Lete LXJX. H. *2 uniaja nm dan popoidne, mvzem* ernt & Dtn 2, do 100 vrat * Din 2.50, od 100 do 900 vrsta Din 4.-. popust po dogovora, celja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za Podružnice: MARIBOR Stro—mayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e. tnftefoa HL 96. — CELJE: oeljnko uredništvo: Stroasraaverjeva ulica 1. telefon at. 68: podružnica uprave: Kocenova anca 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvora 10L Postna hranilnica v Ljubljani at. 10.351. Zadnji poskusi v Londonu Anglija si neumorno prizadeva pridobiti Francijo in Ncmfijo k popuščanju — Trdovratnost Nemčije onemogoča vsak sporazum — Protincmško razpoloženje vedno kol j narašča LOS DON, 14. marca. z. K razvoju položaja v zvezi z nemško zasedbo Potenja in konferenco lokarnskih držav v Londonu ni zabeležiti nikakega no* vega dogodka. Posvetovanja lokarnskih držav, to je Francije, Anglije, Bel? .gije in Italije se še vedno nadaljujejo. Na včerajšnji seji je bil dosežen spo* razum le v toliko, da vse štiri velesile obsojajo kršitev pogodbe s strani Nemčije. Ni pa še nobenega sporazuma glede nadaljnega postopanja. Kakor poročajo današnji londonski listi, vztrajata Francija in Belgija pri svoji zahtevi, da svet Društva narodov na njuno pritožbo sklene ener= gične ukrepe proti Nemčiji ter proglasi proti njej sankcije. Italija odklanja sankcije v vsaki obliki, v ostalem pa je Grandi znova ppozar jal na izjemen položai Italije, ki je sama pod sankcijami in zato ne more sodelovati pri taki akciji proti Kemčiji vse tako dolgo, dokler se sankcije proti njej ne ukinejo. Anglija si slej ko prej prizadeva, da bi našla primerno osnovo" za pogajanja terase trudi tako v Parizu, kakor v Berlinu dobiti pristanek na svoje poste* dovalne predloge. V takem položaju se sestane danes opoldne svet Društva narodov, ki ne bo mogel ničesar skleniti. Seja bo zato več aH manj formalnega značaja ter bo zasedanje za par dni odgođeno, da se počaka na morebitni spora: rum lokarnskih držav, kar bi v veliki meri olajšalo stališče Dhršt\>a narodov. Današnja seja sveta DN Na današnr šefi bo samo prečitaiia pritožba Fi iti Belgije, nakar bo zasedanje za par dni odgod London, 14. marca. A A. Posebni Ha* .'asov dopisnik poroča: Države pod* pisnice lo-karnske pogodbe tudi snoči niso končale s pretresom priporočil, ki bi jih danes predločile svetu DN, ki bo uradno ugotovi-1, da ye Nemčija prekr* sita člena 42 in 43 versajske mirovne pogodbe. Včerajšnje uradno poročilo pravi, da je prišlo do zbližan j a stališč med njimi. Novi sestanek, ki se bo vršil danes pol sodne, se bo verjetno nadaljeval v nedeljo. Prvi sestanek sveta DN bo danes popoldne vzel na znanje tožbo Fran* c;jc in Belgije, potem ko bo zaslišal Flandina in Yan Zeelanda in nekatere druge predstavnike velesil. Svojo od* ločitev pa bo odložil. Šele na drugi ki se bo vršila v ponedeljek, bo svet DN načel s-plošno diskusijo o tem vprašaniu in ugotovil, da je Nemčija prekršila pogodbe. Temu aktu bo sle* dilq nova faza pogajanj. Države podpisnice bodo predložile svetu DN svo* i a priporočila, ki jih bo svet" more* biti sklenila izvajati. Nato bo sledilo dališr odlačanie sei. predrto bo svet na tretii seji končal svoje de4o v tem vprašan iu. Flandin in Paul Boncur se namera« vata vrniti v Pariz z namenom, da bi dobila odobrenja francoske vlade za sklepe sestanka držav podpisnic. Ner* jetno je, da se bo v Londonu vršil tu« di sestanek odbora trinajstorice. ker sta Italija in Abesmija sprejeli apel DN za posredovanje. London, 14. marca. A A. Havas po* roča: Snoči se je izvedlo, da svet DN potem ko bo ugotovil, da je Nemčija kršila pogodbe, ne bo mogel i-zglasova* ti svojih priporočil pred polovico dru* gega tedna. Nifcdo ne more predvideti, če se bo zbližan je, ki se je ugotovilo snoči, zftio v popoln sporazum. Vsekakor menijo, da bo Handm smatral za svojo dolžnost, če pride do zbližanja m do možnosti sporazuma, da se vrne v Pariz m da dobi pred« hodno odobrenje cele francoske vlade za izdelani nacrt sporazuma. V ostalem pa je dosedanja diskusija bila potrebna. Angleško javno mnenje v prvem trenutku ni dovoljno računalo s for* mainrrni dolžnostmi, ki jm je nase sprejela AngHja z lokarnsko pogodbo glede demilitarizacije Porenja. Ker je sedaj Anglija dobro informirana, sto« pa zmeraj bolj na teren skupno s swr> jimi zavezniki in ne bo dopustna, da bi prelomila besedo in bo zato podpi* sala francosko tezo. Preokret v Angliji Arfeleska javnost vedno bolj uvideva praviteooC coskega stališča in potrebo odločnega LONDON, 14. marca AA. Dana* šnji »Dail\f Telegraph« piše, da angle-ška vlada pripravlja predloge, za katere meni, da bi mogli znatno utrditi e\ropski mir na novi podlagi. List tr: di, da bo angleška vlada iznesla te predloge šele tedaj, ko bo ustvarjen skupen temelj za pogajanja med drža* vami-podpisnicami lokarnske pogodbe in Nemčijo. Ti predlogi bodo uposle-vali predloge, ki jih je v svojem govo= m sfa\il nemški drža\mi kancelar liifler. Pišoč o trenutnem položaju, pravi list, da večina članov angleške vlade podpira mnenje, da se mora zahtevati kot pogoj za začetek pogajanj ponos ven umik znatnega dela nemške vojske iz Porenja. Na spremembo stališča angleške vlade je znatno vplivalo raz-pofožcnje vladne večine v spodnji zbornici. To razpoloženje so ustvarili sir Samuel Hoare. Austen Chamberlain in Winston Churchil. Govori teh treh državnikov v odboru za zunanje zađe* ve so napravili znaten vtis. Odbor za zunanje zadeve je predvčerajšnjim sprejel resolucijo, v kateri zahteva od: ločnejši nastop proti Nemčiji. Ta resolucija je bila uradno dostavljena ministrskemu predsedniku Baidvvinu. Med drugim se v resoluciji trdi, da mora vlada napeti vse svoje moči, da reši krizo, predvsem pa mora Anglija spoštovati obveze, ki jih je sprejela z locarnsko pogodbo. Na koncu pravi »Dailv Telegraph«, da so snoči odlično informirane osebnosti prepričevale njegovega diplomatskega urednika, da bi morebitna izjava na pristojnem mestu, da Angpija ne more brezpogojno in do konca podpirati Francijo in BeU gijo v sedanji krizi, dovedla do javne: ga razdora med Člani angleške vlade m angleška vlada bi v tem slučaju mora: la podati ostavko. Novi posredovalni predlogi Zadnji an uspe, bo prišlo do skupnega nastopa — če LOS DOS. 14. marca. z. Da: js dopoldne je imela angleška vlt^da ponovno nad dve uri trajajočo sejo. \a tej seji so proučili polože j in razpravljati o novih posredovalnih predlogih. Kakor se je izvedlo, te je odločila angleška vlada za naslednje konkretne predloge, ki bodo še danes sporočeni Nemčiji in vsem podpisnicam lokarnske pogodbe. Po teh in form acji ah predlaga AngHja: 1. Francija in Belgija se odrečeta svoji zahtevi po uvedbi sankcij proti -Msrači/f. 2. Anglija prevzame dodatmo jamstvo z* varnost francoske in keigjjske Meje, ki je bila zmanjšana zaradi* nemške zasedbe de- ••" ■' - ---- milit arizmrane cone. r~4 3. Nemčija naj smeboHčno umakne svoje iz Porenja in pusti tam le simbolične peamđke v dokaz nemške suverenosti. V londonskih političnih krcgjth smatrajo, da je to edini izhod iz sedanjega položaja. Će se tudi ta poizkus izjalovi, potem Angfiji ne preostane nič drugega, kakor da izvrši vse svoje obveznosti po lokamski pogodbi m po paktu Društva narodov. Francija zahteva sankcije proti Nemo ji LONDON, 14. marca. A A. Reuter poroča: Izve se iz krogov francoske delegacije, da Francija energično vztraja pri svoji zahtevi, da naj se države podpisnice predlože svetu DN. da se začno iz\>ajati sankcije proti Nemčiji. aaglcški opomin Nemčiji London, 14. nara. l s. Vsi današnji londonski listi posvečajo svoje uvodnike Nemčiji in londonskim posvetovanjem. Pri tem ugotavljajo, da je napetost ss>. sponam je popustila, ker je Francija sedaj pripravljena zadovoljiti se s simbolično izpraznitvijo Porenja in deuum umikom nemških čet, toda pod pogojem, da prevzame Anglija stvarao jamstvo za- varnost francoske in belgijske meje napram Nemčiji. »Dailv Telegraph« piše, da sestavlja aagieSka vlada novo posredovalne predloge, ki bodo v gotovi meri upoštevali tudi Hitlerjevo pobudo za, sklenitev novega pakta. Če pa Nemci tudi tedaj ne bodo popustili, potem po mne nju lista ni nobenega dvoma, da bosta morala angleška vlada in angleški parlament pcdpieti francosko stališče %e* s pomočjo njenih mednarodnih pogodb. »Times« in >DaHy Telegraph« apelira na Hitlerja, naj ne prenapenja loka in naj pristane na angleške pomirjevalne