pa so se med nastopi,« se v pogovor vključita Angela in Irena, ženi bratov Kellners, ter dodajata: »Veliko dela, ki ga občinstvo ne vidi, je tudi v zakulisju, saj za vse poskrbimo sami - od izdelave scenografije in kostumov do reklame in obveščanja.« V zimskem času se vrnejo v domovino, kjer se posvečajo prijateljem, obiščejo tudi gledališče in opero. Brezdelja ne poznajo, več časa zase si vzamejo le ob božiču in veliki noči. Tudi v Sloveniji so našli številne prijatelje, med njimi Heleno Blagne in Ota Pestnerja, ki sta že nastopila v njihovem programu. Marija Šukalo HUMANITARNA POTEZA NAZARSKE TOVARNE Na morje s podjetjem BSH Hišni aparati V Sloveniji in tudi našem okolju je vedno več socialno ogroženih družin, ki finančno komaj zmorejo zagotavljati minimalne življenjske pogoje, za kaj več pa zmanjka denarja. Pri tem so največkrat prizadeti otroci, ki lahko o počitnicah zunaj domačega okolja samo sanjajo. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) letos že peto leto organizira dobrodelno akcijo zbiranja denarja za letovanje otrok, katerim starši ne morejo omogočiti počitnikovanja ob morju in v planinah. V lanskem letu so s pomočjo številnih dobrotnikov omogočili brezplačno letovanje ob morju in v planinah 928 otrokom iz vse Slovenije. V nazorskem podjetju BSH Hišni aparati so preko Društva prijateljev mladine Slovenije in njihove akcije, ki sojo poimenovali Pomežikni soncu, omogočili osmim otrokom socialno šibkih družin teden dni letovanja v Savudriji. Vodja pravne službe Anton Ploštajner pravi, da so se najprej ozrli po kolektivu in izbrali najprej tri, od katerih je eden od staršev zaposlen v njihovem podjetju. Drugih pet so izbrali preko ZPMS, kjer pravijo, da so Hišni aparati so triletnemu Kristjanu in njegovi družini omogočili nakup osebnega računalnika (foto: Franjo Atelšek) Hišni aparati prvo podjetje v Sloveniji, ki se je odzvalo na takšen način in omogočilo letovanje otrokom svojih zaposlenih. To pa sploh ni prvi primer, da so vodilni nazorskega podjetja prisluhnili potrebam socialno šibkih. Spomnimo se, da so pred časom omogočili nakup osebnega računalnika za triletnega Kristjana iz Ljubnega ob Savinji, ki je zaradi redke kronične bolezni ledvic popolnoma odvisen od zdravil in injekcij, predvsem pa od velike ljubezni staršev. Savinjčan TRADICIJA KRASENJA CERKVA Leponjivske »krandavke« Ko ob nedeljah stopimo v cerkev, nas ta praviloma pričaka okrašena. Jeseni odeta v otožne, a tople barve, poleti in spomladi vsa bogata v obilnosti sezonskega cvetja, pozimi skromna s suhimi rožami, ki pa jih še kako žive naredi iznajdljivost »kranclavk«. Kran-clavke so dekleta, ki skrbijo, da je cerkev ob mašah in večjih cerkvenih praznikih takšna, kot je tisti dan: praznična. To, do za urejanje notranjosti cerkve skrbijo kranclavke, ki bi naj praviloma bila mlada, neporočena dekleta, je ponekod le še lep spomin. Ta naloga je marsikje pripadla tistim, ki pač pokažejo željo po urejenosti cerkve in ponavadi so to babice. A ne povsod. Na Lepi Njivi se te že skoraj izginule tradicije »kranclavk« še vedno držijo. Vsako tretjo nedeljo okrasijo podružnično cerkev, enkrat mesečno farno cerkev v Mozirju, največji zalogaj zanje pa je vsako leto lepa nedelja, ki zahteva kar konkretne predpriprave. Nekaj dni prej se namreč izvaja najmanj priljubljeno opravilo, povezano s krašenjem. Treba je nabrati dokaj velike količine zimzelena, kar zna biti zelo zamudno in dolgočasno opravilo. Spletanje kit iz njega je že boljše, čeprav je to delo še vedno daleč od tega, da bi bilo kratkočasno in bi si ga kdo z veseljem izbral Dekleta spletajo kite iz zimzelena za lepo nedeljo {foto: Marija Podrižnik) za krajšanje popoldnevov. Je pa res, da se ponavadi spleta v družbi in da gre delo tako hitreje od rok, pa še veliko »čvekov« se takrat izmenja. Naloga kran-ciavk sicer pripada dekletom, vendarte dodajajo, da nimajo nič proti, če se jim kdaj pri deiu pridruži tudi kakšen fant. Je pa to redko, saj fantje prevzemajo nalogo »križavcev«, ki nastopi okoli lepe nedelje. Takrat imajo namreč polne roke dela s postavljanjem zunanjega oltarja in skrbjo za okoiico in zunanjost cerkve. »Križavci« pa so tudi nosilci bander, poslikanih platen z motivi svetnikov v slovesni procesiji, ki poteka za iepo nedeljo. Takrat je res vrh »kranclavskega leta«, kar se pozna tudi po času, ki ga namenijo za krašenje. Drugače pa ti to delo ne zavzame toliko časa, da bi bilo pomanjkanje le-tega izgovor, zagotavljajo »kranclavke«. Krašenje samo jim ne pomeni dela v polnem pomenu te besede, prej je to način druženja hkrati pa se naredi še nekaj koristnega. "Zavedamo pa se, da s tem prispevamo, da ta tradicija živi še naprej in to je velika spodbuda." Barbara Fužir Plazil« na obisku v nazorski šoli in vrtcu Z navdušenjem so otroci nazorskega vrtca in šole pričakovali, da si bodo ogledali hišne prijatelje Jureta Felicijana, ki jim je obljubil