slovenske narodne: podporne: jednote OrvdalAki U apraTaitki pro •torti MAT & LavsdaU Offles of pabUeatiea: 1S57 Bo. Law»4aU avt. Tilipkiui Lawa4al« 4SSS. Chicago, III., soboto, 3. decembra (Doc. 3) lttl. S.U«£»U.$e.OO STEV.~NUMByER 281. 0. 1>1T, aa fSa »t tU PnI OfflM mt CkUaf* ISMs. Mf ____i A__i |M prVTMMV IW IV •f tU ptmmmi. a. 1. burlmor, 1103, A«t •( Oat. 3, lili, i»(WM m J«m 14, Iti«. delavske skupine. Eksttknthm stranke je nrsrjena, da m bo kmalu vršila konvencija nove delavske alijanos. AVTONOMIJA JB ZAJAMČENA VSAKI SKUPINI. BREZPOSLEGI ZAHTEVAJO STANOVANJA V PRAZ-HXH HlSAH ' I ba*kir mdrs£ pd-be9h1lii evropo. Zvema vlada bo sahtMa, da ga Francija polije nanj. POMILOfiČEN "BOLNIK" JI SPET NASUKAL VLADO. New York, N. Y. (Federated Presa). — Organizacija . brezpo aelnih delavcev v New Yorku je naslovila zahtevo na meatno, dr .žavno in rveznd vlado sa teden sko podporo $20 za samske, $25 za oženjene brez otrok in $30 za oženjene brezposelne delavce z o-troei. Podpora se naj plačuje iz dohodninskega davka. Dalje sa Clcveland, Ohio. — Ekaekutiva htevajo, da jim mestns vlads»od ameriške socialistične atrankc, ki Pre za prenočišča prasne hiše bo-zboruje v tem mestu, je uverjena, Kutinov, ki prezimujejo v toplih da se bo enkrat v januarju ali kr®iih n» i^gu. februarju prihodnjega* leta vršila konvencija naprednih in radikalnih delavskih strank in skupin in iz te konvencije se porodi nova delavska politična alijanca. Iniciativa sa delavsko alijanco je izšla iz socialistične stranke na temelju resolucije, ki je bila sprejeta na zadnji strankini konvenciji v Detrofta. Irvrievalnemu odboru je JtHlo takrat naloženo, da se naj obrne na vse organizacije, unije in skupine, ki več ali manj simpatizirajo s samostojnim delavskim programom, -s predlogom za skupno politično alijanco. Odbor je to storil in odgovor, ki je prišel od povabljenih Organizacij, je pomnenju odbornikov socialistične stranke zadovoljiv. James Oneal, ekaekutivni odbornik iz New Yorka, je rekel, ds iz konvencije zastopnikov povabljenih atrank in skupin ae pojavi splošna delavska stranka, ki bo kakor Labor. Party v (Angliji. "Nova delavska alijanca bo imela kandidate pri vseh lokalnih, državnih in narqdnih v^itvah," je dejal Oneal.'4 Datum konvencK je Še ni določen niti krajjsborova-n]a, to Ai mi tipamo,'fl* *'ae vrši . kmalu po tfovem letu.'' Vse povabljene organizacije, ki se odsovejo in stopijo v politično alijaneo obdrže avtonomijo v svojih notranjih zadevah, dočim bo politična akcija skupna, tako da se delavski glasovi ne bodo več cepili med različnimi' delavskimi strankami jn strančicami. Med strankami in organizacijami, ki ao povabljene v alijanco, jc Farmer-Labor Party, stranka oscminštirideaeterjev, razne farma rslce organizacije, vae mednarodne strokovne unije, ki apadajo k Ameriški Ha vre, Francija, 2. dee, — A-meriški finančnik Morse, ki se je danes izkrcal na suho v tem mestu, je bil takoj aretiran. Francoske oblasti ga pošljejo s prvim parnikom nazaj v Ameriko. Washington, D. C. — Charles W. Morse, znani bančni kralj, ki je bil zaradi aleparij - obsojen na 15 let ječe in po dveh letih, pomgo-ščen pod pretvezo, da je "na smrt bolan", in ksteri bi imel biti te dni zaslišan pred zvezno vele-k poroto zaradi poneverjenja miljonov dolarjev Ijudakega : denarja, noat. * . » ■ ' j- Uradniki raznih vladnih de-partmentov so zdaj na deln, kako ga dobe nazaj v Združene države. Njegova sinova pravita, da je odpotoval v Pariz. Justični depart-ment je v četrtfk predlagal, da se pošlje rušilec, ki lShko -dohiti francoski parnik in privede Mor^-aeja nazaj, toda mornariški tajnik Denby je odklonil predlog, rekoč, da bojne ladijc nimajo pravice ustavljati inozemakih parnikov. Vladi ne ostane drugega, kakor da zahteva od Francije, da areti-delavaki federaciji,'rH Morseja, kakor ae izkrca na počasi 8 odkriva suni konference ZAHTEVE POSTAJAJO VBO-AUMANJ ZNANE. In is se zbira materijal sa drugo konferenco. Mfisro *QE KORUZO V ELEKTRARNI, KER JE CENEJŠA KOT PREMOGI . 0'Netil, Nebraaka — V tu- KJ JI1 Ikajšnji meatni elektrarni jo pri #eli 1. dceembrs kuriti a koruzo iz Demonstracije Razloga, ker je cenejša kot premog in daje boljšo vročino, i (Živela sposobnost kapitalietič-nega aiatemal —>V listih, ki aago-varjajo veliki buaineaa, ne najde-i* najmanjšega proteata proti temu zločinu.) veliki zivl2hi ' mu muh. Washinfton, D. 0. (Fedcratod Preaa. Laurence Todd). — Evro-pa bi ae rada isvlekla iz kazni, ki jih nalaga veraaillaka pogodba, ttlj/|n|T|| inTl 7111 lil To je malo bolj jsano tolmače- I MOLZTI LJUDSTVO. nje Hardingove augestije, da ae raaorožitvena konferenca rasvtys v bolj vobče zborovanje narodov, r^ Q tmiM*HfAwn On ne priporoča društva ki>iaj BEutl Q1 ČAfU O7uLAN0IJR tekmuje z ligo, ampak želi, da ss. »ranrivira, ta konference na široko razgovori proti podražitvi kruha; mnogo oaeb je itaje-nik in škoda j« ogromna. IZOREDNIKI RAZDEJALI BORZO A MS TEKO AMBK A INTERNA-OIONALA