predloge, ki so prav tako v korist Nemčije, kakor v korist Francije ter streme za trajnejšo ureditvijo prilik in miru v Evropi. Če bo Nemčija s svojo trmoglavostjo preprečila aosrleško posredovanje, potem mora računati s tem. da bo ostala osamljena in obkrožena od vseh strani. Odgovornost za mir Evrope bo padla v takem primeru izključno na Nemčijo, kar je treba že v naprej ugotoviti. Tudi »News Croniciec daje lekcije Nemoiji jn obsoja njeno postopanje, opozarjajoč ua to, da bi bila morala Nemčija svojo pritožbo proti francosko - ruske mu paktu nasloviti na poravnalno komisijo, ki jo predvideva Društva narodov izsifeti spoštovanje skle- j lokaruska pogodba ---•> čija popušča Nenaden povratci Hitlerja v Berlin — Važen posvet vodilnih uradnikov — Delni umik čet iz Porenja? LONDON, 14. marca. A A. Havas poroča, da se širijo glasovi, da je Nemčija pristala na to, da umakne iz Porenja težko topništvo kot simbolično dejanje izpraznitve. BERLIN, 14. marca. z. Državni kancelar Hitler se je snoči nenadoma vraif v Berlin. Takoj je pozval k sebi na posvet veliko število visokih državnih uradnikov. Demantira pa se vest, da se je že zvečer \ t šil a seja vlade. Maia antanta solidarna Posvet državnikov Male antante v Londonu LONDON, 14. marca. AA. Snoči so se sestali predstavniki Male antante. Po sestanku je bito objavljeno tole uradno poročilo: Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Božidar Pueič, Češkoslovaški posla* mk v Londonu Masaryk in Rumunski zunanji minister THulescu so se šesta* H v petek zvečer 13. marca in izme* njali misli, nakar je bila ugotovljena popotna solidarnost držav Male antante v vseh vprašanjih ki so na dnev; nem redu. London, 14. marca. A A. Havas po* roča: Zunanji minister F lan d m je včeraj popoldne konferiral s Titules* cona in jugoskevenskim delegatom dr. Božidarjem Purščem. Hodi notranji nemiri v Španiji Madrid, 14. marca. AA. V središču mesta v taici Dni principe so demonstranti zažgali oonkev Sv. Ignacija. Pozor je zajel tudi sosedno hišo. ki je popolnoma zgorela. Generalni ravnatelj splošne varnosti je po bankom raagovono z Azaoo podal ootavico. Oerkev Sun Lina, ki so jo demonstranti zmagali oh devetih zvečer, še gori. Doroon-staanti so vdrii ttKb v noko uujpuu uso % orožjem in se spustih v hotho s poKcrjo in je tako prišlo do novega streljanju. Podrobnosti doslej as niso mane. Kasneje je policiji uspelo, da je demonstrante raz-gnale. Prostore listov »ABC« in »EJ E>e-*bate« stranic moorv policijski odJeuVi. Madrid, 14. marca. A A. Havas poroča: Protestna manftfestactja proti fušisnm se je milila včeraj. Sprevod se je formiral v Quat*o Gafnunos in je odšel nato proti središču mosta. V utici Sen Bernardu je sprovod srečal avto uprave rsts vLa Nation*. Manffestanti so a*uto ustavili in ga zažgali nato pa so odšli v ulico >iar-quez de Monstrerio, kjer se nahajajo prostori tega lista. Potem ko so oddati nekaj strelov v zrak, so manifeotantr nagnati osofbje, da je moralo iti iz poslopja, nato pa Bo poslopje za&gali. Materijalna škoda je zeko velika. Kakor se izve, ni bilo ljudskih žrtev. Madrid, 14. marcu. A A. lia vas poroča, da j« netočna ve&t, da je bilo v Madridu objavljeno obsedno stanje. Uradne' krogi samo poudarjajo, da je v Madridu proglašeno samo takozvano pripravno stanje, ki dopušča, da lahko civilne oblasti zatrtova-jo pomoč vojnih oblasti. Zjutraj ob dveh je bil v španski prestolnici zopet vzpostavljen red in mir. Močne polrcijske patrulje križarijo po mestu. Levičarski politični krog« izjavljajo. da najodločneje obsojajo snočnje zločine, ki jih označujejo, da so delo anarhi^ićn h in srndika lisričn m i ztz i vače v. Predsednik vlade so poročal senatu Beograd, 14. p. Senat se je včenaj popoidne* sestal po daljšem času k seji. Včerajšnja seja je bila v glavnem posvečena raznim tekočim zadevam. Predsednik g. dr. Totnašič je podal poročila predsedstva m med drugim omenil, da je čestital v imenu sedata Nj. V. kraljici k rojstnemu dnevu, dr. Benešu k izvoiMvi za prec ta ČSR in predsedniku vlade k rešitvi pri atentatu v skupščini. V datjšem govoru se je spominjal pokojnega senatora Petra Tesiiča. Nato je bil določen dnevni red za današnjo sejo. Osnasnja seja je bila kratka. Bo odobritvi zapisnika je bilo odobreno poročilo imunitetnega odbora, po katerem pride na mesto pokojnoga Teefiča v senat zdravnik dr« Mirko Cerkvenac iz Krapine. Vato sta bila izvoVjena dva odbora. V odboru za mednarodne konvencije sta med drugimi senatorja gg. dr. Kramer ;t» dr. Ploj, v odboru za proučitev zakonskega predloga senatorja Tknotijeviča in tovarišev o raz-do!«itvi kmetov pa gg. senatorja Kan r\i-celj in dr. Marueič. Po seji se je sesta4 k seji ksub senatorjev JNSl Popoldne bo konferenca senatorjev, na kateri bo podal predsednik vi*oe poročflo o polirfčoom položaju. Nemci imajo v Poren|u četrt milijona vojakov LONDON, 11. marca. AA. Dana* šnji »Dailv Telegraph« trdi. da ima Nemčija sedaj z redno \ojsko z S A oddelki in z zaščitnimi oddelki vsega skupaj 248.000 oboroženih ljudi v Po-renju. K temu se računa tudi policija. V to šte\'ilo pa ni všteto šte\,iiično stanje motoriziranih edinic. Vsak dan nove aretacije na Dunaju Dunaj, 14. marca. A A. H .i-v-a s porot a: Policija je v teku včerajšnjega di>e iret; ra>la več nacionalno socialisti črn h .agitator-jev. Nemško poslaništvo se .sili>o taid;. da bi potlačita afero, vendar brez uspeha. Nemško poslaništvo se posebno zanima /a usodo aretiranih agitatorjev. Avstrijske oblasti pa so odločene, da puste polieji po-pol-noma svobodne roke v njer.im deki. Grozen zločin matere Maribor, 14 marca Nedavno se je vrnila iz ženske kaznilnice v B*gxuijah Antonija Ranner, ki j« bila zarazu' umora vvojega uSSaB efceojeea na večletno ječo. Po štirih letih je hi'a pogojno izpuščena. Nastanila se je pri »vn. jem. sinu Frideriku Dreveniku na PsbreJU ju. Med njima pa je nastal prapir zaradi preužitka. Davi sta se zopet ap-^r^k'a. V prrp t m je mati pograbila kuhinjski nož t<»r zabodla sina v vrat in prsi, da je izkrvavel. Sama pa je odhCt°Ia k Dravi, si prereza a vrat in se pognala v kalne valove. L.ju Potočnika pa na 12 let robije m trajno izgubo častnfh državljanskih pravic. z dne 14. marca Rateče po stanju danee: 0 C, barometer se dviga, visoka megla. lf> do 20 oen sel-natega snega. Ranica, Dom Ilirije po sta nju 14. L m.: —1 C. barometer stoji sred nje visoko, oblačno. pr?i. mimo. 76 cm sol natega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Kranjska gora po stanju dan** 0 C. ban »met* r stoji arednjt- TJSOfce. risalu megla, lo -tanju 11. t m.: ^nor.i. koča oskrbovana. Pokljuka pa »tnnju 14. t. m.: 0 ('. >m-/i. 110 »m južnega sn«*ira. Sinnka dobra. Gorjuše po stanju 14. t. m.: —• C, oblačno, mirno. 35 em južnega enega. ?mtika dobra. Kofee po stanju 14. t. m.: 1 C, Ut ejn zrnatega snega, oblačno, mirno, smuka dobra. Krvavec po stanju 14. t. m.-, snezt. Velika Planina po stanju 14. t. m.: W) rm suega. zgoraj snh. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE (■rik 14. m a res. Beograd Pari« 3n.?l. Uvndon 15-14 Nev York 304.7t> Brusa)] mm. MIlan *4.», Madrid ti* Ani-yterdam Berlin Dunaj 56.7^ -4 MamtmmVJ&k M*. >a»OVBgS*l KAfO 14. m. J «1 ■ ŠimV. te Ljubljana, 14. marca Z uspehi, ki so jih imeli Srbi v svojim untajah in vojnah na Balkanu, se je pričel dvigati Sodi mod slovanskimi narodi pod avatro-ogrcfco monarhijo slovanski duh. Posebno 'Cehi in Jugoslovani so pričeli stromoti po svoji samostojnosti. Pravi ju-goatoteriajd ptjonirji so vedno videli pravo bodočnost svojega naroda, samo v •združitvi Srhi jo. Isti duh je prevajal tudi pravo srbsko inteligenco, a podzavestno tudi stffeijanskega kmeta. Na vse te pokrete je gledal a Avstrija sovražno in jih je skušala udušiti. Pričela Je tudi svojo gospodarsko ofenzivo na ves slovenski jug, ker -je mislila, da bo tako najhitreje uduš;la vssk jugoslovanski pokret. Toda vsi njeni napori- niso pomagali nič. Čim močnejše so avs»tro-ogrskc oblasti pri-tiskate, tem odločnejši jc bil odpor zavednih Srbov, Hrvatov in ' S'.ovencev. V svojem naorjonalnc-revolucijonarnem raz-pokvenju se jc odlikovala posebno naša mladina. Leta 1014 je napovedala Avstrija Srbiji vojno. Glavni vzrok jc bil. ker je hotela z uničenjem Srbije za vedno uničiti vsako pravo nacionalistično g:;banje Jugoslovanov, kakor tudi vseh njenih drugih Slovanov. Toda Avstrija :>e je prevarala. £e takoj y začetku vojne leta 1941. so.se v avstrijski armadi pojavili v slovanskih