obisk z živalmi. Med raznovrstnimi glodalci so spoznali belega-rdečeokega hrčka, pritlikavega zajčka in še tri vrste morskih prašičkov. Pobliže pa so spoznali tudi plazilce, katerih se marsikdo pošteno boji. Otroci so videli, da niso vsi plazilci nevarni in se sami prepričali, da so lahko celo človekovi najboljši prijatelji. Najprej sp spoznali želve, pokazali so veliko zaniman- je za kuščarja - zelenega legvana iz tropskih krajev. Sledila je kača, kije pri ljudeh zapečatena kot simbol groznega in nevarnega. A otroci, ki so jih ta dan spoznali, so se lahko sami prepričali, da je pravzaprav ta plazilec lepa in čudovita žival in brez strahu so se ji Samica rdečerepega udava Lofi ni prestrašila otrok Močvirska želva rdečevratka (foto: Jure Felicijan) približali. Nič jih ni ustavilo, da se ne bi dotaknili samice rdečerepega udava z imenom Loti in se tako soočili s svojim strahom. Bili so prepričani, da je kačje telo mrzlo in sluzasto. Ugotovili pa so, daje skoraj kot naša koža, prijetno topla in čudovitih barv, ki se prepletajo med seboj. Otroci, ki so spoznali te živali, bodo lažje vedeli, kako ravnati z njimi in katerim se je v naravi bolje izogniti, če niso prepričani, ali je žival nevarna' oziroma strupena. Obenem pa so njihove oči ob koncu predstavitve žarele od vseh doživetij in občutkih tega jutra. JF Piše: Tatiana Golob DOMAČE, ZDRAVO, PA ŠE DOBRO! Seveda so testenine pomemben dei njihovega jedilnika, na mizi so za kosilo in za večerjo, ne bi me čudilo, če bi sijih kdo privoščil tudi za zajtrk. Špageti, makaroni, ravioli, ogromno je še različnih vrsttestenin, ki sijih po vsej Italiji, in Sardinija tu ni izjema, radi privoščijo. Ima pa Sardinija tudi povsem svojo,tradicionalno hrano, kije ni mogoče dobiti v vsaki restavraciji, zagotovo pa ne na celini. Težko je opisovati različne vrste jedi, ki nimajo imena niti v italijanščini, kaj šele v slovenščini, naštela bom le nekaj njihovih posebnosti. "Kulurjonas" so zame vsekakor nekaj najboljšega, kar spada na krožnik. Žiinkrafom podobne testenine so polnjene z odlično kombinacijo krompirja, kozjega parmezana ter začimbe mente in so nepogrešljiv del prazničnega kosila, kamor brez izjeme spada tudi ovčja pečenka z ražnja ter kozarec domačega rdečega vina. "II pistoccu" je vrsta kruha, ki ga ni najti nikjer drugje, z izjemo velikih nakupovalnih centrov po Italiji, in sploh ni to, kar si mi predstavljamo pod pojmom kruh. Narejen je iz vode, moke in pirovega kvasa, je tanek kot folija lista, pred jedjo pa ga navadno zmočijo z vodo, da se zmehča. Nič posebnega, a pomemben dei pravega sardinskega obeda. Zelo posebna je "la corda”, nekakšna pletenka iz različnih ovčjih črev in drobovine, ki jo spečejo na odprtem ognju, tudi polži v paradižnikovi omaki so za marsikoga mamljivi, seveda jih pred kuhanjem čaka vsaj tridnevna dieta. Med sardinske specialitete spadajo še rečne jegulje na žaru. Zanimivih jedi in seveda slaščicje še ogromno, preveč za tukaj odmerjen prostor, naštela bi le še nekaj sestavin brez katerih na Sardiniji ne gre. Olivno olje, kozji sir "Pecorino Sardo", sveža morska hrana, pršut, ovčje in svinjsko meso, vloženi ali sveži jajčevci, SARDINIJA - ZNATI ŽIVETI Palčki, velikani in testenine Sardinija je zelo star otok. Prvi sledovi, ki jih je tu pustil človek, so iz obdobja 150.000 let pr.n.š., obstajajo pa tudi teorije, da je otok celo del legendarne Atlantide. Kakorkoli že, Sardinija ima povsem svojevrstne zgodovinske ostanke, ki so prepleteni s kopico legend, prav tako svojevrstna pa je njihova tradicionalna hrana. divji špargeljni, lubenice, fige, grozdje ter fikiedinde (sadež istoimenskega kaktusa) so ie majhen del hrane, ki jo ponuja sardinska kuhinja in, če imate srečo tako kot jaz, bo vse našteto in še več doma vzgojenoali narejeno, torej zdravo kot je dandanes sploh mogoče. Da pa ne bo same hvale, je treba povedati, da kar se tiče krompirja in jabolk, se lahko Sardinija pred Slovenijo skrije. domišljijo burijo že od nekdaj. "Domus de janas", ali po naše prebivališča škratov, so v skalo vklesane votlinice oz. grobovi iz obdobja od 2000do 1800 pr.n.š. V nekatere večje seje mogoče vsaj delno splaziti in si ogledati skoraj kvadratne sobane, nekatere so med seboj ločene s pravimi stebri, v stenah so lepo narejene vdolbinice, ki so služile kdo ve čemu, skratka izgledajo res pravi domovi za škrate. Zgodovinarji predvidevajo, da so Priprava tradicionalne sardinske jedi iz ovčjih črev in drobovine SKRIVNOSTI IZ PRADAVNINE Če se hočeš podati na zgodovinski izlet po Sardiniji, bodo počitnice verjetno prekratke za ogled vsega. Na otoku so arheološki ostanki, ki segajo v paleolitik in so stari preko 150.000let. Že laik, kot sem sama, lahko ugotovi, da je na Sardiniji ogromno različnih ostankov, ki kažejo, kako se je otok počasi razvijal. Na otoku je še vedno najti pokonci postavljene menhirje; saj veste, tiste kamne, ki jih je Obelix