VA DELU ZA STRADOJOČE V RUSIJI. JB rpKAEALA PREISKAVA 0 T " o načrtu o novem zborovanju narodov, na katerem ae naj razpravlja o aplošnem položaju, ki ao ga povzročile tragične zmote velike detvoriee v Parizu. Po&aai ae razvija slika o boju, d ae vrši na konferenci za zaprtimi durmi. Združene države sa-itevajo, da naj še težke oklopnja-če zavržejo in se vpostavi praznik ca gradnjo bojnih ladij, da ae tako odpravi tekmovanje za orofte-. nje na morju. Britanija «e a tem strinja pod pogojem, da se ravipo ako zniža oroŠevanje na suhem. Japonaka priataja le god pogojem, da dobi konceaije v Kitaju Ja v Pacifiku, ki se mogoče iska-šejo, da ao .prevelike za politično varnost ameriške administraei-jje, ki nanje pristane. Kitaj zafcte fceleznioe X, razreda so iadale dva-krat toliko sa materijal v letu 1920 kot v lit« 1916. iku W ^TSriili na sled, da ao se stroški rj«. goapodsmfce, vojaške in pelitič- m { y-eh tttwimht- pa naj ke kontrolo. Ona namiguj na a- jr*ilo ntro«TOo j.klo, reso vi, ku- nahaja na francoskem pa miku i£rii>\ ki je fte dale« na morja. « Ruaijo, kije njegova edi vse neodvisne strokovne in indu-'RU|U) jn strijelne unije, aoeiafoemokretift*' 0blMtem. ka liga in razne komuniatične { skupine. ga izroči ameriškim RAZKUZSVALEIOA V8LED EPIDEMIJE ¥ KA2V8A3 omrju. Jopi in, Mo. — Vsled epitlemije koz, ki vlada v Kanaaa Cityju, je zdravstvena oblaat v tem mestu odredila, da morajo vai dosleci iz Kanaaa Cityja biti po priho nase. kjer ao ae abraM ds- vala io st ljubkovala s njo. In bili železniški rsvnatelji tadl v B0.ron.,r.eg „,.. ^ ohr.nlU s Bjf^fS' rodu ns ta način, dsjio laatovali ^ ^ fJT™ ^tl IbT ^uTlaSaS^ Vinice omenjenih podjetij. t rolo nad ^naao lačnih InrajKj.pa.t.rUnd. ^^jJ-J1^« N. pr. Osorge F. Bsker, P.v„«. nih ljudi, poaebno ženak, ki no ^ tega ^.f^J^Jf^ Ij erijske dražbe, je bil obenem vpile, d. je treba takoj pomeatl a K.rstlce hka 1 so jo iitar « In rii v n u t d i C.mm^u . špekulanti in oderuhi. Isgreduiki j« tud njena morllks, delnice omenjenih podjetij. N tel j _____________ ___________L tudi ravnatelj Carnegie Bteel\<špekulanti kompanije in Pullman kompani-!'*« '»P^1" boljle oblečene oaebe je. Ertjsks železniška družba je.ua ulicah in v hotelih in trga U naročala pri obeh. Baker je pa kožuhovino z njih. Med napadeni poleg Še I a* to val delnice Uslens Hignsl Oil kompanije, American CSn kom*psnije, Atlas Portland žena. Bližnji vstok je ps posejan kompiinijH( WHmttp in Htandard ščina borse uničena, kakor da jo lord Curzon. Cc wash.ngton- ()j, k lJft Železniška družba'potres zmajal poslopje, Knsks - —-r ~'t" konferenc« ne more prevzeti L, „evc/H J, VHf,h tH) koltl1>Mni. ,0da je zs.lels vae večje hotela, ^^Jl ^ kakor da aa ni nič igodllo. Malo deklico so isksli tudi v četrtek. Oče Margaretloe je vfdsl, da je peč v k Isti pri Pensesovih razbeljena fo ds je pričela goreti atara šara okoli nje. Vlomil js v družbi dveh drugih molkih v klet in tu so odkrili, dsj Mi je ggridilo. Kmslu je mla na litru mesta po« Kuaka u- moA 0 Poljska |»oataje. Zdaj so ss razorožitev ~!5h~h™ ^ maVrijair'Drugi k.7an,,."restavracije in P^- samTa^ v"rt aranžirati :.,«,, «...___t^ui .....s.ts.i i..*. __t.^.n ... itropje. imen ao samosrase y ro« FRANCIJA ZAHTEVA OCKEB-NIKA ZA NEMČIJO. Pranoozi rajši vidijo bankrot Nemčije kot pa moratorij. Pariz, 2. dec. — If uradnih krogov se poroča, da bo Francija zahtevala, da se Nemčija proglasi bsnkrotno in ds ji entenU postavi oskrbnika. To bo protipredlog Francije, sko bo Anglija predle-gala dveletni moratorij za Nemčije. Po načrtu Francije bi enten-ta izkoriščala nemške industrije v odškodninake pvrtee, ako ae pro-glusi bankrot Nemčije. Franeozi pravijo, da imajo savezniki po versalski pogodbi pravieo vseti Nemčijo vssk čss pod svojo upravo, oko ae ne drii pogodbe. POLICIJA V CLBVBLAVDU IMA OEZ OLAVO DELA. u ——— V , CleveUnd, Ohio. — Neverjetno množeči ae sloAini zapoalnjejo eievclandako policijo čas vrh glave in slednja js pričela s živahnim ri,«l«.' 1,1,0 v,om,l,t 1,0 ca še bolj popularns, ki bi se ^D-K^i ^^n^i^v&t^ ^ ^Ijm.f Shtt na a druswl kompanljam, k so pobila ministrskega predsed- ^ „„ rMKprllii ^ „Mf jo zalagali s raznim materljalom.|„iks Hchoeberj« in sahUvala, p^> M katal kako ta družba molze že- df|||Vi||ii U ^ ^ |#t4 ^ pH. ,^or|||ia tndaa na duhu. Ko ao iz 7 u? »»»i«'- »"U dim injvadeli p|j4j ^ votU> ^ jf bj|o d- ^ delnic te jeklarske družbe. Zdsj je jasno, da predloga za bobnenje, vet« d- Int|0 izrednega izbruhe. x jpoaUls fanatična protaatanrka. Ljudje, ki ao ae približali žrelu. Is proteetantke ja zopet postala ka, da vlade prične z diskuzijo o fyi(nZMl • va 'gioilo in ds se masto jesrra adaj trema v drugega. Itila je zaljub- I nahaja nad žrelom velika kapa, lje;ia v malo Margaretieo. Ob vsa-is katere orikajajo plini, pepel In ki priliki jo je dvignila od tal in žlindra, re izbruh postane tako jo pdljufcovala. 