poLkih dezerfierji. Ti n\sq bežali iz avstrijske armade, ker so se bali za svoje življenje, temveč samo zato, ker jim jo njihova slovanska kri nirckova'a da se proti slovanskim bratom ne smejo boriti. Dezetterji so se množili; predajali so ?e Rusom celi polki avstrijskih Jugoslovanov iri "Čehov. Komaj jc bila zavedna ju^oalovatiska in Češka mladina na ruski strašil., že si fe zaželela, da z orožjem v roki pomaga svojemu jugoslovanskemu P:jesroon*u — kraljevini Srbiji do končne »nage. Hotela jc v borbah proti nemškim in mno5arsi:im zatiralcem aktivno sodelovati, in tako vsemu svetu dokazati, da žele Jugoslovani in Cchoslovaki biti na svoji zemlji svoji gospodarji. Že prve mesece vojne so se v Srbiji javljali mladi vojak4 in oticjrji-ujetniki, s prošnjiimi, da se jih sprejiric v vrste srbske armade. M:icgi so sc vpisali v razne komitske odrede. V začetku leta 1915. se je tako zbralo v Srbiji v posebnih odredih že več tisoč bivših jugoslovanskih *n češiosjovačkih ujctirkcv, ki so čakali na razpored kot bore i-dobro volje i za srbsko a-rrnado. Se večji razmah jc zcvzcl dobrovoljski pokret v rhatuškl "Rusiji. Na fromtf v Galiciji so sc predajali Rusom kar celi polki avstrijskih Jugoslovanov in Oeboslovakov. Na pomlad leta 1915 so pakrenili mladi 'jugoslovanski ujeti -ntelektualci akcijo, da bi je iz Rusije pošiljali odredi vojnih dobrovoljcev v SiOijo. S pomočj;) uglednih v Rusiji; živečiih srbskih državljanov :n srbske£a poslaništva v Petrogr.idu jim je usoclo. da je bilo nabiranje in formiranje dobrevoljskih čet od ruskih c.blasti dovoljeno. Mnogo teh odredov jc slo v Srbijo, dokler ni to postalo nemogoče koncem leta 1915. žara d5 zahrbtnega napada Bolgarije na Srbijo. Nesreča, ki je zadela Srbijo, da se je morala vsa njena -armada v kolikor jc bilo v Rnsi|i diTisHe v OnSinSfi mogoče umakniti preko afcensiuh gora in veliko gorje, ki ga je morala snVska vojska in prebivalstvo pretrpeti pri tem umiku, jc še bolj podkrep;lo jugoslovansko nacijo- naino idejo .za osvobojenje in zedmjenjc. Mladi nacijonalni pijonirji to si prisegli, da tako doigo ne bodo mirovali, dokler se ne osvobodi vsa Srbija *n vse bivše avetrij-ske-j u gos lo vanake pokraj ine-Todno so dotrajali pri svoji železni volji, da se noSejo z. orožjem v roki boriti na strani Srbije, dokler se njihovi ideal5, ne uresničijo. Na zahtevo srbske vlade in z dovoljenjem ruskega carja Nikolaja IT. sc jc orga-n;ziral koncem leta 1915 v Odesi srbski dobrovoljski odred, ki se je že na pomlad leta 1916, povečal v I srbsko dobravoljsko divizijo. Srbski vojni nvnister je imenoval za komandanta te divizije takratnega polkovnika, sedaj pokojnega generala Ste vam a Hadžiča. Dal mu je sledeči nalog: Da mora komandant in ves starešinski kader na upoštevati pri vsem svojem delovanju, da je potrebno, da sc od raznih dobrovoij&kib elementov bivši avstro-ogrskih vojakov, sestavijo čvrste, solidne disciplinirane in s skrbskimi vojaškimi idejami prežete in navdušene cdinrce, ki bodo pod slavnimi srbskimi zastavami vodno pripravljene, umreti za osvobojenje srbskega ognjišča in vsega jugoslavenstva. Pod to parolo so se naglo zbirali jugoslovanski vojni dobrovoljci in že aprila 1916 je štela divizija 10.000 mož. Dva meseca poaneje je bila divizija že kompletna (30.000 mož) tako, da je brk pripravljena in sposobna za borbo. Kor so se še vedno prijavljali novi dobrovoljci, sta bili pozneje organizirani dve dobrovoljski diviziji, ki sta tvorili dobro-voijski zbor Srbov, Hrvatov in Slovencev s štabom v Odesi. Tam je bil tudi dopolnilni bataljou tega zbora, ki je vedno štel nr*d 2000 mož. T. srbska dobrovoljska divizija je dobila meseca junija 1916 nalojr, da se spusti ▼ bor j p z Bolgari in Nemci v Dobrodži, kjer to proko Rumunije navalili na ruske meje. Dobrovoljska divizija, je izpolnila to ua'otro ta«.o častno in hrabro, da so se nen-strašenosii dobrovoljcev čudili vsi ruski in zavezniški povi; juiki. Zadržali so sovražnika, da iii mogel prodreti v Rusijo. Na tisoče je padlo dobrovoljcev na, do-bruđžanskih poljanah, veliki del ranjencev jc ostal za vsa življenje pohabljen. Težko je danes razumeti, kako so se takrat našli tako odlični in ceustrašeni mladeniči, ki so opustili vsako misel na svoje sorodnike v Avstriji in se borili samo za zmago jugoslovanske ideje na bojnem polju. Ti naši vitezi niso mislili, da-li se bodo še kdaj vrnili domov, prežeti so bili samo z mislijo: zmagati ali umreti. Xaša sveta dolžnost je, da se ob 30. letnici formiranja te dobrovoljske divizije vseh teb naših najplemenitejsih padlih žrtev kakor tudi še živečih dobrudžaaskih vitpzov-dobrovoljccv dostojno sporrmimo. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev priredi kot uvod v niz spominskih svečanosti, ki se bodo vršile letos, 17. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani »Zvezde« spominsko akademijo s svečanim govorom o pomenu dobrudžanskih bojev dobrovoljske divizije. Na sporedu so zelo lepe pevske in koncertne točke, tako da je za * pestrost programa v vsakem pogledu poskrbljeno. Na olimpijskem plesu Odhod iz Ga-Pa — Ogled muncheitskih znamenitosti Predpustno rajanje Ljubljana, II. marca Svoja poročaia iz Garmisch PartcnkJrch-na bi rad izpopolnil še s kratkim opisom znamenitega olimpijskega plesa v Miinch-nu, kamor smo se odpeljali iz Ga-Pa. 2a~ dane volje smo ska olimpijada ponovi. Potem so pa prikorakali natakarji in natakarice ki };h je poval prnc Karneval, naj prinesejo jedi in pijače, da se ne bodo gostje pritoževali. Pričela se je spfaSna zabava in uživanje dobrot, ki jih je nakloni k> povabljencem mesto. K imieaku smo dobili riboron sekt. Vse so iant pnnesb proti bonom. Boni za mineraino vode menda niso šli norehno v promet, pač.pa drugi. Naši fentje so prav pridano hodfl; v parter plesa t. MiunchenSke dame so se kaj rade ozirale po njih. Za spomin smo dobili še vsak svoj pivski vre, potem smo se pa poslovili od pTrjazrsm gostiteljev err Iz UtHi — Z ■oisljskoga aetmsfla, šmarski koli vpritere v nedeljo popoldne ob 15. ari I>oboviškovo spevoigrno »Rodoljub iz Am<*-rike■:. Ta prireditev b* .v taartneia. Ob istem času pa bo v Ijtljss mu Sokolskess domu akademija >čole Ia doma . Cisti dohodek pa gre za mtaftao aket|a na litijski osnovni Is nieščaaiki ?oli ter v gtisšken vrtcu. na Jesenicah Jesenice, 13. marca Jeseni čk: občinski odbor dela zadnje mesece izredno intenzivno. Občinska uprava sklicuje sejo za sejo na katerih sc pozno v noč razpravlja o zelo važnih gospodarskih zadevah, k;, jih hoče mestni za^top še to lete urediti. Razpravljalo se je predvsem o ngradbi prepotrebnofa gasilskegn doma, kanalizaciji na Obnkarjevi cesti, delni leguladji Save na PIa\-zu in na Hrušic;, napravi cest-nih robnikov ob Krasja Petna cesti, Ruar-doi'em trgu in Cbjzovi cesti, razširjenju M posfapja J js\ue xaz&Nedjave, o ja ia Itejnsisdsec ve M* ksfMe itd Nasmiješi, ki se. je Tffttta ▼ fp»eoeljek dne f. t. m., se se oi»nMMit ti zudefe ter tagižnrali kffr Ji* ti, ki te m*T SaoVijA dveh letih m is veti ^o tega InitJcpsi ega irofrsses zbraK v okvira letBHi |>rora ueov. V četrtek dne 12. t. WL pa SO je v mestni posverovahvci zopet vrifta seja občuxs.k<-aa odbori, ki je razpeavHela o nekaterih ve snih / idevah. SklenAe se je začasne pogodbeno nastaviti banov laškega zdravStveneft pomočniks (deasnlekterja) sa deti v samostojni zdravstveni občine Jm« nics ie sicer 9 aprilom t. L Dalje se jc razpravljalo o razpisu del 74i napravo vodovod« Podmežakljo in u\>-Ibave pceiakuauib železnih cevi za ta vodovod. Vsa dela pri vodovodu in dobe^ cevi so preračun j ene na okroglo 1 IO.000. Cev-1jaT*-kemu mojstru g. Muleju Antonu odstopi mestna občina nekoliko sveta na •gmajni za narodno šolo prot; najemnini Din 00 /a 10 m- na leto. Dalje *e je ra/-•pravljalo o statutu za predsednika občine in njegovega pomočnika člana uprave po § 75 zakona o občinah. Za pomočnika g. ohčrnskenra predsedniku je bil izvoljen član uprave g. Avsenik Janko. Vsi predlogi mestne uprave so b:li gladko sprejeti. Pot okoli sveta Uprava % režiserjem p«>kr»e1ii za razkoimo tat pestro slUic Ljubljana. 14. marca, »•k^ni si zašel. Jovan če Micie! Ali ti je tega treba?!