tako vneto prenašal. Predstavljajo ženske in moške like, preko katerih je neko prastaro ljudstvo poudarjalo pomen plodnosti. V bližini vinograda mojega starega očeta pa se nahajajo povsem drugačni ostanki, ki mojo se rabile za posmrtna domovanja ljudi, torej za odlaganje trupel, a med domačini krožijo zanimive legende o malem ljudstvu, kije živelo vtehjamah. Nekako iz istega obdobja so tudi pov- sem drugačne grobnice, "Tombe dei giganti", oziroma grobnice velikanov, po prepričanju domačinov grobovi njihovih orjaških prednikov. Palčki in velikani na istem otoku? Vseje mogoče, vsaj v ustnem izročilu domačinov. Nonno mi je pripovedoval, da se spomni, da so raziskovalci v eni izmed grobnic v bližini Lotzoraia našli človeško golenico in glede na njeno dolžino izračunali, daje njen lastnik moral biti velik krepko preko dveh metrov... Znanstvene razlage teh grobnic ali domovanj so seveda bolj suhoparne, šlo naj bi za templje in nekropole kulture, ki na Sardiniji buri tudi znanstvene duhove. Toje kultura Nuragica (1800 pr.n.št.), ki naj bi bila prva prava sardinska kultura, brez kakršnihkoli zunanjih vplivov, njeni pripadniki pa so gradili mogočne kamnite stožce Nurage. Kakšen pomen so imele te dostojanstvene zgradbe, ki še danes skrivnostno dominirajo pokrajini, se znanstveniki ne morejo zediniti, predvidevajo, da so imele obredno ali obrambno funkcijo, a kaj otipljivega ne znajo povedati. Venem izmed teh nuragov sem tudi sama stala, okrogla sobana je bila v tako globoki temi, da si jo lahko skoraj otipal, zunanji zvoki so se popolnoma porazgubili in v grobni tišini sem lahko za trenutek začutita starodaven utrip čudovite sardske zemlje. Konec. V skalo vdolbene votlinice še danes burijo duhove. So, kot trdijo domačini, prebivališča škratov ali zgolj grobovi iz pradavnine? Piše: Igor Pečnik POVABILO NA PRIJETEN AVTOMOBILSKI IZLET »Pazi na druge, saj nedeljski šoferji ne bodo nate!« Sredi poletja se prileže tudi kakšen avtomobilski izlet, ki izostri in sprosti vozniške čute z opazovanjem prelepe narave. Večina Slovencev je vsak dan na cesti. V večjem ali manjšem obsegu. Kilometri, ki jih letno prevozimo, so zelo različni, vendar se vsi štejemo za izkušene in varne voznike. Seveda temu ni tako, kar se pokaže ob nedeljah in praznikih, ko je na cesti prava loterija. »Pazi na druge, saj nedeljski šoferji ne bodo nate!« pravi zlato pravilo, ki se ga je potrebno vedno držati. Zato kakšen dodaten kilometer vožnje ne bo odveč, posebno če le-ta poteka po različnih vrstah cest, ki nam izostrijo občutke v vožnji. Sprejmite v ta namen povabilo na smučanje v avstrijski Mölltal, kjer lahko na ledeniku smučamo celo poletje. Prijetna pot naj se (priporočam) začne v zgodnjih urah, saj je iz Nazarij do Mölltala 220 kilometrov. Kako boste prišli v Avstrijo, je stvar vaše odločitve. Pot je v vsakem primeru kar dober trening vožnje po vijugasti cesti in obnavljanje jemanja ovinkov. Ko vstopamo v Avstrijo, ne pozabimo na vinjeto, ki stane 1.500 tolarjev za desetdnevno uporabo. Kazen je lahko precej višja. Če potujemo skozi karavanški predor, računajmo tudi na tamkajšnjo pristojbino, seveda pa tudi DARS zahteva svoj davek za avtocesto. Simpatična je uvedba nove kartice za plačilo cestnine, ki predstavlja nekakšen ček z dobroimetjem, le ustaviti se je še vedno treba. V Avstriji nadaljujemo pot po avtocesti, kjer pazimo na omejitev hitrosti na 130 kilometrov na uro in na pravila obnašanja. Gledanje v vzvratna ogledala naj bo na prvem mestu, predvsem pri prehitevanju in menjanju pasov. Vozimo v smeri Salzburga, avtocesto pa zapustimo pri križišču za Lienz, kjer je vidna oznaka za Mölltal. Zanimiv je izhod, ki je na desni strani avtoceste. Redko viden in voznika kar preseneti. Po precej ovinkasti cesti, ki vodi tudi proti Glossglocknerju, skozi prečudovito naravo, nadaljujemo pot proti Mölltaler Gletscherju. Po dobrih dveh urah in pol smo na spodnji postaji. Če smo s sabo vzeli smuči, sedaj nataknemo kombinezon in se za 28,50 EUR podamo s podzemnim vlakom do gondolske žičnice na vrh Mölltala, kjer nas čaka sneg in šestsedežnica. Smučanje je OK tja do 11. ure, potem pa se začne sneg taliti. Vračamo se lahko preko Kranjske Gore in se vmes ustavimo še v Trbižu, kjer nežne polovice pustijo preostanek evrov. Lep nedeljski izlet, ki okrepi vozniško znanje, saj prevozimo vse tipe cest. Vzemite si čas in se izobražujte v vožnji in užitkih! Rojstni dan praznujejo raki Stara knjiga o planetih pravi: Rak je četrti znak v živalskem krogu in ko je Sonce v njem, se povzpne najvišje na sever in se takoj začne kot Rak vračati proti poldnevu. Takrat se začne dan krajšati. Njihovo geslo se glasi: Duševno v človeku je vzgib, ki mu je treba slediti. Nekateri pravijo, da so Raki ljudje, ki gredo dva koraka naprej in enega nazaj, so preobčutljivi, nestabilni, materinsko skrbniške duše in konzervativno vezani na domovino. Temu je le približno