'močan, da odleti U kepa. tedaj Psihiatrom je znano, pa tudi Jsehsoa, OaL — Aest tolovajev ae Skrije ogromno žrelo, , okoli kriml^logi so že zdavnaj dogna ROPARJI 00 ODNESLI 4M FUNTOV ZLATA. finantoih problemih. Frank V derlipov predlog za zgodnje izravnavo dolgov na podlagi obnovitve dolgov v trgovske nem<*ne. ja razdvojil mnenje konferenee.---- —| , | ^ Bliftijo se glaaovi, da Franeosi in je napadlo dva ualužbenea druž- ksteregs pritrebnje človek dve u- li, da aa v vemko fanatičnih ma Britje pHrede finančno konferen- be, bi laatuje radnik Argonant. ri hoje, da ga obhodi. terah obudi želja, da njih otroei ee v Londonu t goda j spomlsdi. .Ksratrelili ao blagajno in odne-| Ognjenik je pravi orjek, kajti postanejo angeljeki v nebeaih. Razprava o znižanju stalne sr- .H 4fVf» fantov zlsta, pomešanega ajegov vrli je pokrK s soegoai. I.Vrki glas jim pripoveduje, da made se bo vršils v Uadono, Ps-'z živim arekrom. Zlato je vradno! OgnjenSi ae nahaja štlridaaat »aj »bijeio otroke ker bodo pp. 'milj od gtsvnegs mnita Mehike. | (Dalje na T straši.) (Dalje aa 1 strani.) IŠeatdeaet tisoč dolarjev. prosveta _ cmoo iuwriwu mm»w roorom« jednote i UAvm.mII BARADNI fe« fcoaa "cijd—av py fagufuiml'\■>" mJmjo ___ BBaBBTTEKEffM M— — W itw ________________ mvoT^o" ** S Wto4l*ržkone drug na druge to |1.tft m tri MPR06V?TA AfMHM enlightenment" IUHomU ■»■>it KONVENCIJA RUDARJEV V ILLINOISU. Predno je konvencija rudarjev 12. distrikta rudarske organizacije sklenila,' da vsak član tega distrikta plača po dolarju mesečno za podporo rudarjem v Kansasu, je povabila John L. Lewisa, predsednika rudarske organizacije U. M. W. of A. na konvencijo, ker je poslal brzojavko, v kateri izreka, da naj podpirajo rudarje v Kansasu. Konvencija je vzela besede v brzojavki Lewisa za resne. Prepričati se je hotela, če Lewis tudi tako misli, kot je brzojavil, obenem pe mu pa da prilika, da zagovarja svoje stališče, ki ga je zavzel proti Alesander Howathu na konvenciji v Indianapolisu. Konvencija 12. rudarskega distrikta je ravnala pravilno. Lewis je popolnoma dobro vedel, kakšen je položaj v organizaciji, kljub temu je odgovoril, da ne utegne priti na konvencijo, ker je preobložen z delom v Wash-ingtonu. Kadar je secesija na vidiku v organizaciji, kje je mesto predsednika organizacije? Kdor trezno sodi, prav zanesljivo odgovori, da dolžnost veže predsednika priti na konvencijo onega dela organizacije, pri katerem postoji nevarnost, da se odtrga od glavnega telesa. To dolžnost je John L. Levvin zanemaril in nanj pade krivda za vse na-daljne posledice, ki izvirajo iz zanemarjenja njegove dolžnosti Ako je stališče Lewisa bilo pravilno na konvenciji v Indianapolisu, tedaj se ni imel kaj bati, če pride na konvencijo. Ce je pa prišel do spoznanja, da je bilo njegovo stališče napačno, je bila njegova dolžnost še večja, da pride na konvencijo in prizna sv.ojo napako. Bili so bolj davni možje kot je "Lewie", ki so napravili napake in ki jih ni bilo sram priznati svojih zmot, ko so se prepričali, d* so bile zmote. Lewis ni prišel na konvencijo, ampak izvršil je nekaj, kar pokazuje, da Levvis ni "slaven" mož, še manj pa "sposoben" delavski voditelj. Ko je izvedel, da so rudarji na konvenciji 12. rudarskega distrikta sklenili, da bodo prispevali člani 12. radarskega distrikta po dolarju na mesec v podporni sklad za kansaške rudarje, je odposlal brzojavko, v kateri je razžalil vse rudarje tega distrikta. V brzojavki je rekel na posredni način, da so neumna masa, ki se da voditi od širokoustnih demagogov. Ce je bila prva brzojavka Lewisa, v kateri poroča, da se ne more udeležiti konvencije 12. rudarskega distrikta v Peoriji, napaka, je druga njegova brzojavka neod-pustljiva budalost ali pa zlobnost, ki govori, da je skrajni čas, da taki duševni pritlikavci izginejo iz delavskega gibanja, ker ne morejo delavstva voditi nikamor drugam kot v pogubo. Pred rudarji no stoji več vprašanje, kdo je v pravem radi taktike napram industrijalnemu razsodišča v Kan-sasu, Lewis aH Howat, ampak pred njimi je samo eno vprašanje, o katerem se morajo izreči rudarji, ako nočejo, da se njih organizacija razbije, ali je Lewb še sposoben voditi rudarsko organizacijo? P/i tem vprašanju nimata radikalisem ali zmernost prav nič opraviti. Gre se edino za to, če je oseba, ki javno iijavi, da člani enega dela organizacije, ki jo vodi, tvorijo nerazsodno maso, ki sede takoj na limanice prvemu široko-ustnemu demagogu, ki pride med njo, še sposobna, da vodi organizacijo? odvisno od sklepanja mira i R" si jo in Turčijo nu konferenc, i. ki jo Ilardiag priporoča. _____ _______________ po dolarju. Vrata ae odpro ob menil delovna pogoje kakor *** h P«P«ldnc. Pne 11. noveashra bo predava A rt h ur M. Lewia. Na, dnevnem redu je "Odgovor na Brjranov apia 'Nevarnost DsrvvinizmaV Vstopnice so petdeset in pet in dvajset centov. Začetek o$> pol treh popoldne. Delavci pose&ajte predavanje, kajti znanje naprav človeka. prostega v|eh duševnih okov. » (Federated Press.)1 Stavka nakladalnav bombaža Xcw