« — T*ko toži srbijanski popotnik okoli sveta, k; jc proslavil rojstno Jagodino s svojimi čudovitimi doživljaji ne le no Srbiji, nego HSdi po H^^t^^i« P° 'Ameriki, po Čehoslovaškem in povsoj. kjer ljubijo Numcev humor, osoljen z najbolj jedko satiro in najbolj strupeno ironijo. »•Kakor kobilice so se zaredili Srbi in se razpasli po vsem svetu,« pravi Jovanče Micie, saj srečuje povsod, kamor prid?, rojake Srbe: t budimpeštsnskem hotelu, na vlaku, pomorskem parniku, na puščavskih Bah«nask& otokih, na otoku Tunga zamorskega plemena Udžidži. na Kitajskem, med Perzi in Turki. Kamorkoli pa pride, vedno sc mu tori po tolstih jagodinskib puranih in odojkih, po jagodin&ki rakiji, pa po dobri ženi Fersi, m vzdihuje: Kam, za Bo^a, si zašel, JovanČe! Ali ti jc bilo te<*a treba!?* In prav tako smo vzdihov.\\\ vsi. ko se je pojavil Jovanče ves podjeten, a pr:pro-sto naiven in zato ginljivo simpatBČCp pr\ič v naši Ljubljani. Mnogo prepozno jc prišel k nam! Družabne in politične razmere predvojne Srbije, nakazovane po avtorju h umorno ali satirično, so za n-j s že preveč odmaknjene, dejanje se razvija primitivno, kaTakteriz»icija Srbijancev prod davn;mi desetletji pa nas bolj osuplja kakor zabe-va. Ako gledamo n. pr. ministri, ki z iz-silievanjem pobira podkupnina, nem jc samo mučno, ako Julia predstavlja zamorsko polodraslo dekle kot svoje pravkar rojeno dete. se nam res r.\ mogoči smejati. In toke satire ;n takega hum ona jc za daTrašnji rraš okus preveč. Tako je bila dre* na ti zaci ja Juiesa Vor-neja znanega romana »Pot okoli sveta« pred leti na našem odru užitneiša in efekt-nejša kakor ta Nušičeva igra. ki jo ljubijo Srbijanci pač zato. ker poznajo te razmere in značaje do dobra in do podrobnega. Pa tudi le srbijanski glijenci lahko podajajo z neštevvlom finih zneč?.nih in intimnih potez v igri, nastopanju, mimiki in zlesti še v govorici pobio srbijansko življenje predvojne dobe. Mogoče je, da bi srbijanski ?lumci s svojo igro in govorico delovali celo na na*, doeim so nes slovenski igralci vzlic vnemi in marljivosti pušča1.: dokaj hlsdne. Vejaevšžsvs >mrt majke Jugo vi ča in Ogrizovič^va Hsteaa-ginica sta tudi na našem odru možni r.i močni umetnini le v origbuJu. Tudi Nu.v.-čevo delo je v prevodu osta^> bledn. ker Je pač v marvkakem po<;v:iu nepreved-Ijivo. IVHrrMet! pa je treba, da je upr*va / režiserjem g. prof. O. testom storiU vse. da bi bila predstava glede opreme, dekoracij, kostumov, rck\ izit in v.seija mogočega pompa čim lepša in učinkov itei^a. Sodelovala je večina n^sih Hjcalcev, operni zbor balet, operni orkeser in Šc na odru vojaški glasbeniki. Scenograf g. in/, arh. Fran z je ustvaril m deectero sliko več novih prizorišč (n. pr. Micičev dem, notranjost vlaka, krov parnika na morju, kitajski dvorec) koreograf g. P. G o 1 o v i n pa je z baletom podal celo vrsto pri v odlično izvajanih ansarobelskih in duetnih damskih in ženskih plesnih nastopov in pantomim. Baletni nastopi Na kolodvoru. Kitajski dvoboj in zlasti Moderni ples so posebno vžgali. Glavne tri ulo^e igrajo gg. Cesar (izvrsten Jovanče). Kralj (Črnogorec m N m b 1 o c k a (Julka), v nešrcvilnih epizodnih ulogah pa nastopajo rud; gg. Levae, Sancin, Phit, Gregorin, Potokar. Linah. Stupica, Jerman Drenovec. Hratma. Dane^, Skrbinšek, pa gg. Rakarjev« J uv a nova, M. Danilova, Le var jeva. Slavcev*. Se-verjeva in še dTugj in drugc. Petebae r*°-srečena je bTia slik-.i v haremu s petjem scvdalink in plesom. Kot pevka se je meljavi]a docela gdč. Rupnikma. Glasba Biničkcga v instrumentaciji Ba-ranovica je prav dobra in učinkovita oo svoji nacionalnosti, pa tudi v ostalih značilnostih. Dirigent g. V. S u š t e r š i č j -skrbno pripravil zborovske in orkestralne točke, medigre. in rmi gre prijeanje. Izviren je domislek. da so Sk)venec, Srb in Hrvat složni kvaTtopieci. Ker so pa vse shke nekako Hiresko odsekane brez krepkega seključka, ne vemo, aJd sc niso tudi ti kvartopirci končno v bratskem setfvliiSJu vendarle še prav jugoslovansko stipli. V^e v vsem pa: — ovnogo hrupe za nič. Fr. G. Sokolstvo sokolski d« Šmartno, marca V našeci kraju, ki je med najlepšimi v vsem Zasavju, imamo že več let lastno Sokolsko društvo, ki se je nastalo iz matičnega društva litijskega, šmarski Sokol je med tukajšnjimi vodilnimi in najbolj marljivimi prosvetnimi organizacijami. Nujno pa rabimo nove, obsežnejše prostore. Dosedanji, ki jih imamo le v najemu, ne dovoljujejo, da bi sc našo društvo izživljalo tako kakor bi se sicer lahko. Edini smo si, da moremo čim preje dvigniti našemu Sokolu prepotreben krov. kumo že lastno zemljišče, ki meri 4300 kvadratnih metrov in je na najlepšem prostoru na Ustju. Ta prostor irporsWjamo že za javne nastope m vodi nanj dohod s ceste, ki pripeija potnike iz Litije preko Dobrave. Te4ovadfi«6e leži na somenem in zračnem prostoru m je od tu prav lep pogled na v* e Šmartno. Na telovadile u smo že une-di:!i kanalizacijo in električno napeljavo. Za gradnjo imamo pripravljonega že tudi nekaj rnaterijala in sicer 65 kubičnih metrov' kamenja in 63.000 opeke, ki smo jo kupili poceni, ko so pred leti podiesl: litijsko toptfnieo. Naš odbor je uaedM že tudi vse potrebne formalnosti in je dal izdelati gradbene načrte, ki jih je naša sdkoMca župa že odobnM«. Požrtvovalni domačini bodo darova K stavbni !es. in nekaj drugega materijala. Takisto bodo sodelovali tudi s kufokom in bee^pSaBoimi vožnjami. Smarska dolina, ki nima nobenega pomembnejšega dohodka a^i mdustrije večjega obsega, bo sicer sama težko amogla vsa dermma bremena, zato je dolžnost vse naše napredne sokolske javnosti, da priskoči na pomoč 5owrčn-nom, da si čim preje zgradi sekolsk; dom. PrepTičani smo, da bo vsa javnost razumela apel predstavnikov naše šmarake do-line m omogočita s prispevki gradnjo. —-I Pod krovom nrr^eaa Sokolskega doma bodo našli zavetje Sokoli in pevci šmarskeg* »Zvona«, ki je /nan daleč naokrog, telovadnica in oitaH prcst»n pa bodo na razpolago tudi amaraki osnovni šoli ter vsem drug mi naprednim dtuStvom in organizacijam. - Dravinjsko-sokolskejra okrožja', ki .so je vršil v Poljeanah. je pokazal lepe sadove sokolskega. dela. treba pa bo v bodoče premostiti še mnogo ovir in doprinesti mnogo žrtev, da bodo uspeli taki kakršni bi jih vsi želeli. Sokolski »reber so v vš^h edinicah precej zamajale uradniške redukcije. ki se krive, da je deio tu in tam zastalo. Občni zoori so. prinesli novega duha in življenja, kar je biio razvidno na zbor« iz češče razgibane debate. Viden dokaz tega, naj bodo letni nastopi posameznih edink, predvsem pa naj se odraža v okrožnem nastopu, ki bo letos v Poijčanab. predvidoma 21. junija. Določil se je tudi čas vseh društvenih in četnih nastopov okrožja in to za Si. Bistrico 17.3., za Konjice 5.7.. za Zreče 2.8.. za Laporje 7.6. in za Crešnjevce 10.3. Poleg že omenjenih društev in eet jc bila zastopana na zboru še četa špitalie z gornjimi skupaj 15 delegatov. Zupe je zastopal br. Terš Pri volitvah sta bila ponovno izvoljena si okrožnega načelnika in na"e*:nico l»r. Nardin in s. Jerebova, oba ia >L Konjic, za okrož. pednačelDika pa br. Per lija iz Poljčan. V odboru so dalje še s. in br. Dobčnikova Slavinka. Poznetova Klie.i, r»p!otnik in Tomažič Drago. Župni de'eg-at. kot okretni nač. sta pov dar jala veliko va>;-Rost tekem, ki so se doslej boli zapostavljale, pri čemer jc upoštevati ludi tekme dece. Zbor je prav lepo usnel. M dve Bogata je za dve, lepa za dve in gospodinjiti, zna tudi za dve. — Koliko je pa stara? — Tudi za dve. M KI KOLEMB Sobota, 14. aaarra Katoličani: Nedelj*. 15 marca Katobeaei: DAJfA>\\!| rftlftKDlTVB Matlea: Harn,' Piel v dSuna-Ideal: chandu. Vlaata Burian ko*, carjev adje-tant ob 14.90 v Matici. Kftae Stoga: Šutnji pohlepa za denarjem. Matineja >Neukrotljivi konj. ob 14.15. Kina fTnion: Na končni p-staji. Matineja ^Pesem z neba« ob 14.15. Kino &iafca: zena za turne rublje v. Proslava *antprtr*l ob 20. n« Taboru. Pipani turnir rn prvenstvo dravske ba. aovin« ob 20. v Kazmi. Prirodoslovno društvo: preda vanjo univ. doc. dr. O. Roja -O zadnji vremenski katastrofi v ž:rovni*i ob 18. v <1\orani mi-neraloakeg-a inati t u ta na univorau. Feseko društvo Sava«: koncert ob 30 v Sokolskem domu otepanja vas. JLIRIsNJK PR1RFIHTVK Kino Matica: Harrv Pol v dž^jng-iL Kiao Ideal: Chandu ZKD: \lasta Burian kot carjev adju. tant ob 11. dopoldne v Matici. Kino Sloga: Sužnji pohlepa ra denar, jem. Matineja -Neukrotljivi konj« ob 10.30. Kino sikka: Zena za tisoč rubliev. T>ra\ski hnnovirmki odbor Rdečega kri. ža: ietna skup*^ina ob 10 ▼ aejni r««*r\o trtrov^kih potnikom In za«rtof»vii. kov: obćr.i zbor ob S 30 v Tržovskem Ar>. ■ML DEŽURNE LEKARNE Dam« in jutri: Mr. Leustck TTialjsiS cesta 1. Bahovec. Kongrešni trp 12. Nada Komolar. Vič. Trzažka cc-ta Z. K. O. Jutri ob 11. dopoldne VLASTABURIAN kot Carjev adjutant SMEH! SALA! SMEH! Iz Maribora — Kokrutnl ^pi.