tako. Raki so često navezani na domovino a redko konzervativni, ker želijo vedno premakniti ali ustvariti kaj novega. Niso nestabilni vendar se pri prvi nasprotni reakciji umaknejo, kar se pogosto razlaga kot mehkoba. Raki so materinski, skrbni in hočejo, kar so rodili, tudi zaščititi. Zaradi svojega dobrega opazovanja vidijo, kako pogosto je mnogo stvari izgubljenih že na začetku. So zelo čustveni, odvisno od srca in razpoloženja, usmerjeni pa so pretežno vase. Če kaj želijo, je to vedno resnična želja. Raki tudi radi potujejo in spoznavajo tuje dežele, vendar je v vsakem Raku globoko zasidrana ljubezen do domovine. Potrebujejo svojo točko mirovanja, svojo varnostno sidro v lastni hiši, pa če je ta še tako skromna. Raki imajo še en dar... razumejo brez besed. Upoštevanja vreden je tudi njihov dober spomin. V ljubezni so pod vplivom spoštovanja in razpoloženja. Lahko jo vračajo, če so popolnoma prepričani, daje ta obojestranska. Najprej imajo močne zavore, da bi se predali in so izrazito boječi. Redko so ljubosumni. Če pa so, se borijo proti temu, ker vedo, da se ljubezni ne da nikomur vsiliti. Jezo običajno požro, toda to jih razžira. Ne preseneča, da je med njimi dosti želodčnih bolnikov. Kljub temu pa dosežejo visoko starost. Raki so pogosto nizke rasti, imajo okrogel obraz in svetle oči. Poleg želodčnih težav jim nagaja tudi ostalo drobovje. V nevarnosti so tudi pljuča. Njihova barva je srebrno bela, radi pa imajo tudi zeleno. V tem znamenju najdemo znamenite pomorščake, lahko pa so Raki tudi dobri vrtnarji ali trgovci z umetninami. n Šport, Oglasi KOLESARSTVO Heli ne počiva Čeprav mu njegov prestop med neamaterje, zaradi izredno močne konkurence in zahtevnosti treningov, še ni prinesel želenih rezultatov, se s tem preveč ne obremenjuje in trenira še bolj zagnano. Zaveda se situacije, v kateri se je znašel, in samo več kot stoodstotna pripravljenost ga lahko uvrsti nazaj v ekipo. Padecformeje prišel kmalu po »slov- Ijenimi kolesarji, saj je kot partner na enskem touru«, kjer je moral zaradi treninguževečkratpomagal Martinu bolezni odstopiti. Ker se zdravstveno Dergancu (članu profesionalne itali-stanje ni dosti izboljšalo in intenzivnost janske ekipe Domina Vacanze, v ka- Andreju Helešiču se po padcu forme ponovno vračajo moči treningov ni bila več takšna, kot bi sam želel, si je, po posvetu s trenerjem, privoščil krajši počitek. Izguba moči in treninga seje seveda poznala in kar nekaj časa je minilo, da je ponovno ulovil lastni ritem dvigovanja forme. Na dirkah svojega ranga v zadnjem času ni nastopal, izven konkurence pa je sodeloval na gorskem vzponu v Hrastniku in na maratonu Franje. Veseli ga dobro sodelovanje z našimi najbolj uveljav- teri nastopa tudi eden najboljših kolesarjev vseh časov Mario Cippolini) in Tadeju Valjavcu (članu proti ekipe Fassa Bartolo), pred njihovimi pomembnimi nastopi. Če lahko v obliki partnerstva pomagaš takšnim asom, kot sta Valjavec in Derganc, moraš imeti kar visoke norme v slovenskem kolesarslvu in tega ljubenski ekstremist Andrej Marovt Helešič še vedno ima. Franjo Pukart LETNA LIGA V KOŠARKI - MOZIRJE 2003 Odločitev bo padla v končnici S tekmami sedmega kroga se je končal redni del letne lige v košarki, ki jo že vrsto let uspešno organizira Športno društvo Mozirje. V njihovi »luknji« letos sodeluje osem ekip iz Savinjskošaleške regije, ki se bodo za končne uvrstilve pomerile v končnici to in naslednjo soboto. Po rednem delu prvenstva sta v najboljšem položaju ekipi Velenja in Gornjega Gradu, ki se bosta za najvišja mesta pomerili s TEŠ-em iz Šoštan- ja in domačim športnim društvom, v tolažilno skupino od petega do osmega mesta pa so se uvrstile kar tri nazorske ekipe in mladi Moziijani. Razpored končnice: od 1. - 4. mesta: Velenje: ŠD Mozirje TEŠ: G. Grad-Pizzerija 902 od 5. - 8. mesta: Mozirje-mladi: Nazarje-veterani Nazarje: Nazarje-mladi Franjo Pukart Prijave in informacije na tel,: 03 838 80 45 ALI mob,: 041 419 097 (Blaž). Šob malega nogometa Kil taje začenja s šolo malega nogometa za mlajše in starejše dečke. Strokovno, sistematsko delo z mladimi naj bi se pričelo v mesecu avgustu, vse ostale potrebne informacije pa lahko dečki in njihovi starši dobijo na spodaj omenjenih telefonskih številkah. Vse zainteresirane osnovnošolce (od 1. do 8, razreda osnovnih šol) vabimo da svoje prijave posredujejo sekretarju kluba Franju Pukartu (GSM 041 763 ali glavnemu trenerju Denisu Delamei (GSM 041411 pmH Kino,Ljudje in Dogodki KINO NAZARJE Sobota, 19.7, ob 20.00 in nedelja, 20.7. ob 17.00: POLNOČNI OBRAČUN - akcijska komedija Režija: David Dobkin Igrajo: Jackie Chan (Chon Wang), Owen Wilson (Roy O'Bannon), Donnie Yen (Wu Chow), Aidan Gillen (Lord Nelson Rathbone) POLNOČNI OBRAČUN Po podreditvi Divjega zahoda v Opoldanskem obračunu Chon Wang (Jackie Chan) in Roy O'Bannon (Owen Wilson) spet jezdita, tokrat v komediji Polnočni obračun, ki se odvija v civiliziranem in prefinjenem Londonu. Ko kitajski uporniki umorijo Wang-ovega očeta in ukradejo cesarski pečat, se Wang in Roy odpravita za njimi v Anglijo. Tam je že Wangova sestra Lin (Fann Wong), ki se je odločila maščevati očetovo smrt in razkrinkati svetovno zaroto, katere cilj je poboj kraljeve družine in zamenjava kitajskega cesarja. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADIH RAZISKOVALCEV S PODROČJA TEHNIKE IN RAČUNALNIŠTVA Dijaka izdelala učni pripomoček za študente Srednješolca Dragan Kusič in Uroš Krajner sta se pred dvema letoma na pobudo svojih mentorjev Stanislava Osojnika in Ivana Škofjeka odločila, da se bosta podala v projekt, ki se lahko po svoji zahtevnosti mirno postavi ob bok podobnim visokošolskim. Izdelala sta napravo, ki s pomočjo induktivnega brezkontaktnega stikala meri število obratov elektromotorja in jo sedaj kot učni pripomoček s pridom uporabljajo Študenti višje strokovne šole v Velenju. Uroš Krajner (foto: Ciril M. Sem) Njuna raziskovalna naloga je osvojila tudi prvo mesto na republiškem tekmovanju, kar potrjuje, da sta dijaka zadnjega letnika Elektro in računalniške srednje šole v Velenju svojo delo opravila resnično dobro. Koliko dela, odrekanj in prostega časa je zahteval omenjeni projekt, nam je zaupal Uroš Krajner iz Nazarij, ki predstavlja del uspešne ekipe. V kakšen zahteven projekt so se podali, se sprva sploh niso zavedali. Ko seje pojavila prva ovira, seje za njo še vedno skrivala druga in tretja... Brezkontaktno stikalo nadzoruje računalnik, zato je bila potrebna tudi digitalna obdelava, kar je zahtevalo še dodatno delo. Gradivo, s katerim sta dopolnila in nadgradila svoje znanje, sta Uroš in Dragan iskala predvsem na internetu, na pomoč pa so jima priskočile tudi razne firme. Njun izdelekje nekaj povsem novega in bi ga kot takega lahko tudi patentirala, vendar se za to nista odločila, upata pa, da ga bo odkupilo kakšno podjetje in si z njim pomagalo pri testiranju elektromotorjev. Za projekt sta porabila kar dve leti in sta zanj žrtvovala večino svojega prostega časa. »Za kaj takega moraš biti navdušenec, drugače kaj kmalu obupaš,« pravi Uroš. Sam se zanima tudi za robotiko, prav tako pa je aktiven v radioamaterstvu. Če se ukvarjaš z nečim, kar te veseli, in si delu tudi resno predan, slej ko prej pridejo rezultati. Raziskovalna naloga Dragana in Uroša je v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejelatretjo nagrado, na republiškem tekmovanju mladih raziskovalcev s področja tehnike in računalništva v Mariboru pa je osvojila prvo mesto, ki ga po svojih besedah nista pričakova- la, saj je bila konkurenca številčna in močna. Svoje znanje bosta izpopolnjevala na Fakulteti za elektroniko in računaL ništvovMariboru, kjerjima bodo dosedanje izkušnje zagotovo koristile. Prav tako pa načrtujeta delo na raziskovalnem področju še v bodoče. Barbara Fužir Uporabna naprava je nastala kot rezultat zahtevne raziskovalne naloge srednješolcev Dragana Kusiča in Uroša Krajnerja ČRNA KRONIKA • NI MU USPELO Radmirje: V noči na 7. julij je neznanec skozi vrata poskušal vlomiti v gostinski lokal Četara v Okonini. Vrata so ga zadržala, zato v notranjost ni prišel inje ostalo samo pri poskusu, • PLANINSKI TATOVI Mozirje: V noči na 7. julij je neznani storilec vlomil v hotel na Golteh. Pregledal je notranjost, ukradel pa ni ničesar. • OB TELEFON Mozirje: Oškodovanec je 7, julija obvestil policiste, da mu je neznani storilec iz garderobe tovarne Gorenje Keramika ukradel mobilni telefonski aparat, Nepoštenežtako uporablja skoraj novi aparat znamke sony ericsson. • KOLO Z NOGAMI Mozirje: 7. julija zvečer je neznanec v Mozirju ukradel ob ograjo hiše prislonjeno kolo znamke schwinn, sivo rdeče barve. Vrednost ukradenega je okoli 150.000 tolarjev. • ZAGORELA NAPA Zaradi dotrajane električne napeljave v kuhinjski napije 8. julija nekaj minut po 19.00 uri zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Varpoljah. Ogenj, ki seje razširil še na ostale elemente, so pogasili gasilci, nastalo škodo pa ocenjujejo na okoli 500.000 tolarjev. • TATOVI MOTORNIH ŽAG Rečica ob Savinji: Med 9. in 11. julijem je bila v Trnovcu izpod kozolca izvršena tatvina dveh motornih žag znamke stihi. Obe skupaj sta vredni okoli 150.000 tolarjev. • NESREČA PLANINKE Logarska dolina: 12. julija okoli 14.40 ure je prišlo do gorske nesreče na območju Savinjskih alp v Logarski dolini. Manjša skupina planincev je sestopala z 2083 visokega vrha Grafička. Med hojo je 53-letni planinki iz Zreč zdrsnilo. Pri tem sije poškodovala gleženj in hoje ni mogla nadaljevati. Na kraju nesreče soji nudili pomoč njen mož in prijatelji, kateri so o dogodku tudi obvestili policijo. S helikopterjem policije je bila prepeljana v celjsko bolnišnico. • TATVINA LOVSKE PUŠKE Mozirje: 12. julija v večernem času je v gostilni Na klancu na Gorenjskem klancu lastnik lovske puške ostal brez svojega orožja. Policisti