Orleansu, I-»a., ki je trajala teden dni, je bila končana 2. de crigbra s kompromisom. Okrog 12,000 delavcev je bilo v boju. Brezposelnost pada? Trgpvin Ai tajnik Hoover, je poročal te dni, da se je število brezposelnih delaveev znižalo v novembra za miljon. Hoover ne pove, kje se je to zgodilo. Omenja samo 8t Louis, kjer je Število brezposelni^ baje padlo iz 45,000 na 16,000 v enem mesecu. Železniški delavoi, katerim je vladni žolczniški delavski edbor t-prt ao hotele železniške družbe, ne tod o zlepa sprejeli sprememb. Vooitelji njihovih organizacij bodo v kratkem imeli sestanek, na katerem se bodo poavetovali o akciji, ki jo jrgamejo proti zaključku vladnega odbora. Vodstvo unije »strojnikov je prejelo od mehiške"vlade juaroe bo za popolno opremo kavarne, v kateri bo prostori za 5000 oeeb. V*a oprema pa mora biti Vdelana v uuijskih delavnicah. Milica v Ottumwi, Iowa, ki je Ktražila ondotne delavnice Pack ing kompanije, je ptpuatila mesto. Stavkarji pravijo, da ae ne vrnejo na delo, dokler ae družba ne poda. Dražba priznava, da ne more do biti dovolj izkučenih stavjcokazov. Brezposelnost v Kaliforniji Železniška družba Southern Pacific javlja, da je bilo v oktobru 20,634 moških vrženih z njenih vlakov, na katerih so ukradli vožnjo in 11,631 tatvin vožnje je bilo samo v v Kaliforniji. Ogromna večina teh revežev so brezposelni delavci, hi so prišli z vzhoda v nadi, da dobe delo v Kaliforniji. Frank I. Miller, poslanec farma rske delavske stranke v minne-sot.ski legislaturi, je na javnem protestnem shodu v Minneapoli.su zopet obsodbo Sacca in Vanzettija priporočal generalno stavko po \ se j Ameriki kot edino uspešno sredstvo za izvojevanje nove obravnave Saccu in Vanzettiju. Miller je deja, da protesti,. resolucije, prispevki in vse drugo aič ne poiyaga. Krojači v Ohicagu, ki izdelujejo ženske obleke, so zastavkali v petek zjutraj, ko so lastniki delavnic naznanili, da uvedejo stari sistem dela od kosa. Okrog (5000 delavcev je ^prizadetih. Razne vesti. PTlClOA JE KONftfO LK OB-VISELA V MREŽI. Chicago, m — Mri. Helen Drezler iz Waukegana ni bila tako neumna, da toži za sakonako ločitev, da tako prejema podporo od svojega moža. Prišla je do zaključka, ds se še na ložji način-pride do denarja in do udobnega življenja. Poročila se je dvanajatkrat, toda ločila ae ni od nobenega moža. t Vinu« tudi Y Zakonsko zv.ezo je sklepala le z vojaki in tako. je vlekla iz stric Kamove blagajne do Štiri sto dolarjev na mesec. Vozila se jc na stroške stric Sama iz mesta v mesto in pobirala I'-|k> denar, ki je šel mož. Končno jo je.doletela kajti aretirala sta jo detektiva \Villiam O. Tfarper in Gdbriel Di Piori. Pri zasliševanju je Drez-lerjeva pristala, da je prejemala prcbranino najmanj od tuoata vojakov, katere je poročila. Kaj pod vzame zdaj komisija, da pripravi ravnatelje dražbe, da govore resnico, ni znano. Enačil-no pa je, da se na siromašnega delavca ne jemlje toliko obzira v, da se pripravi do odgovarjanja na stavljena vprašanja. zanimiva va v nedeljo Ohicago, HL — V Sarrickovem gledališča ae vrši v medel jo 4. de oembra zelo zanimiva razprava Na dncvaenf redu je vprašanje MU se dobri ljadje dobri?' Vprašanje bo potrdil Lincoln titeffena, proti bo tvoril znan govornik ia juriet Glarence Dar zaw. Vstopnice eo petdeset centov »t»>?B?A ponesrečeno unčanje. Siou* 0lty, Ia. — 31-\etui zamorec Sam Jones pripada k neki zamoa*ski organizaciji. Obtožen je bil pri organizaciji, da izdal njene tajnosti. Štirinajst zamorcev je gnalo Jonesa do mostu aunaj mesta. Tukaj ao ga zvezali, mu ali vrvico okoli vrata in ga pa mili z mosta. Po tem delu so od Hi domov. Vrvica se je Vtrgala in Jones je padel V hladno vodo, iz katere se je kmalu izkobacal. Popoldne so aretirali rev. "Dud-ey Smitha, bivšega župnika zamorske cerkve, na obtožbo, da je >il član drhali, ki je hotela linčati Jonesa. *e dva umora 1 Ohicago, m. — Samuel Rezford >errerja, lekarnarji, so našli zadavljenega v njegovem stanovanju. Udarjen je bil z,nekim topim orodjem od zadaj po glavi. Bil je zvezan na rokah in nogah, zadavljen je pa bil z brisačo. Stanovanje je bik) vse premeteno. 'oUeija sodi, da so dejanje izvršili ljudje, ki so podvrženi opiju, morfiju ali drugim narkotičnim strupom. 