«*»k letnika JJM«. Mestni vojaški urad v Mar b- ni ra7.srla-a ia je rekrutni apis*k v Maribor pristojnih voj. obvean kov rojenih leta 1916 za tekoče leto izg:otov!jeo in je interesentom na vp -pled med uradnim: urami od 15. do 2f» t. m. v sobi štev. 4. — Planica 15. marca! Ali Bta -ce že |e* v\li za P'i.nikov posebr.i vlek? Ce no. sto. rite to takoj, kajti prilika, za D n 75 videti naš zimski raj P'an c<'.Ratečo in občudovati na|drzToi«:r zrrfnc junako F3.ro. pe, »e ne povrne kma";i. Poto. aln«. pisarna Putnik v Mariboru in Celju bo drevi odprta do 19. ure. da se da tudi onim mož. nost prlja'e. ki Bo do 18. ure službeno zadržani. Odhod iz Maribora bo nocoj 14. marca ob 23. uri. povratek pa v nedeljo 15. marca ob 21.41. — Triumf ljublju)>->*•- operne printado. ac V četrtek zvćer je gostovala v mariborskem gledališču siavna in tako priljubljena ljubljanska primadona Zlata Gjun-gjenieva. Pela fa Madeleuio v epereti JP%aM v Savo ju c Gledališče je ža bi-o več dni pred gostovanjem do vrha rarnrodan-- in so morali v parteru namestiti še zajnlne sedeže, kajti mariborska gledališka publika Se ni pozabila triumfa'nih gostovanj odlične *jj>evke v operah Faust in „Hoffman-nove pripovedke«:. Gjungienč^o je apr"-jelo gromovito ploskanje, ko 5*e je pojavila na odru in fllTv.*ki operetni ensemblc. ki je dal iz sebe kar najb-.lj. ie, tako da je bila ta predstava visoko nad premierni.m nivoje-m. Za svojce tako i?5vrs»tno u.«?peio gostovanje je prejela /, h -ta Giunfrj^"če^a mnogo cvetja in želja vseh ljubiteljev gledališča je. da bi se Gjungjenčeva kaj kmalu z--pet gostovala v Mariboru, kjer jc še vsakokrat žela triumfalne usepetoe. — K>? t*o jnrji« ? Ob Oravi pod V>-brovo gostilno na Pobrežju je našei neki deček čmo usnjeno denarni* o. v katen je bila beležnica. živinski p-tni Hat in siika Flisove mesarijo na Tesroem. Polvcija je o najdbi obvestila Antona Flisa, ki je de. namico spoznal in ugotovil, da mu je bila prav ta januarja na Glavnem trgu s atoj. niče ukradena skupno I 3500 Din. Kaj pomaga listnica, če s<> pa ,.jurčkic izginili! — Marica Lubejeva bo gostovala Marica Laibejeva, nekdanja članica mariborskega gledališča in s<*da; priljubljena su-breta zagrebškega kazališ-ta. gostuje v torek 17. t. m. v vlogi Delaj v opereti >P1ea v Savoju«-. Za gostovanje je v Mariboru zelo veliko zanimanje. — P*e in maeJcf. . . Na MeljSki ceati je v zadnjih dneh nekdo zastrupil več psov in mačk. Zadevo je prijavi! policiji mesar ZaloJcar. ki mu je tudi poginil 1000 Din vreden bevnardinec. Policija skuša insle. diti zaatrupljevalca. — >Princeska. In pnatiroek«, otročka predatava po znfžanth conah be v nedeljo ob lo. popokale. 62 »SLOVENSKI NAROD:, robota, 14. marca 139«. Stran 3 Praznik narodno obrambnega dela Slavnostna sefa šenpeter*ke podrtjžmce CMD — Predsednik Viktor Rohrman dosmrtni častni predsednik / Ljubljana. 14. marca V lepo nkrašcuih posebnih prostorih Zupančičeve gostilne na Jejrličcvi res« i se jo vršila snoči slavnostna seja šentpetrake pcnlrazni« < Ml >. Sejo z značajem občnega rhora je otvori I neumorni predsednik gr. Viktor Rohrman, ki jo uvodoma prijazno, kak<*r zna. le on. pozdravil Številne navzoče, posebej pa prvomestnika CMD. t:, insr. Mačkovška, zastopnika mestne občine podžupana dr. Ravniharja, zastopnico šentjakobske podružnico rro. Mašo bromovo, zastopnika Sokola I. l>r. prof. Pavla Pestot-nlka in drugo. G; predsednik je naštel niz spominov, ki posegajo daleč nazaj prav k» priprav, kako 66 je ustanavljala podružnica. Pred 53-leti. ko sc je predsednik naselil v sentpetrski župniji, je napravil v okraju tki kaj obiskov. Med drujrhni era je pt-vabil k sebi ;r. svetnik Ivan Murnik. ki mu je bil znan kot tajnik novomeške čitalnice že iz Novega mesta. Takrat je sedela družba šentpetrčanov v gostilni pri Jerne-ju na Sv. Petra cesti. Bili so to poleg Mur-nika in njegove blage soproge, ki jo je Ljubljana poznala pod imenom »slovenska mati- Še gg. prof. Maks Pleteršnik, šent-petrski kaplan Ivan Zagorja u. mestna občinska svetnika rgnacij Valentinčid in Vel« kavrh. tovarnar MaHv, železniški uradnik Podkrajšek. imenovan >Haraml}aša« in večkrat tudi lansko leto žalibog prezgodaj umrl? zlatomašnik. častni meščan ljubljanski pisatelj Ivan Vrhovnik, Ko so nem čurj i pp Sloveniji ustanavljali nemške šuiferajuske otroške vrtce in šole, je prinesel : Slovenski Narod« v svoji -To številki dne 28. novembra 18SI. izpod peresa vrlega rodoljuba, šentpetrskega Toja-ka. takratnega kaplana v Dobu pri Domžalah članek,* poln ocnija. ki je vzpodbujal k narodnemu delu z ustanovitvijo proti-uteža nemškemu Schulvereinu. Že leta 1885. so vstali, vzpodbud eni po tem članku, prorok i boljše bodočnosti: Luka Svetec. Tomo Znpan. Ivan Murnik. Ivan Hribar in drugi ter jrlasno klicali slovenski narod na zbor narodne obrambe. Ustanovila se je glavna družba sv. Cirila in Metoda, takoj nato pa na pobudo ge. Marije Murnikove šentpetr-ska moška in pozneje še ženska podružnica. Za predsednika jc bil izvoljen g. Ivan Zagorjan, po. njegovi premestitvi kot župnik v Radeče g. Ignac ValentinČie. sledil mu je nepozabni župnik Martin Malehšek, dalje tovarnar Fran Mali v in končno g. Viktor Rohrman. — .Pod vsemi predsedstvi so se pridno nabirali prispevki za družbo, zlasti takrat, ko sta neutrudni rHarambaša- in njegova blaga gospa Ana poživila nekdanje staro ljubljansko jurjevanje na ljubljanskem Gradu, kar je sproti prinašalo lepe tisočake. >Zavest imamo«, je poudaril g. predsednik, >da smo storili po naših najboljših močeh, kolikor mogoče največ in obljubljamo, «rla nam1 bo tudi v bodoče svetlo geslo: Čuvajmo naš narod in zemljo!« Predsednikov govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. Besedo je povzela nato predsednica ženske podružnice ga. Milka Potočnikova, ki se je enako zahvalila za lep obisk in z vznesenimi besedami posebej počastila neumornega predsednika. Predlagala je. da se g. Viktor Rohrman imenuje za dosmrtnega častnega predsednika šentpetrske podružnice CMD, kar je bilo sprejeto z viharnim navdušenjem. Ves gi-njen se je zahvaljeval g. Viktor Rohrman, rekoč da te časti ni zaslužil. Naglasil je, da bo ostal družbi zvest do groba, nakar mu je čestital prav iskreno in prisrčno tudi prvomestnik CMD g. ing. Mačkovšek, ki mu je ob tej priliki poklonil v znak priznanja za njegovo delo diplomo glavne družbe. Častnega predsednika je počastil s lepimi besedami v imenu občine še podžupan dr. Ravnihar, globoke in resne besede pa je naslovil nanj v imenu sokolstva br. prof. Pavle Pestotnik, naglasujoč, da sta Sokol in CMD vedno skupno delovala za blagor naroda v jugoslovanskem duhu. Končal je z željo, da bi tudi dnuri posnemali svetli vzor jubilanta in ohranjali vedno ravno črto, kakor jo je znal on. častnemu predsedniku sta čestitala tudi ga. Maša Gromova za šentjakobsko podružnico CMD in g. AdleŠič za šišensko podružnico. Po govorih je b topila pred častnega predsednika gdč. Tom šetova. mu podarila šopek rdečih uageijnov in deklamirala prigodnico: s/liv pomnik ste naših prošlih dni. . .« častni večer, ki se ga je udeležil med drugimi tudi poslanec Rajko Turk, je potekal v lepi harmoniji vseh navzočih in v navdušenju za našo narodno in državno stvar. i§.ooo gledalcev v Planici Računajo, da se bo zbralo jutri na skakalnih tekmah v Planici I5.000 gledalcev Ljubljana, 14. marca. Za velike skakalne tekme v Planici 'Vlada ogromno zanimanje. 