so puško našli pri 30-letnem P.V. in mu jo zasegli. Ovadba zaradi neprimerne zavarovanosti orožja sledi tudi zoper lastnika orožja. • ŽALIL POLICISTE Mozirje: 13. julija je K.B. obvestil dežurnega policista, daje V.A. njegovega očeta z neznanim predmetom udaril po hrbtu. Zaradi udarca je moral poiskati zdravniško pomoč. Kasnejeje na policijsko postajo klical še V.A. in zahteval, da pridejo policisti na kraj dogodka. Ko sta se pri njem zglasila policista, seje zaklenil in se jima ni javil. Kasnejeje ponovno klical na policijsko postajo in OKC ter žalil policiste. Zaradi nedostojnega vedenja se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške, • ALKOHOL OPOGUMLJA Mozirje: V noči na 14. julij je policijska patrulja vršila kontrolo prometa. Takrat še neznani voznik osebnega avtomobila se na znake policistov ni odzval, ampakje nadaljeval z vožnjo. VSolčavi je zaradi objestne vožnje trčil v policijsko službeno vozilo in ga poškodoval. Z vožnjo je nadaljeval v smeri proti Mozirju. Policisti so ga ustavili šele z uporabo prisilnega sredstva imenovanega stinger. Ugotovljeno je bilo, da gre za V. S., ki pa je vozil pod vplivom alkohola, ki mu je očitno dal obilo poguma. Kogar imaš rad, nikoli ne umre -ne daleč je... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljenega moža, ata in starega ata Franca JAKOPA z Ljubnega Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste v najtežjih trenutkih globoke žalosti sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo tudi g. dekanu za opravljen obred. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Le srce in duša ve kako boli, ko tebe draga mama med nami ni. V SPOMIN 18. julija mineva leto dni žalosti odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama Marija PREK Rogljeva mama iz Lenarta pri Gornjem Gradu Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in se je spominjate. Vsi njeni OPRAVIČILO V 26. številki Savinjskih novicje pri objavi zahvale ob smrti Janeza Ju-rjovca iz Varpolj prišlo do napake. Drugi stavek prvega odstavka bi se moral pravilno glasiti: "Hvala za Izrečena sožalja, hvala za darove svetih maš in za darovane sveče." Za neljubo napako se vsem prizadetim vljudno opravičujemo. Uredništvo Ni besede ki bi lahko izrazila žalost in bolečino, odkar te Janez več ni! V SPOMIN Janez BEZOVNIK študent stroj, fakultete (17.10.1981 -16.7.2002) Hvala vsem, ki tiho postojite pri njegovem grobu, mu prižigate sveče, se ga spominjate z lepo mislijo in molitvijo. Hvala tudi vsem vam, ki nas skušate razumeti in nam na kakršni koli način pomagate v tej žalosti. Ob obletnici smrti bo sv. maša v nedeljo, 20.7.2003, ob 8h v farni cerkvi v Lučah. Vsi njegovi Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Marprav zares sedaj odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. V SPOMIN Jožetu ČEŠNOVARJU iz Lok pri Mozirju Res čas prehitro nam leti. 17. julija mineva dve leti, kar te več med nami ni. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo v srcu spominjate. Vsem hvala za prižgane svečke. Vsi njegovi Skromno tiho ste živeli, za nas ste delali in trpeli, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa v spomin na Vas solzijo se oči. V SPOMIN 20. julija mineva leto dni, odkar dragega ata ni več med nami Franca ROČNIKA iz Konjskega vrha 1, Luče Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate z molitvijo in mu prižigate sveče. Hčerka Jožica z družino POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovč Telefon: 7000-640 Naši na dopustu Ljubenca pokličejo kolegi z morja: "Janez, doma smo pozabili domače klobase in vino. Pripelji pod nujno! Smo v Primorju!" "Koliko naj pripeljem in kam?" "Pripelji toliko, da te bodo cariniki na meji zavrnili, potem pa se pelji tri kilometre nazaj naravnost proti hrupu. Če slabo slišiš, pa glej galebe. Tam, kjer nikoli ne pristanejo, je naša zabava." Kam hitiš? Od včeraj sva na dopustu! P0M0E ZA POMAGAČA Šimen zagleda manjši tovornjak ob cesti. Ustavi in nagovori človeka ob vozilu: "Vidim, da ste obstali. A pokličem vlečno službo?" Možakar pa mu jezno odgovori: "Bumbar! Jaz sem od vlečne službe!" Katja! Pazi, prihaja Aco! Katja! Pazi, prihaja Aco! Neozdravljiv Manica je upokojena, a zdaj ko bi rada uživala zasluženi počitek, ji njen mož še ne da miru. "Moj še kar naprej hoče od mene tiste reči," potarna prijateljici. "Daj mu broma v hrano, tako so delali včasih pri Soldatih,"ji ta svetuje. "Tu ni pomoči. To mu delam že 50 let, pa nične pomaga!" ŠIR0K0U5TNEŽ V zbrani družbi sodelavcev se Šimen glasno pohvali: "Včeraj sem jih šefu pošteno napel!" "No, no..." se vsi nasmehnejo. Vsak, ki pozna Šimna, ve, da je to, kar je rekel, res samov njegovi glavi. Ampak Šimen ne neha: "Povedal sem mu vse, kar mu gre!" "Ja, pa ja!" Še mu ne verjamejo. "Ampak, dal sem mu pa vedeti,^ da se ne strinjam z njim!” Šimen popušča. "Ha, ha, ha!” Samo smejijo se mu. "Povedal