53-letnemu Benjaminu Danne-bergu je slabo oblečen belopolt-ni človek prerezal vrat. Čeyljar je imel še toliko moči, da je sko-i lil za morilcem na ulični hodnik, kjer se je zgrudil na tla. *«rji «e nasprotovali predlogi na svoji strani so imeli leviča kmete, toda nazadnjaška kmetska desnica in demokratje no jih nadf glasovali. Enako predlogo je ie prej zavrgel justični minister Ha* belesky. Komunistična stranka na Polj skem je zelo velika. Po tem za konu ao 'zdaj vsi Člani v nevarno* ati dAjaetletnega zapora, ako bo vlada izvajala zakon. '-sum E ni V 210 MESTIH 10 PRIČELI JAVNIMI DELI. Waehiugtou, D. C. — V ob\ra-nem položaju svojega brezposeln nega meščauatva .je več mest Zbirni snih državah pričelo s javnimi doli, da odpravijo vsaj delo: ina bnezpoHolnost. Komitej, ki »e peča z brezposelnostjo, poroča, da se je odavalo 310 mest in pričel osiroma še pričenja a javnimi 4iL . i Novo sredstvo aepor j etiko. Paril, 2. dee. — Profesor A. Calmette, pomožni ravnatelj Pa stsurjevega zavoda, .poroča, da je odkril serum, ki ima preprečiti jetike aa način kakor ae prepre Či legar aH kosa Njegov serum ni zdravilo, temveč le aredstvo, ki pomaga zdravemu človeku, da mu ne škodijo tutontcutozni bacili. Calmette pravi, fla je prepričan, da bo ecpljefltfe njegovega seroma posebno pri otrocih zavarova o človeka proti tubei%ulozi vsa ke oblike. Prvi privaVni list Mol v Moskvi Moskva, J. dec. — Prva številka tednika za trgovino in malo privatno industrijo je isšla v doskvi. List js privatna lastnina in naznafija, da bo služil ittfere-som trgovcev in malih obrtnikov, ki imajo konccaije od sovjeetske vlade za privatno proizvajanje, 'rve Številka vsebuje informacije, ki zanimajo samo trgovce in fabri-kante kot n. pr. vladne odredbe flede cen, železniški vozni red itd. ia prvi strani je šeat velikih oglasov nemških pisalnih r strojsv, avtomobilov in drugih stvari. aa Sov- POSLEDICE POŽARA V HEAVENU. new New tfeavcn, Conn. — Pri preiskovanju razvalin pogorelega gledališča v New Hea^nu so na-i pet mrtvecev'a nekega mladeniča še pogrešajo. Ranjenih je 79, od katerih se jih zdravi v bolnišnici rabi prehudih opeklin 58. ekaj ranjencev, poecbno dijakov univerze v Valu, je teiko ranjenih ter dvomijo o okrevanju. PEKOVSKI PODJETNIKI V LUČI PROFITABSTV A. Nesv Tork, N. T. - Tržni komisar 0'Malley obtožuje prikov-Wke podjetnike, da imajo od 75 do 100 odstotkov prelita. Odbor-niki delavskih strokovnih orgaoi-od njenih Jzaei j izjavljajo, da ae kruh še vedno prodaja po stsri oderuški ceni, čeprav se je meterijal, ki služi za produkcijo, prceej sceail. Cene so še vedno tako visoke, kot so bile, ko se je moks prodsjala po najvišji ceni. Kljub temu pa nihče ne pozove teh oderuhov na odgovor.. MIUONARJI BI BILI RADI • IMUNI. New York, N. T. — Transitns komisija js prišla do zaključka, da mora izvedeti detajle o manipulacijah Interborangb Rapid Tranzit kompanije. V ta namen bili povabljeni ravnatelji pred komisijo, da sa doiene. aa kak-* delo-varsa ovfienjr sedanj* vlsdej: anl pa, ki IkmIo pomaagli P« W impmdejo zaporni kazni W M. Zmerni sociabeti, oziroma desrf Italiianaki zračni ladiii jsUko Roa^jo. Moskva. — Pripluli sta sem dve veliki zračni ladiji iz ItsUje izdelka Fiat v Turinu s dvema članoma ruske trgoveke delegacije. To eta prvi zračni ladiji, ki jih je Rusiji dobavila Italija, ki zamo-nUa nositi po 10 ton in preletita na uro po 250 kilometrov. Letali sta vodila dva italijanska avija-tika. (Situacija,—Delo v parlamentu.) Belgrad, ,4. nov. 1921. Zunanje politična situacija a o« ziroui na dogodke se bistri. Daai* ravno bo mala antaota dosegta, da ae na Madiarskem izključijo vsi HabsburŽani od nasledstva na prestolu in da ae tudi Medlar aka raaraii, vendar snačl rešitev madžarskega vpsaianja za malo antanto diploraatičen poraz. VdU« ka antanta je zmagala in mala antaota je podlegla. Vsled zahrbtnega postopanja Rumunije in vsled tega, ker je naša država premočno saroiljak s sabljo, je mala antsnta potisnjena v stran. t oziram na takšen pot^ji dogodkov je mobilizacija (uradno: poziv na vežbe) izgubila vaško o- muc GLAVNI STANi IMT4I SO. LAWNDALE AVK, CHICAGO, ILUNOI1. Iuvrlaralni odUrt . upsuvni oosaui , t imSii A«*» Nadzorni odbori soo^jallttlč 10 ttkloval, Berlin. — Ogrska vlada je poslala na bivšega bavarskega kralja Rapreehta ob skišaju njegovega očeta sožalno brzojavko z naslovom: Njegovemu veličanstvu ltnpreehtu Bavarskemu''. Določitev albansko mojo. Čsso-pis "Temps" piše, ds oetane albanska meja v glavnem ista, kakor je bils leta 1918. Izpremenje-na bo le na štirih krajih: 1. Kraj Lim pripade ves Albaniji. Pot Debsrstruga pripade kraljevini Srbov, Hrvatov In Sloveneev. 8. Popravi se meja pri PHtrenn v koristi Jugoslavije. 4. Severovzhodno od Sksdrs bo meje znstno pomaknjena naprej, da se zavaruje Podgoriea. — Torej bo te albanske igre veadsrle Že enkrat konec t Diont. U V Berlinp so imeli velik shod otroci delavskih stsrišev in onih, |ftl s i iupa u žira jo s Rusi, ter SO u< ►tsnovili pomožno skcijo za pomoč Rusom v gladovnih prsviu ca h. — Valed eksplozije je pogorelo neko zadružno poalopje v Oreen-v ichu v C/onaectleutu. pri čemur Je imela zadruga ^zgube $100^)00. — Valed številnih umorov pri poštnih ropih je vlada, odredila, da se pflčne z izdelovanjem poštnih voz in avtamokilov, ki bodo vami pr*l kmgtjaari. . — Na Pnnaju so pričeli stav-kati vsi gledalIščnI Igralci, ker ;im vlada ni dovolila 200 odatot-nega zvišanja plače. Vsa gledsli-ŠČS, opere, operetni domi, in drage zabavišča atoje aa Dunaju, kakor tudi po vseh drugih večjih ma*ik država. — Varšavski listi eo prinesli ve«!,da Je bilo pri dzu ndeb-žinih 100,000 delaveev. fflo se Je za ek-'•ržanjs m knMfc Piar S«mOs siss S. Tiskovni odbori M« UaSanrsH * Mstt MmS. Združitveni odbori Ss« Avsg Jtfca THMO. !