11 posebnih vlakov bo vozilo jutri v Plajiico. pri tem pa še običajni redni, dalje izletniški od St. Vida dalje za obiskovalce iz Gorenj, akc in dva vlaka od Jesenic dalje. Iz Ljubljane odpeljejo trije posebni vlaki in sicer prvi ob 4.15. drugi ob 4.45, tretji pa ob 5.45. Slednji do 0. dopoldne še ni bil popolnotrLa. zaseden in je bilo še prostora za približno 200 potnikov, četrti posebni vlak, najnenjem za zamudnike, bo po vsej priliki odpadel. Trener Hagen Obe pisarni >Putnikac v Ljubljani sta prva dva dneva prejeli največ prijav. En vlak je bil kmalu zaseden in tudi drugi je bil že v četrtek zaseden do zadnjega prostora. Iz Maribora in Celja bo vozil skupen posebni vlak. Zelo veliko zanimanje je pokazal Zagreb, od koder nam javljajo, da je dospelo toliko prijav, da bo. do lahko napolnili dva posebna vlaka in da pripravjajo še tretjega. Tudi Beograd ni zaostal. Po zadnjih vesteh bo imel dva posebna vlaka. Gotovo je, da bo vozil v Planico tudi poseben vlak iz Italije. Ogromno zanimanje vlada za tekme v Avstriji, kar je razumljivo, saj postavijo Avstrijci najmočnejšo ekipo. Po vesteh celovške »Karntner Stimmec bosta avstrijske goste pripeljala dva posebna vlaka. Računamo lahko, da bo vsega skupaj prišlo v Planico 14 polnih vlakov, ki bodo pripeljali nad 11.000 obiskovalcev, će k temu prištejemo še Gorenjce iz neposredne okolice Planice, ki bodo prišli večinoma peš. se ne bomo motili, ako cenimo število vseh obiskovalcev na 15.000. Občinstvo opozarjamo, da se dopoldanski skoki prično ob 10., popoldanski pa ob 15. Tujsko prometno društvo v Kranjski gori nam sporoča, da bo med postajama Ratečc-Planica in Kranjsko goro vozil v nedeljo od 12.30 do 14. posebni vlak in bo s tem dana možnost boljše pre. hrane obiskovalcem tekem, ker bo dovolj časa za poset popoldanskega skakanja. Rateče-Planica, 14. marca. V Planici je včeraj dopoldne deževalo, toda popoldne je dež prenehal in se je zvečer barometer začel dvigati, kar je dalo slutiti, da bo danes lepo vreme. Ponoči je zmrzovalo in davi jc bila dolina zastrta z meglo, ki sc je okrog 10. začela dvigati in kmalu so se gorski vrhovi Karavank zasvetili v solnem, skozi meglo pa se Jc prikazalo sinje nebo. Barometer se jc od snoči do danes dvignil od 660 na 67O mm in sc je vreme zboljšalo. Na skakalnici Se vrše zadnje priprave, ker je dež nekoliko pokvaril doskočišče. Zjutraj so navozili nekaj snega in bodo še dopoldne ali pa popoldne zadnji treningi. Birger Kuud Snoči je telefonično klicalo Planico uredništvo » Aftenposten- iz Osla, ki je zahtevalo na telefon Sigmunda Ruuda, da bi poročal o pripravah za tekmo. Sig-mund je dal izčrpno poročilo o vseh ska-j kalnicah. ki jih ima Planica in je nagla, i sil, da ima danes Planica celo vrsto ska-) kaJmc. obenem pa edinstveno skakalno solo. Skakalnice bodo izpopolnjene in je v načrtu še 40metrska, ki bo izpopolnila vrzel med 25 in 60metrsko. Glede velike skakalnice jc izjavil, da. napravlja na gledalca čaroben vtis in da se zdi, kakor bi "bila to le pravljica. Poudarjal je, da so se dela vršila izredno skrbno in da je v tehničnem pogledu skakalnica zgrajena moj. strsko. Vaš poročevalec je snoči govoril z Bir-gerjera Ruudorn. ki je ob tej priliki poudarjal, da je skakalnica, ki je bila še pred tremi leti dokaj primitivna, zdaj v vsakem pogledu vzorna in nedvomno tehnično najpopolnejša na svetu. Trener Oedegaard Po jutrišnji blagoslovitvi skakalnice po škofu dr. Rozmanu jo bodo oficijelno otvorili trije člani naše olimpijske reprezentance Smolej, Praček in Heim, ki se bodo spustili po strmini do skočišea v irlobino. Dražba kožuhovine Ljubljana. 14. marca Letošnja zima je žal tudi v januarju in februarju ostala brez snega, kar je odločujoče vplivalo na kakovost krzna. To je bil vzrok, da dražba kožuhovine i>. marca ni bila dovolj založena z blagom. Vendar je bilo zanimanje za kožuhovino primeroma še dovolj živo. razen za lisice, za katere je tudi v Lipskem zanimanje popustilo. Tako niso bile vse lisice prodane. Vsled mile zrine je trpela tudi kakovost kun, pa je tudi cena krznu nazadovala. Xa dražbi so se zbrali kupci i/, tu- in inozemstva. Za prvovrstno blago so bile dosežene sledeče cene: Lipice Din 140—170. lisice pesebni komadi Din 190. Kune zlatice Din 710—800. Kune zl. posebni komadi do Din !>0U. Kune belice Din 500—600. Dihurji Din SO—105. Veverice zimske Din 5.50. Divji zijci zimski Din 7.50. Divji zajci jesenski Din 1.— Srne Din 10. Jazbeci Din 100—110. Za polhe, bele podlasice, divje mačke in vidre ni bilo povpraševanja. V tekočem letu se dražba kožuhovine v Ljubljani no bo več ponovila. Prihodnja dražba bo ▼ januarju P»:;7. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-S7 Smeh. petje, zabavo in Še marsikaj vam bo nudil RTJSKO-SOV7ETSKI film Žena za looo rabljev V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v soboto ob 7. in 9. v nedeljo ob 3., 5-, 7. in, 0., v ponedeljek ob 8. uri. V torek: ~" SEN ZIMSKK NOČI. Magda Schneider. Klavirski koncert Ljubljana, 14. marca. Snoii je v Filharmoniji priredila Glasbena Matica klavirski koncert, ki ga je izvajal širom umetniškega sveta odlično poznani enoroki klavirski virtuoz Paul \Vittgenstein. Približno 45 let stari umetnik je bil priznan virtuoz že pred svetovno vojno. Na severni fronti je bil ranjen v desno roko, povrh pa so ga Rusi še ujeli. V bolnišnici so mu morali amputirati roko tik ob ramenu. Z železno voljo in z neugnanim duhom je uklonil svojo preostalo levo roko, da je počela izvrševati poleg svojega po naravi ji odmerjenega dela še delo svoje izgubljene sestre, desne roke, in jc dosegel tako popolnost virtuozne klavirske igre z levico, da je menda edinstvena na svetu. Po vrnitvi z ruskega ujetništva je prevzel mesto profesorja na novem dunajskem kon-servatoriju, vmes pa prireja koncertna potovanja in je tako postal poznan kot enoroki klavirski vrtuoz v skoro vseh evropskih koncertnih dvoranah. Upognjen nekoliko v desno stran klavirja, saj mora leva roka premagovati sredino ter v enaki meri obvladovati obe polovici instrumenta, zamore izvajati teh. mčno najkompliciraoejse klavirske kom. pozicije tako, da bi se večina poslušalcev nikakor ne mogla ugotoviti, da umetnik uporablja pri igranju samo eno roko m to še levico, ako bi tega ne videla in bi tega vnaprej ne vedela. Vse izvajane skladbe si je sicer sam priredil za eno roko, ali so mu jih priredili drugi, toda ta roka mu nadomešča obe in je do take tehniške, seveda svojevrstne spretnosti izvež. bana, da izvajanja ne zapuščajo vtisa kakršnegakoli rudimentarnoga, nepopolnega aH enostranskega vtisa. Tudi ne čutiš pri m is H na žalostno usodo umetnika kakšne sentimentalne ganjenosti, kakor n. pr. pri §RE€KE državne razredne loterije A. REIN I DRUG ft* • ■£ » Devetkrat največja premija od lOOO.OOO - Di« na pri nas kupljene srečke slikarja, ki vodi čopič z nogo, ker je izgubil roke, saj je VVittgcnsteinova igra, cela. popolna in dovršena. Moral pa je za to izoblikovati svoj lastni način pe. daliziranja in zlomljene igre. ki mu do najvišje popolnosti omogočujc izvajanja izbranih skladb. Odlični tehnično dovršeni plati se pridružuje globoko predušev-ljena interpretacija in izredna muzikalnost. Umetnik je izvajal Bachovo Kro-matično fantazijo« ter Bacm-Brahmsovo >šakono~. dalje Mozartovo -.Arijo« iz Fi-garove svatbe v lastni priredbi, Saint-Saensovo >*Bourree«, tri Chopinove komplicirane -»Etude« v priredbi Godowskega, trt Mendelsohnove -.Pesmi brez besed«. Verdi-Lisztovo > Parafrazo« na teme iz Rigoletta ter končno znamenitega klavir, skeg* mojstra Rosenthala ^Parafrazot na Straussov valček. Za svojo edinstveno, veliko umetnost je žel obilo navdušenega priznanja. Zvočni kino IDEAL Premiera vele H 1-uu« Premiera 11 C H A N D U " (Gospodar svela) v gi. vlogri Edmund Lowe. Predstave danes ob 4. 7. in 9.13 /v. jutri, v nedeljo dopoldne ob 1vll-. popoldne ob 3.. 5.. 7. in 9.15 uri Pevci Slogaši so zborovali Ljubljana. 14. marca. V četrtek zvečer je pevski odsek Nar. glasbenega žel. društva v glasbeni dvorani Ljubljanskega dvora položil račun e svojem delu v minulem poslovnem letu. Občnega zbora se je discipinirano udeležil ves zbor. Po pozdravu in uvodnih besedah predsednika g. inž. Leskovška je obširno tajniško poročilo podal g. Repina, iz katerega posnemamo, da je imel odbor 10 rednih in 5 izrednih sej, na katerih je obravnaval zadele zbora, skušal pridobiti novih pevcev in pevk in skrbel za redno delo. Artistično vodstvo zbora je bilo v rokah g. Svetel a, v pomoč sta mu bila gg. M. Premelč in D. Leskovšek. Zbor je imel med letom 108 vaj in 11 nastopov, moški zbor 22 vaj ter je pel pri 26 pogrebih. Zaradi obilice ljubljanskih koncer. tov večjega ni priredil, pač je koncerti-ral s sporedom izbranih ruskih skladb, pel večkrat v radiu fVodopivčev koncert, Jenkov koncert. Koralni koncert iz Bachovega pasijona), sodeloval na raznih večerih (Deržičeva oroslava. odhodnica dr. Cugmusa itd i. Skupno je nastopal z zbori Hubadove župe JPS. Vsi nastopi so bili posrečeni. Blagajnik g. Klebel je izkazal mal prebitek, arhivar g. Kužar pa prirastek na notah. Zbor si je nabavil oziroma v lastni režiji razmnožil 35 vokalnih de.', v ar. hivu je 14 del za ženski, 148 za moški in 78 del pa za mešani zbor. \\3ega skupaj 14294 glasov. Po poro Šilih in kratki resni debati je občni zbor na predlog revizorja g. J. Levščaka podelil odboru soglasno razrešnico. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen stari odbor, prazno od borni-ško mesto je zasedla ga. Marica Ramsko-va. Pri slučajnostih se je zglasil k besedi že pevovodja g. Zorko Prelovec. ki je izročil pozdrave uprave Hubad<»vc župe JPS in poudarjal razveseljivo delavnost, pevsko zavednost in disciplino Slogašev . Smernice za bodoče delo je očrtal £. pevovodja H. Svetel. Občni zbor je potekel v najlepši harmoniji kot dokaz, da vlada v >Slogis res sloga. Požar v Metliki *tetlika, IZ n tare a. Snoči, malo pred polnočljo jc sirena zbudila MetHčane iz sna. VeL>k del mesta bil je v ognjenem svitu, ki so ga opazili tuli v oddaljenih vaseh. Domačim so že na prvi pogled spoznali, da gori gospodaHko poslopje znanega metliškega gostilničarja Franca Alojza, na Kamenici, zgrajeno i« lesa s slamnato streho m le malo zidano shrambo v notranjosti. Kor je bila noč precej nentinva, so Ivi; meščan?, v strahu, da bi ne zanesel veter isker na bližnja poslopja. F rance v o gospodarsko poslopje je bila sicer samostojeća n so najbližja gospodarska poslopja oddaljena nad 100 metrov, toda metftfki gasilci so kljub temu takoj pohiteli na pomoč. Omejiti so se pa morati te na gašenje, dočfm je bilo reševanje nemogoče. Od 600 metrov oddaljenega hidranta so napeljali cevi in pričeli gasiti, morali so po podreti tudi ogradje poslopja, da so mogli ogeni docela pogasiti. Poslopje je seveda pogorelo do tal. Franc je imel svojo gospodarsko* ko pristavo zavarovano pr" ljubiWuskih zavarovalnicah >Jugos'«v:ja«f in »Croitia« m sicer za skupno vsoto okrog 50.000 Din. Ob tej prrlikii moramo na-glasiti, da je metliški vodovod to noč odlično prestal težko pneizku-šnjo. saj so gasilci brez pomoči motorne brizgata e lahko gasili. Znano ic. da je vodni pritisk navadno /c no 300 metrih treba ojačati z mofcoiicami. ber i/gubi na moči. dočiin je vodnt pr tok no vcjja metliškega vodovoda ac po ,marea* Ob 13, Trijc vaški >vr>- niki. Trve:i. Oloboko /nižan^ i**»nr od 10 l>in navadni, 'Hi iv*.em 1 ee«t<*. Izven. Globoko znizatm rcne od Dm navzdol. Ponedeljek. Hi. marca: /aprt« Torek. 17- marin: Gostovanje v Celja: ira*». O ? L K A Sjboia. 11, marca* M turilo Niiourii»\ i»- ven. Cen»* od 24 Dni paTVsOsi, Nedelja. 1.">. marca: Ofc 1">. Mada m e Rntt* fl.v. Izven. Cene od _M l>in aavsdajl, '»b JO. A propCO kaj dela AndnU? lr.'.i. Cene <^d '.\0 l>in navzdol. IV.nedeljek Mt marca: laCMrTp Oli konru prihodnjega ledna bo vn> izurjena 1 rvir na slovenskem odru Srrau*«ri\a epera ^Kavalir / rožo . V d^hj «0 *apo»»!'s-ne naše najbo'jše moči. pripravi j,ti a pa d' lo kapelnik dr. šva*a in režiser t in| IV-bevec- Na premiero oi>ozarjamo ie d*ne*. Iz Celja —c Elcktrofikacija Levca. Na željo \>r<-bivalsiva L«vca pri Celja ie je BtitOJj občina v načelu odlofJll. da |>iiklju«i Lfv^'-mestnemu električnemu omrežju. Ker bi yua>ali broški okro^ 70.000 l>in. a bi bil« rentabilnost podana le. če bi nt roški zun-šali rio.oOo Din. bi t>l>čina prevzela znesek 35.000 Din, ostalo polovico pa bi uaj krili interesenti v Leveu. —c Mestno parno in kadno kopaltšce bo samo do kouca t^tra leta v poslopju Ri\ti« a. v Ipavčevi ulici. k» r bo kopaJi>č* j>otem namešeeuo v Delavskem a/ilu, ki jra l>odo 7jrradili na Vrazovem tr^u. —C O UZD naj gradi no>o poslopje v Celju. Mestna občina je bila /.c pred Mtl I 0LZD v po^ajaujili zaradi g radij« nujno potrebnega uradDe^a in zdravstvenega po slopja OUZD v Celju. Podajanja so bodo »edaj obnovi!^. I »t>eitia. bi dala "a uo"' »tavbo brezplačno ti* razpolago ^tavhiief ])olea,- bodočega Delavske?* azil« na V rs zovem trgu. —c Iz mestne službe. Za mestnega ■ »J veneta referenra in vodijo o'1-eka ra zdravstvo in socialno ckcoatvo j' tOJtOjOvao jr. dr. Ivau Po*lpečiiii. za mestnega prradbe nega tehnika pa t?- VaoiCala* Lnu^. —e Ljubljanska drama tO u pri zon I a v torek 17. t. m. oh M v HeotOCOI gledali šču v Celju Wilde;an>ovo dramo -Die irae*. \* pacomoaajih vlogah booa moloodJ Levar, Jan. Gac^OfOl 'r» DefcCjVOC damo Marija Ver.i, šaričeva. Juvano^.i. Kakar jeva in <"abrijelčiče\a. PradaCOVa \t M abonma. Bfeabouentoni svetujemo, da «i ta koj preskrbijo vafopniee v pred proda ji v nafiki z. Frajleta na Dečkove« t^u. —e Važno za vojaške obveznike. Mastno ]>ocrlavar>tvo v Celju la/.^lasa: Mlaji^niei stanujoči v ubeiui Celj«'. mjeni l»-ti Idi**, in starejši, ki se morajo predstaviti l*to* nahorni konii>iji in žele. če tudi niso pri Mojni v olv.-ino Olje. udeležiti *e nabor« v Celju. ><■ opozarjajo na pravočasno vlo žitev zadevnih proboj, ki morajo biti vložen«' najpozneje do 15. aprila. Mladeniči, ki se zel«* poslužiti te uirodtrv-t i. naj 7.prla»e pri mestnem po;rla*-ar.~t\ I V -aKj stev. «H m«1«! uradnimi urami ori U. do 1'?. ter prinesejo s >eboj kolek za Dit3 in -"1 Din. Vsi vojaški obvezniki, ^laijujorj v nifc stu Celje, ki iz ItaOlregBOOi vzroka dtOltj še ni^o prisegli z.veiitobe Nj. ^'e1. kralju Petru H., naj se z^la>e zara'ii vpi.^a v zadevni spisek m*d uradnimi urami od 9. do 12. pri me>tnen» pojrl a varala u v s«nbn M**'. H. S teboj naj prinesejo rejnika potrdilo. Kok prijave je do m.*}*. FJekrutni spisek za to le*o je jrntnv in j'* od 15. do 31. t. m. zaradi vpocle»la na razpela2i» v ?obi štev. 6 na mestnem podavar-l vu v.^ak d* lavnik od 9. do 12, dopoldne. —c V Celjski bolnici je umrla r (vetne^ H6-letna dninarica Jožefa Cakšo\« iz Oa-berja. —c Nesreča v cerkvi, v lOtfcc] If« Jožefa ja padla 75-l«*tna vdova po ir%o\c*i Ksrolina Maticeva iz Celja tak« nesrečno, da si je zlomila desno noiro v trlez.nju. Fo-nesrečenko >o prepeljali v reljsko bolnic*. —c Junec ga Je po bodel. Ko je ?o->tni posestnik Jane/. Planinsek iz Luč jinaj ▼ tor«»k junca. la*t nekega posestnika iz Gor-rij«*?a ?rada, v lilrv. se je junes ^plašil in zdivjal ter pohode! Planinska, ki je dobil težko poškodbo na desni nop. Planinsek se zdravi v celjski bolnb-i. • —e Nogomet. V nedeljo 13. t. m, ob 13.43 se bo pričela na igrišču pri skalni kleti podsavezna tekma med mariborskim /VJe*-ničarjem in celjskimi Atletiki. Zanimivo in važno tekmo bo sodil pr. Lukeži«; iz Ljubljane. —e Nočno lekarniško službe rma od vMi« teira petka *30. tm. kr. dvoma lekarn* »M Mariji pomagaj* na Glavnem trsu. Stran '4 »s u o v ju iN iS at i n aru £>«, sonata, 14. marca 1036. Štev. 62 opozarj insercijsM organ MODNE SALONE t da je za časa modne revije 9f SLOVENSKI NAROD" DNEVNE VESTI — Jugosloveiisk.il - avstrijska jadranska tarifa. Ko je stopila 1. fel ruarja v veljavo ju-goslovensko - avstriiska jadranska tarifa, so se začeta pogajanja tudi z Avstrijo. Te dni je bila v prometnem ministrstvo konferenca zastopnikov naših in avstrijskih železnic, na kateri se je Razpravljalo o^ jugoslovansko avstrijski jadranski tarifi. Kakor češkoslovaška, tako bi dobila tudi jugoslovensko avstrijska jadranska tarifa olajšave za železniške pošiljke iz naših pristanišč' v Splitu. Solinu Šibeniku. Bakru in na Sušaku v Avstrijo. — Kontrola avtobusnega prometa. V pro-metneirt ministrstvu b:>io vozit mnogo hitreje kakor običajni brzovlaki. Film za ljudi z močnimi živci ! ! ! Kopalka v borbi z morskim psom.' Velenapeti prizori, krasne pokrajinske slike v UFINEM fiimu senzacij »Zadnji štirje iz St. Cruza« Sužnji pohlepa za denarjem V glavni vlogi sloviti Rus V. INKIŠINOV Preustave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. .MATINEJA danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dopoldne Kljub enotni nizki ceni Din 4.50 pri na Sam o premiero najnapetejšejra filma divjega Zapada! Ken Mavnard: »Neukrotljivi konj« Prvič v Ljubljani! Napeto in senzacij on a'no! KINO SLOGA Telef. 