sem mu svoje mnenje!" "Ho, ho, ho!" Ker mu res nič od vsega ne verjamejo, se vda: "No, res pa je, da sem bil pred vrati njegove pisarne." Blenda Tavrl Dobro razmisli preden rečeš, da ti kaj ni všeč... Zakon na papirju Minister Keber je šel na teren preverjat, kako upoštevajo njegov zakon o prepovedi točenja alkohola vinjenim osebam. Delal se je, da je alkoholiziran. Po nekaj gostilnah je imel smolo, da sta nanj naletela policaja. Kebru je test uspel, zakon pa ne; napihal je 1,6 promila. Samo Sprožilec STROKOVNO "Micika tolče po televiziji, ker ji ton hrešči in slika uhaja." Mož vidi, kaj počne in reče: "Mici, počakaj. Tuje potreben drugačen pristop..." "Seveda je!" se užali. "Če bi tudi jaz vedela, kateri ključ so kombinirke in kateri francoski izvijač, bi ga že sama popravila!" NADURNO DELO Novaštiftni ključar Ivo: »A domov, kdaj bom prišel? To pa ne vem, smo ravno sredi najhujšega dela.« Gasilec Franc: »Enga pira bi se tudi ne branil.« Župnik Lojze: »Fantje, danes pohitimo, ko imamo najete. Potem pa hitro domov, da se vam večerja ne ohladi!« (ŽULJ NA RITI PRESS) Cvetke to koprive LJUBENSKI FILOMENI Matičarka Irena: »Zakaj te je sram, zberi korajžo in vprašaj ljudi tako kot je naredil naš šef. Mogoče bodo tebi tudi povedali, da si najbolj sposobna in priljubljena županja.« Županja Anka: "Mi ni treba nikogar spraševati. To vem sama." (ZNANJE ZA TRETJE TISOČLETJE PRESS) MLAJEVSKA POJEDINA Breclnov Jože: »Ker sem predsednik, jaz odločam, kako velik kos torte bo kdo dobil. Ti boš lahko vrnil tacno, da ne bodo očitali, da sem delil familjarno.« Brecljov Franc: »Upam, da me boš v bodoče izločil tudi pri pripravi lesa in postavljanju mlajev.« (BRATSKA DELITEV DELA PRESS) Hugo Mušnik Nagradna Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPINO BLOMDAH- LOVA OPERA ČOLN, LADJICA SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA TOVARNA CINKA V CELJU FINSKO MOŠKO IME ELEKTRIČ- NA MORSKA RIBA OGNOJEK, GNOJNO VNETJE V TKIVU DODATNI TISK, NATIS (REDKO) PREBIVAL- KA IRANA i v N v AJDA KALAN ALPSKA DOLINA POO TRIGLAVOM \ ^H ŠPANSKI PESNIK-TOMAS DE DIŠEČE MAZILO IZ SMOLE ČAROVNICA Z OTOKA AJAJA IZRASTEK ŽIVČNE CELICE J' SLADKOVOD- NA RIBA Z BRKI NAPADALEC NA POLITIČNO OSEBO PODSTREŠ- NA SOBA (NAR., GORENJ.) IGRALKA, KI BRANI VRATA ANTON OCVIRK POPOTOVAN- JE PO AFRIKI POSUŠENA RIBA, SLANIK AMERIŠKI IGRALEC (PEŠCI) OTROK (EKSPR.) SLOVENSKA DRUŽBA ZA AVTOCESTE SLOVENSKA IGRALKA-AUA HLADNO OROŽJE ZA SABLJANJE KRASTAČA (POG.) KAREL OŠTIR SLOVENSKA BALETKA (MLAKAR) ORNA ZEMLJA, ORANJE J' NAVODILO ZA DELO, NASVET NORDIJSKA BOGINJA MORJA PLANOTA NA NOTRANJSKEM SOD, SODEC (NAR.) BRUNO TAUT SLOVENSKI SLIKAR (ŠUBIC) GROBO DOMAČE SUKNO KONEC MOLITVE SPOJ ROKE S TRUPOM MoČ, JAKOST OLEPŠAVA, OKRAS SLOVENSKI BALETNI PLESALEC- MOJMIR KDOR NOSI OČALA (EKSPR.) ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA REKA V GANI, PRITOK VOLTE REKA V BOLGARIJI MIRČE ACEV ERICK RAEDER 24. IN 10. ČRKA KOLEKTIV- NO VODENJE, UPRAVLJANJE DRŽAVNA BLAGAJNA OSTANEK V TALILNICI IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Kaktus, otrobi, natura, Tl, lan, Karmen, srk, atol, atentator, SO, Kastav, lista, ottava rima, VA, rele, Bled, Raec, Kra, Ka, Osk, Rae, Ran, statva, nravi, labirintovec, Anart, Savica MINI SLOVARČEK: IRIARTE- španski pesnik- Tomas de TKAČEVA- slovenska igralka- Alja OTI- reka v Gani, pritok Volte BARI L- sod, sodec (nar.) AKSON- izrastek živčne celice ISKER- reka v Bolgariji OBVESTILO REŠEVALCEM Rešeno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 29. julija, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 27 Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali nagrade, ki jih tokrat prispeva Šport center Prodnik. 1. nagrada: spust po Savinji s kajakom za dve osebi 2. nagrada, kosilo za dve osebi 3. nagrada: dve pici. Napovednik • Od torka, 15 julija, do torka, 29. julija. Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Nazarje Javna razgrnitev splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Nazarje • Petek (18. julij), ob 20.30. Slovensko ljudsko gledališče Celje Špas teater: Ob letu osorej - komedija • Petek (18. julij), ob 21.00. TRC Jezero Noč ob jezeru (Tabu, 6packČukur, Dolly Bell in Dry Fish) • Sobota (19. julij), ob 10.00. Muzej novejše zgodovine Celje - Otroški muzej Lutkovna predstava Jaka in sraka • Sobota (19. julij), ob 20.00. TRC Jezero Noč ob jezeru (Magazin, Vagabundi, Saša Lendero) • Nedelja (20. julij), ob 11.00. Planinski dom Menina Pastirske igre z volovsko ruleto in plesom za volovski jarem • Nedelja (20. julij), ob 10.00. Lovska koča na Stonu. Tekmovanje za pokal Ston • Četrtek (24. julij), ob 21.00. Velenjski grad Poletne kulturne prireditve - Ira Roma (ruski šanson) ŽIVALI - PRODAM Kozo in dve ovci prodam. Gsm: 031/576-552. Prodam telico simentalko brejo 6 mesecev. Tel. 583-51 - 17. Prodam kravo simentalko, brejo 9 mesecev. Tel. 5843-399. Prodam