•• Hl| litrf ii, Hi Ovsn, Ml Ks|ttwoo4, Potroši, Joe« |hkh| HM K« MM Rs Cltwlii4 VSHOVNI maAVNUCi Dr, p. J, Ksm, SSSS K t oDoovoaiu uaaoNuc MPaosvtTtNi m* S sl >il«mns. m ertsi* V pravičenje In Jo a^o nI klub dsnes od v)adt da so vpoklloanl nemudoma vr nejo domov, a nadaljnl vpofcUoi vstavijo. Upati K da bo lmsls Is intervenolja uspsk. Rasnn moralnega poraza pa smo doživeli tudi msterijalno ško do: vojni miaister zahteva od parlamenta 200 milijonov ^ta** •jev izrednega kredita, ki mu ga bodo vladne stranke eeveda da* is. Sila zanimivo je bilo ssdršanje strank napram dogodkom ga Mod* šsrakem in vladi. Ksfcsr as ps* točali časopisi, Ja vlada 29. oktobra podala v parlamentu iajsvo, v kateri je preeisirsla svojS sto* išče in sskteve glede Msdžarake. Izjava, je bila vodena. Nsts eo i stranke podale isjave, v katerih se osaašile svoje stališ* ie. Vse stranke so se iarekle proti Habsburšanom, s proti vojski s lo sootj alno-demokra-Tozadevno izjavo našega kluba je "Naprej" priobčil. Tudi ilerikaloi so niso IstikM proti vojski, dočim so doma na ahodu to pripovedovali in napadali' so-eijsliste, češ, ds so sa vojno. Naj e priobčijo klerikalni listi izjavo svojegs Jogoslovenskega kluba, i e si upsjo, potem bo jsvnost vi* els, kako dvojno igro igrojol )očim js socijslistični klub jasno zrekel svoje netsupsnje vlsdi, je itjava klerikalnega kluba isrekla, ds bo klub vlado t njeni akciji radi Madžarske podpirali Protičevs akcija ss revizijo u-stave zaenkrat ni uspe|a, ampak ; e dolivela fijesko. Zanimivo je, c a je ta fijaako aopovsročil Korošec, ki je padel radičev^em v hrbet, češ, da je Radič premalo hr* vataki. Korošec pripravlja na Hr* vaškem teren, za prihodnje volit* ve. Rad bi ojačen s hrvaškimi mandati kot Radičev naslednik po prihodnjih volitvah igral vlago, ki jo sodaj ne more. Koncept ni slsb; če se bo posrečil, je dru* go vprašanje. Nss soeijsliste Pro-tičev nevspeh ns žalosti, kaksr se tudi-PsŠičeve zmage ne vesslimo. Obs sts nam enako tuja in nas« protns. Sedanja vlada bo zaenkrat ostsla v bistvu neizpreme. njena. V parlamentu so se'ns včerajšnji in dsnsšnji seji volili razni odbori, v katerih je dobil soeijsli-stični klub po en mandat. V odboru za prošnje in pritožbe je s. Br-kič, v administrativnem odbor« republikanec Gjonovič, v finančnem, imunitetnem in v odboru sa pjoučavapje načrta podriitvj na oblasti ps sodr. dr. Koran, fsgfe* ds. da bo dela v parlamentu dovolj; bati ae je le, da ho manjka* lo pri vladnih atrankab dobre vo«' ij0 ffrtvdni minister DjurIMi Jo Mocijsiističai klub ja imel vše* . raj dolgo sajo. Napravil je važne Ef^UnJ^rlč ^t* sklepe z oziram ns nekstera nuj- ]*nm "f™ riui} n*' ns vprsšsnjs. Hklep glede demo- l^****3* ^ bilisacije sem že omenit Hklenflo se je sshtovall nsdaljs takojšnjo potrditev sodruga Lastnika sa ši-v Ptuju. Z oziram ns zakon delsvskem za verovanja se k ^ll^lt ^ He ^ udare« v obraz delavstvu v vsej državi. Ker Je vlada isjavlla, I prepušča odlošitov v tam vprašanj« vladnim strankam, in ker so se radikale! ie iajavili za ukinitev ministrstva za soeijalno poli-toliko, obatoja reana nevarnost, da se to ministrstvo ukins. Klub jc sato sklenil, da opoaori vlado in vladne stranke, da bo odgovoril « uajenergičnejšimi koraki, čs bi se ministrstvo sa soeijslno politiko ukinilo. Naša organiaactje, posebno ps strokovna, oposarja mo ns pretečo novarsoat in Jih prosteo, nsj po ooll deželi a tale-groflšl^ml protesti na mlnlatraka-g«/ predsednika in ministra sa ao-oijalno politiko podpro akoijo kSsbs ter saktovsjo, da ostane ministrstvo n soeijalno poMlikot sKJenilo, da sa saktsva v savarŠ-valnlk upravah ki nadzorstvih dvs tretjini dslavoev, (vlsde ns-črt daje delavcem U pariteto), dalje da ae sa prehodno dobo nekaj lat posti obstoječim zsvsra-valmeam dosedanja avtoaomijs Zelo vaina je aklepfloda I no pofttlko. To ministrstvo hočejo radikale, akiniti in rak uvaja, da prevzame i* posle miaister aa trgpviaot Ne glade na etvarna škodo, ki bi delavstvu It tegs ns-stala, bi pomenila ukinitev mini-stratva ss sosijalno politiko kod Nov list v Oslju. V prvi polovi-ei novembre je zsčel izhajati v Celju v tiskarni A. liode politični tednik "Naša vaa", kot glasilo zemljoradniške stranke zs Blove-o i jo. Dnfinja. Jajea ae prodajajo na Atajerskem žs po 12 K komad, mleko pa je v Mariboru že po 12 K liter. Dvafinja. Iz Ptuja poročajo, da ftaae tam eno jajce že devet kron. 'udao ni, da se cene' jejo- tako dvigajo. | VSi državni proračun aa loto 1SH. Dohodki eo prorsčunani za lato \9tl. ns 4,518,062,m dins* rjev, iadstki ps ns 0,4.'I4,S90,HM dinarjev. Deficit sneša 1,S1I,«8S,. dinarjev. Išče se par pomočnikov as dalo v gl. uradu 8. P. J. Služba ja la začasna in bo trpela približno dva meaeoa. Ozirale ao bo samo aa ponudbe tistik, ki so zmožni urno pisati ns plaslnl stroj, ki ao zmožni* čitati in plasti tudi slovensko in ki ao kRri v računanju. Oglasiti aa Js trsbs takoj. predsednik SNPJ. kooperlra s raskcljonsrnlmi strsnkami. Najraje bi aa oklasi* 11 lprvaškega narodnega kluba, muslimanov ki slovenskih klerikalcev. Ce pride ša do nadaljne knoperaoije ■ demokratk bo to le račasna rešitev vladna krlse. Jogoslovanaka vladna komiaija jo dobila od Bolgsrske iz rudni-^s Teroik v imenn vojne odškod« oine S9.131 ton premoga. Oets- Sfk bo Bolgsrsks iirečils še U* om tegs meseaa. Mm garant aa Jasanicak. Ker dssedaajt gerent g. A. Orne od* loSJI svoje gerentsko mesto na Jo-Isniish, ja Wl imeaovaa geren- kam g. dr. Kogoj, tukajšnji okra Sni zdravnik. V so«vet pridejo todi štirje socialisti. v radikalni stranki prta Med gadikslei ne vlads več taka sloga kakor je vlsdsla takrat, ko so bila ddbsts in go* borili rs volilno ulogo v Hrbi-fls aooijsl Ji. Stranka je le didgo na krmilo in denes m msjet ker je postala prekaaeervstivaa is reakcijo-aaraa. V siranhi eo trt skupine Jm radikale i sami žele, ds prevzame Proti/- zopet vodilno ulogo. ker eo prepričani, ds more oetati še enotna in na krmil« la, ako | Slovenskega poskusa Tnntarja v Trsi« ao (s* Šiati pri Oagllariju napadli, pre-tepli in na glavi trikrat ranili. To je še drogi alovesaki poslanec, ki so ga ns rod n jaške baraba na tak nsšln napodiš. Paš lep rad vlada šo tam. "Delo", alovenski komunlatiš-ni list v Trstu, ki Js prenehal ls-hajati v zadnjem februarju vslod fašističnsga belega terorja, Je sa-čel *sopet izhajati kot tednik 7. novembra. NAKO6MISOM V DRt^LVI se nssnanjs, ds Js šs vedno na potovanju aa liat "Proeveta" Anton Osspsk obiskal vae naš« naročnike v Cambria ( ountjr v okoliši Joknstown, Pa., kakor todi bo, obiaksl a potoma vae tiorbšnike v (ISridge, Irwin, Hermioše, Vukon in Wyano, K* port in okolkm. Želimo, da ee rojaki neroše ns Mat "Proevets" In vsi oni, ki nJim Je narolaias po-(ekla, nsj isto ^ravnajo, da ss jim lista ns vstavi. Toplo priporo* čfcmo vsem rojskom in rojskinjsih le prisebno ps člsnom jednote, da se naroča na list "Proeveta". Upravništvo, NAil POTOVALNI ftAiTOP- ran nahajajoči ae aedaj v državi Pena-s/lvsuija so i Anton Ocepek. Jernej Kokelj, Charles Boltz in Jos. ivsnetleh, val imaj« pravic* do nabiranja novih naročnikov, ter vzeti naročnino od naročnikov, ki ie naročnina le potekla, ter dajati potrebna potrdila. Tij^lo prtpom-čsnai vsem rojakom, da aa asi*še ns hst "Proeveta". Upravništvo. Na planine! KHJIOE " ■t i* Življenja .10. lepi čeveljc ali coklico. Dane« te nje šndovito lepi evet ne resve-»eljuje ved na forakik potik. Toliko vaaj o nekaterih zastopnicah naše planinske flore. Barbarstvo pe ne uničilo samo teb cvetk, empek vse, ki rat-veeeljujcjo planincu eree. Ko-likžno škodo trpi pri tem lepota naših planini Koliko lepše bi bilo, še bi v prvotni kraeoti in ob vseh potih cvetle evetiee vseh vrat in reele vsem, ne samo pohlepnim posameznikom, ki iabi-rajo baš nejle|*e kreaotiee. Cvetke je tudi živo bitje, kakor smo mi. Utrgana pogine kmalu in ne more izpolniti svojege smotrs, roditi sebi enakih rožic. Tudi največje ljubezen do ovetic ne opravičuje trgenja, dssi je utrganje ene cvetke v spomin mogoče o-proetljivo. Eno eliko še: želimo, da bi vsi utrujeni in resvedrila potrebni ljudje in vsa mladina zahajali v planine. Če pa bo vsak hotel seboj vzeti šopke najlepših rožic, se umaknejo zadnji oetanki .v res nedostopne kraje. Toda z željo, da bi napreviii is planin vir nove moči in čistega veselja ter množici žolo sa značaj, ee tesno veže iskrene Želja, da bi planinske izletnike vzgojili tudi v to smer, da ne bodo uničevaU prelepe pla-nimke flore in de bodo tiho ob-čudovsti krasoto narsve. V BOJU B BLUIBBTI. Hej. ie je radost mojega sns, /•<- drevje raje pe gorah vihsr, kio*tt»t«-n, bojevit orjaki Tsko Ugaja*, divja mi prirodal Kak velllastsa tvoja je svoboda in krasaa elementov moči A. Alkerst 'Zlstorog." Vihar, nevihta, blisk. mraz, metež, hinavska megle, kdor jih jc okusil, ve, da so sovražniki planinoa, ki mora reeno računati z njimi, in kjer jih ne more uničiti, ae jih mora ogniti. •) •) Kdor hote kaj vol vedeti o meteorologiji, aaj Alta kajltiroi Trabert, Meteorologi*, Bammluog Gooaehea It. 04. ' venskih trpinov v Ameriki. V," sano. Stane s poštnino vred (Dalje.) Prijetnejšo je proetovoljno bi-venje ;w»d milim nebom ponoči v gorah I Prosto prenočevanje je se plsnincs le tegs pomena, ds je naslednje jutro bliže svojemu el-Ijo, ali pa če dotični del gorovje nime turietovake ali peetirske koče. Z ozirom na nameravano proeto prenočevanje naj planinci že na karti približno določijo me-ato prenočišča in še zgodej popoldne doepejo v odotični teren in ai poiščejo primeren proetor. I je po vreme, topla obleka, primerne hrena in lep cilj nerede teko prenočevenje pod avetlimi zvezdami krasno, v spominu pa o-stanejo trejno tudi prelepe olike, ki ai jih užival v tisti noši v prosti naravi daleč od aorodnih bitij! PLANINSKE CVETKE. Hamo nekej beaed v obrambo naših planini Dvanajetleten