bikca simentalca težkega cca. 140 kg. Tel. 5835-477 Dve telici simentalko in sivko, breji 7 in 8 mesecev, prodam. Tel. 5841-092. Prodam mladega kozlička. Tel. 5841-803. Prodam telico brejo 8 mesecev in teličko staro 7 dni, za nadaljnjo rejo. Gsm 041/ 793-519. Prodam kravo simentalko s teletom težkim 100 kg, po ugodni ceni. Gsm: 031/710-128. Prodam pujske težke 25-40 kg. Tel. 5885-570 ali gsm 031/874-813. Prodam krave molznice, frizike. Gsm: 040/923-865. DRUGO - PRODAM Prodam mlekovod 3 enote, nov. Tel. 03/838-40-66. Prodam lita platišča 15''. Gsm: 041/783-459. Prodam več kosov rabljenih avtomobilskih gum. Gsm: 041/643-377. Prodam samokolnico za silažo z večjo prostornino, novejše proizvodnje, uvoz. ■■■■■■■■ Gsm: 040/743-883. Krompir mladi beli prodam. Gsm: 041/783-693. Prodam 100 let star bobrovec. Gsm: 041/467-122. Prodam kosilnico laverdo dobro ohranjeno. Gsm: 041/411-229. AVTOMOBILI Prodam opel frontera 20 i 4x4, I. 94, prevoženih 130.000 km. Gsm: 031/886-120. Jugo 55,1.89, prodam. Gsm: 041/783-693. STANOVANJA IN HIŠE Prodam v Luciji (Portorož) zidano garažo 12,75 m2, večnamenska. Gsm: 041/239-754. ZEMLJIŠČA Kupim zazidljivo parcelo v Nazarjah, z dokumentacijo ali brez. Gsm: 041/783-490 ali tel. 5833-888. Kupim večjo zazidljivo parcelo na območju Zgornje Savinjske doline. Tel. 01/56-18-711 ali gsm: 031/641-784. V Šmartnem ob Dreti prodam zazidljivo parcelo. Cena po dogovoru. Gsm: 031 / 433-152 ali tel. 584-51-06. PODARIM Podarim otroško stajico in banjico. Gsm: 041/467-122. Portal Savinjske doline Novice, napovednik, diskusije, mali oglasi... MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro In kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p.-Avtoprevozništvo.storitvezgradbeno mehanizacijo,splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Eveiux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POPRAVILA - VZDRŽEVANJE Obdelovalnih strojev za les in kovino. Informacije na gsm: 051/205-492. Žagar Franc s.p., Loke 34/b, 3330 Mozirje .MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.: Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 -12 3 91,041 643 5381 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME I Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil in delovnih strojev na motorni pogon, A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke, odslej izvaja tudi PREGLEDE DELOVNE OPREME v smislu zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu s pooblastilom dovoljenjem za delo) Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS o izvajanju pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav ter strojev ( delovne opreme) ter tako razširila poslovanje še na področje arnosti in zdravja pri delu. PREGLEDE IN PREIZKUSE DELOVNE OPREME lahko naročite pri družbi A.M. Miklavc, tehnični pregledi, Nizka 21, Rečica ob Savinji, TAKOJ! Pokličite tel.03/838-80-91, 041 643-538 e-pošta : a.m.miklavc@email.si S4v SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2. 1230 DOMŽALE. Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4772 UGODNE CENE: •strešnikov bramac, tondach in creaton -BAKRENIH IN POCINKANIH ŽLEBOVTER PLOČEVINE -OPEKE MODUL •IZOLACIJ -BARVNIH IN SIVIH TLAKOVCEV, PLOŠČ TER ROBNIKOV -KERAMIKE NAJ VAM NE BO ŽAL ČASA IN DENARJA ZA VAŠO IN VARNOST VAŠIH DELAVCEV TER VAŠEGA PREMOŽENJA! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOB! Pokliči ZASTONJ I 1 1 II > ! ! \' Ponudbo večih računalniških podjetij sedaj dobite na enem mestu. Mukotrpnega klicanja in iskanja ponudb je konec. Pokličite nas! Povejte kaj kupujete, mi pa bomo namesto vas poskrbeli, da boste prejeli več ponudb iz večih računalniških podjetij. . /m * ' ^ I % % \\ I » * 'iiii ‘n T . . - i 'Ir * t * n rj ^ Ponudba računalniških podjetij na enem mestu www.racunalniske-novice.com Vi samo uživajte I Mi vaše počitnice jemljemo resno | I “POTEPUHOVO POLETJE 2003” ■Slovenska in HrvalatM^^ in “POČITNICE, ko želite nekaj več” Grčija, Turčija, Egipt, Dom. Rep, Kuba, Mehika,... PLAČILO NA OBROKE S ČEKI!!!; Posebni programi za iaralce GOLFA! Ugodne cene, plačilo na 6 obrokov BREZ OBRESTI!!! POSEBNA PONUDBA: Htl. Pinija, Petrčane 19.7.-2.8. od neverjetnih 58.550 SIT; bivate I 7, plačate 6 dni.; otrok do 7. leta v sobi s starši GRATIS; htl. Makija, Petrčane 19.-26.7. I od 36.800 SIT, htl. Medena, Trogir do 2.8.: 10% POPUST; htl. Stella, Neum 19.7.-2.8. od 39.900 SIT, RAB - T.N. SAN MARINO - POSEBNI POPUSTI za otroke do 12. leta !!! AKCIJA RAB hoteli** 48.500 SIT 7 dni polpenzion; LAST MINUTE: Rodos 18.7. od 69.900 SIT, Santorini 18.7. od 65.900 SIT, Kreta 18.7. od 59.200 SIT, Tunizija 21.7. j od 79.900 SIT, Turčija,Ciper,Egipt,Španija, Kuba, Mexico, Dom. Republika, Maldivi e-mail: potepuh@siol.net, www.mb-aolinar.si Katalog vam pošljemo tudi na dom l Celje - skladišče CSlin I D-Per- a 7/2003 STAVBNO POt Illiiiil ZV*ZxtCCC^e 5000012489,27 COBISS o OSREDNJO KNJ. CELJE