deček aem bil prvikrat ne Stolu. Gori ned Monštreneo ("Mon-štranca" in "Svečnika" ao trije meli pod južnimi Stoloehni pobočji, ki ao po obliki podobni navedenim predmetom) amo ae razpršili po akalah liki tropa lačnih volkov nad planik* Z majhnim trudom smo jih natrgali toliko, da smo enako barbarsko nspedli iTotftec (Hossc) pod Triglsvom — s enakim uspehom I Za nami in pred nami ao enako delali tisoči in med njimi žal poeebno mladina. Seveda si vsakdo utrga najlepše zvezdice. Zato na vrhovih in ob potokih, ki so lahko dostopni, zsmsn iščemo prekrasne pls-ninke, ki je, kekor so dokszali botaniki, slsstl cvetica travnikov, ne pa skal, kjer je danes še dobimo. Pred nekej leti smo ns južnih pobočjih Ksinniških planin še tu in tem pašli krasno arhidejo, 7. M. DoetoJevskij: Satov je atal pri svojih zaprtih vratih in pri-sluškoval na stopnioe. Zdsjci je odskpčil. "8sj sem vedel, da pride gori" je šepnil'sr-dito. "Zdaj se ga ne odjerižava do polnoči." Več močnih ndareev s pestjo ob vrata je lit-povedalo olbiak. "Satov, odpri! Satovi" je zavpil kapitan. Satov, prijatelji ' i * -Prinesel aem ti lep pozdrav, , novico, da je aolnce vstalo in da z žarečih je višav po goadih vaeh setrepetalo; povem ti da ae vstal, k hudiču ti 1 da sem se zbudil ves., .pod vejami.... Kakor pod šibami, haha! Vaaka ptička rada pije.... Toda kaj bom pil, ne vem.... pil.....kaj pil bom, aam ne vem.... t« Hudič naj vzšmc to neumno radovednosti Satov, ali razumeš, kako lepo jo živeti na svetu P "Ne odgovarjajte," mi jc šepnil Satov spet. "Odpri vendar. Ali ne veš, de je še nekaj višjega od pretepa. . . med človeštvom; to ao minute plemcnitege človeka. . . Satov, dobra du-ša aem; odpuščam ti. . . Satov, vrag naj vzame proklamacije, kaj!" Molk. 'Ali razumeš, oael ti, da aem aaljubljeaf Prek aem ei kupil; le poglej, frek ljuheani, sa petna jež rubljev; kapitanska »ljubezen aahteva družabno spodobnosti. . . Odpri P? je naenkrat divje satulil ter jel isnovs nečloveški reebijeti e pestmi. * "Poberi se k zlodju!" je ssrjul zdajci tudi Satov. "Bužiienjt Tlačen ti, tlačenke tvoja ses-trs,.. In tatica!" "Ti pa ai avojo prodal." "Lažeft! po nedolžnem trpim, ko bi lehko s eno heaedo, . . Ali veš, kdo je ona t" "Kdo!" Satov je naenkrat radovedno stopil k vratom. "Ali rssumeif" "Bom že rastna el, aamo povej!" "Mar misliš, da ei ne upam? Vaako reč si u-pem povedati pred vaemi!, . ." "Bogve, če ai upaš," ga je podražil Satov in mi pakimal, naj poelušant. "Da ai ne upamf" V Jas pravi«, da ne." "Na upam alt" "Tak govori že, če ae ne hoji* go.po.ke ši-be. . . . Takšen bojaaljivee, pa kapitani" "Jas.., jas . . ona je... je sablebetal kapitan t drhtim razburjenim glanom "Naf" Satov je naatavil uho. Zavladalo je molčenje in trajalo vaaj pol mi-nute. "fodU dnša I" se je naeadnje čulo is«e vrat; šopih s je kakor aamotar, ae jo kapitan ur-nlh nog odpravil aavtdol; ntopniee m ktr le pod njim. (Dalje prihodnjič). Boaan ? treh dolih. <„» • > » --Preložil Vladimir Lovrtlk.——■ (Dalje.) "Mogoče pride ree," je zemrmral Sstov luglssno. ' "Ne, Setuika, to eo že sanje. . . on ne p v reanici. Poznaš pesem t . Stara navada ameriških rojakov je, da se spomnijo svojih sorodnikov in prijateljev v domovini s primernim darom sa božične praznike. Ker je sedaj cena denarja izredno nizka, ie samo par dolarjev pomeni jako veliko v starem kraju. Denarne pošiljatve skozi našo banko so navadno nakazane v 14 dneh. Denar dobi prejemnik as tvoji domači polti brat vsakega odbitka. Vala cene to vodno med najnižjimi IAKRAJSKK B ftEffAf**, tloventka banka 70—9th Ava. Mew Tork Oitj. "Meni treba ni dvora novega, jaz oatenem tu, v avoji celici; tu živele bom, tveličala ae, tate, ljubi moj, tu molila bom. O, Satuška, Setuška. dragec ti pno j, zakaj me nikoli ničeaar ne vprašaš?" "Če hi me prosil, bi ti nemara povedala; nemara!" je ponovila vtvišeno. "Zakaj me ne po-proaišf Prosi me, Satuškav prosi me lepo; mogoče ti povem. Poprosi me, Satuška, Uko da aama pmolitn. . . . Satuška. Satuška!" Toda Satuška ae ni oglasil; celo mibuto jo vladal molk med nemi. Tiho ao ji tekle aolae po napudranih licih; aedela je tiho, pozabivši roke na ramah Satova, gledala pa JU ni več nanj. "Kh, kaj je meni do tebe. . . Greh bi bilo," jr dejal Ha to v nazadnje in mahoma vatel a klopi. "V».lignite ae!" je ardito potegnil klop izpod nune ter jo poatavil na prejšnje meato, ••Da si no bo mialil, kadar pride; in ta naju-dva je čas, da greva." "Oh, h spet govoriš o mojem lakaju!" ae ja *dajei zaumejsl* Msrja Timofejevna. "Bojiš ae ga! Pa zbogom, ljuba goeta; aamo trenotek Še po-«*aksj, da ti povem. . . . Prejle je prišel Nilič a g«»podom Filipovim. «*j poznaš rdočebredee. . . ravno ko ne je bil 'moj' spet vrgel name. Ali ga je pograbil gonpodsr in ga potegnil po aohil Moj ps kriči; 'Saj nisem kriv, xa tuje grehe trpim!' V*i. ki nmo gledali, nmo ae valjali od ameha. ." "Kh, Timofejevna, to ni bil rdečebradee; jaz srm ga sa lase odtrgal od t«-be, gnspo