27-30 — Zagreb podpre kmete. Včeraj dopoldne so zglasili pri zagrebškem županu zastopniki C'os|>odarske Sloge in mu izročili spomenico v zadevi prodaje živine in poljskih pridelkov. Župan jim je obljubil, da se bo mestna občina zavzela za njihove interese. Prekupčevalci bodo morali imeti v bodoče ol rine liste, sicer ne bodo smeli poslovati. Poostreno bo tudi nadzorstvo nad uvozom mesa v mesto — Zagreb dobi nov« cerkev po načrtih prof. Plečnika. Frančiškani v Zagrebu nameravajo zgraditi monumentalno cerkev Lurdske Matere Božje po načrtih mojstra prof. Josipa Plečnika. Temeljni kamen polože na praznik Marijinega oznanjenja 25. l-ni. Cerkev l>o obsojala iz dveh delov, kripte in gornje cerkve in bo za katedralo največja zagrebška cerkev. Služila bo v prvi vrsti prebivalstvu zagrebške periferij?. One 7. in 8. aprila t. L se bo vršilo I. žrebanje novega 32. Kola drž. razr. loterije, ki vsebuje tudi tokrat za današnje razmere uprav ogromno število dobitkov, skupaj 64 MILIJONOV IN 320.000 DINARJEV, ih tej priliki opozarjamo naše cen j. Čitatelje na prilogo znane glavne kolek-ture drž. razr. loterije A. Rein in di ug, Zagreb, Gajeva ulica 8 in i lica 15, ki je priložena naši dana šnji na kladi. Dolgoletno vzorno in nad vse korektno in solidno poslovanje te kolektore je tako zelo znano vsej naši javnosti, da jo moremo tudi mi s svoje strani priporočiti našim čitateljem. — Učiteljski zbor v JfJU. Sresko uči-teljstvo društvo JTJU Maribor levi breg bo zborovalo v soboto 4. aprila ob 9.30 v šoli v Krčevini pri Mariboru z istim spo- Mihael Zošeenko: Kopel Pravijo, ljudje božji, da so kopeli v Ameriki naravnost imenitne. Tam, recimo, pride člevek. vrže s sebe perilo v posebno košaro in se gre kopat. Ne bo se razburjal za stran tatvine ali izgube, niti listka ne vzame. No- morda poreče ta ali oni nemarni Američ a n kope I š e k u: — God bye. pazi ns moje stvari! To je vse. Okoplje se tj tako Američan: pride iz kopeli, pa mu dajo čisto perilo, oprano in polikano. Krpe bele kakor sneg, da je veselje oviti z n.iiml noge. spodnje hlače zašite in zakrpane. To vam je življenje! Mi imamo tud- dobre kopeli, tod i ne tako, kakor Američani. No. kopanje je mogoče tudi pri nas. Pri nas Je nesreča samo v ! i sikih. Zadnjo soboto sem se šel kopat fsaj vendar ne bom hcd-" v Ameriko, sem si mislil) — pa somj dali dva listka, redom, ki je bil določen za marčevo zborovanje, katero se ni smelo vršiti. Eno uro pred zborovanjem je odborova seja. Sresko društvo -JVV Novomesto bo zborovalo v sredo 18. t m. ob 9. uri na osnovni Šoli v Novem mestu. Učitelji vrtnarji prinesite s seboj v svrho zamenjave semena gomolje. korenike, potaknjence lončnic, cepiče i. dr K modni revifi obrtniškega društva v Kazini Modni atelje Bazanella Gajeva 6/J. T ruda", modistitaja *9 Salon , Aleksandrova 5 — pritličje. Dve mladi obrtnici tekmujeta z ostalimi. — V vzajemnih naporih bosta pokazali najnovejše izdelke PO LASTNIH IDEJAH — NE POSNETKI IZ INOZEMSTVA ! — Iz »službenega dsta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 22 /. dne 14. t. m. objavlja t:k-r-.z o sprejemu ostavke vlade in imenovan iu nove vlade, uredbo o taksi, pobrani v korist državnih in banovinskih gledališč in °b območju teh gledišv. dostivek v uredb? 0 izvajotn.it] javnih del, iznremembo člena 7 deviznega pravilnika, objavo o ustanovitve nove katastrsk? uprave v Kamniku in objave banske opmve o pobiranju občinskih dovščin za leto P'36/37. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kui«a na 10 dvorcih, svinjska rdečici na 3 in garji na 1 dvorcu — Narodno-obrambni sklad >:Bran-i-bor« — Akcija pirhov: Narodna šola. Orla vas Din 25.—. Narodna šola, Pišcče. Din 25.— Drž. meščanska šola (Pomladek Jadranske Straže) Din 47.—, Narodna šola, AdleSi-č-i, Din 24.50, Narodna šola, Begunje pri Cerknici Din 30.—. Narodna šola. Št. Vid pri Lljubani, Din UST.—. Narodna šola (P. R. K.), Tamcčc Din 25.—, Narodna šola, Solčava, Din 10.—, Narodna šola. Špitalič, Din 24.25, Narodna šo-la Sv. Katarina Din 6.—, Narode, šola Mohorje pri Vel. Laščah Din 50.—. Narodna šola Prošenj akovc i Din 12.—, Naredna šola Mozelj Din 6.—. Bran-i-bor, osrednji odobr. 'Ljubljanu. — V Triglavskem pogorju so oskrbovani Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in koča pri Triglavskih jezerih- Snežne prilike so izborne. Smučarji - planinci imajo sedaj priliko, da* se poskusijo na visokogorskih smučiščih. Na Kredarici je stalna smučarska šola. katero vodi g. Stopar. elan slovenske ekipe na olimpijadi v Ga - Pa. Od 22, do 29. marca priredi SPD prvi turni tečaj pod vodstvom g. K vedra od Mojstrane preko Staniče ve koče. Kredarice, čez Velo Polje, mimo koče pri Triglavskih jezerih, čez Kal in Lansevico na Planino na Kraju, pod škrbino na Vogel ter čez Rodico na Črno Ptrst do Orožnove koče, odkoder je sestop v Bohinjsko Bistrico. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD v Ljubljani-Aleksandrova cesta 4. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, zmerno hladno in spremenljivo vreme. Včeraj jc deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 17, v Roojaski Slatini in Skoplju 16, v Splitu 14, v Sarajevu 13, v Mariboru 12, v L,jubljani 10, v Zagrebu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2, temperatura je znašala 2.6. — Pretepen, ker Je spal v senu. Poljski dninar brez stalnega bivališča 20 letna Lojze Šinkovec si je snoči poiskal prenočišče v senu na nekem podstrešju v Šte-pa.nji vasi. Ponoči pa ga je zalotil spečega lastnik doticnega gospodarskega posiLopja im se ga. ker je prenočevali brez njegovega dovoljenja lotil z v.rlami. Poškodoval ga je tako težko na desni roki, da se je moral Šinkovec zateči v bolnico. — iz Ncm-nja so pripeljali v bolnico strojnega tehniko 35 letnega 'Alojzija Mahniča. katerega je napadel Janez Soda in ga poškodoval na očeh in po životu. Slaščičar Baro Ahmedovič stanujoč v Aškerčevi ulici 1, se je snovi spri s svoj m i tovariši. Pri tem je prišlo tudi do dejanskega spopada med katerim se je Ahmedovič po nerodnosti' J sam zabodel z nožem v desno nogo. Slu ž- j kinja Pavla Vonta iz P sate je včeraj P°- [ poldne padla na cesti med Pšato in Dw-gomljem pod voz in dobila hude po&odbe po vsem životu. — Tatinska roka povsod. Delavcu Mrvarju Ivanu v Postojnski ulici 11 je nekdo ukradel iz odprte spalne sobe hranilno knjižico hranilnice v Trebnjem z vlogo 5000 Din-V jedilno shrambo Marije Nemec v Zg. Šiški 160 je prišel neznan lačen tat po celo šunko, kos prekajenega mesa in še nekaj drugih jestvin. Mesarju Adolfu žabjeku. sta-nujočemu na Poljanski cesti 55, je odnesel neznan uzmovič celo črno obleko, nekaj perila in zlat ženski prstan z modrim kamnom. Tat je Žabfeku prizadejal 1430 Din Škodo. Predvčerajšnjim je nekdo vlomil v podstreš-iio sobo čevljarja Ignaca Oražma na Sv. Petea cesti in mu ukradel srebrno 23pno uro in 1 ameriški dolar. — Dva ne&refn-T zaljubljena škofi!a pod vlak. Včeraj zjutraj sta skočila na progi Petrovgrad- Subotica pod vlak dnevnie-ir Dane Pajič. star 24 let let. in hčerka oroz-niškega narednika Andeljka Veskov, stara 21 let. Pajič je bil brez službe in Andjelkini starši niso dovolili Hčerki, da da bi se poročila z njim. To je povzročilo tragedijo. Dekle je bilo takoj mrtvo, fant sc pa bori v bolnici težko ranjen s smrtjo. — Blaznež zažgal hišo in se obesil. V va-s? Grču v Prekniurju |e duševno bolni sni kmeta Andrije Sabo trna J'.>s;p te dni zežjfal hišo. potem je pa odšel v stajo in se obc-::'. N'nšl-? so ga žc mrtvega. — Z nožem oklal mater in bratn. V četrtek ponori je pijani deltavec \*inkr* LovrenčiČ v Zagrebu z nožem oklal svoju mater Agato in brato Slavka. Oba so prepeljali s težkimi poškodbami v bolnico, Vinka pa aretira!;. Bil je pa tako pijan, da ga še včeraj dopoldne niso mogli zapisati, a popokirre je izpoveda', da se ničesar nc spomin/a. — Društvo za vazdušni saobraćaj A. D. »AEROPLT« izplačuje 4'Vo dividend" i a kupon štev. 8 za letu IOoj. ol 10. marca lO-lti. dalje. Iz Lfublfane —Ij živilski trg je bil tudi danes izredno dobro zaseden v primeri s sedanjo dobo. Nekateri napovedujejo, da bo trg slabše zaseden čim bodo stopili v veljavo novi trošarinski predpisi. Kmetje zelo potrebujejo denar zlasti spomiadi, ker pozimi navadno ni nobenega zaslužka, zato pa hočejo iakupiti vsaj nekaj dinarčkov za živila. Zdaj je tudi zelo dobro založen perutninski trg, dočim so prejšnje čase pre-kupčevalke hranile jajca, da so jih prodajale tem lažje tik pred veliko nočjo za pirhe. Tudi perutnine je vedno mnogo, čeprav še ni letošnjih piščancev. Danes je je bilo toliko, da so nekatere prodajalke zopet natlačile kokoši v tesne kletke, kakor da prodajajo mrtvo blago. Značilno je, da v tem pogledu vedno greše ene in iste prodajalke, čeprav so bile že posvar-jene. Treba bi jim bilo stopiti pošteno na prste. Zdaj je na trgu že precej berivke, ki jo prodajajo po 2 Din merico Gospodinje precej kupujejo tudi uvoženo salato, toda le cenejšo, ki je po 6 Din. dočim je 2>ajzerca« po 1 do 16 Din kg. Zdaj ni več posebno lepe cvetače na trgu. cena je pa nespremenjena, 4 do 6 Din kg. Pridelki lanskega leta, krompir, koleraba, korenje, zelje in repa so v splošnem še vedno naprodaj po starih cenah. Najbolj draga je pa čebula, in sicer po 4 do 5 Din kg. Jabolk je bilo danes še vedno toliko kakor jeseni ob tržnih dneh, a precej dražja, po 3 do 6 T>'m kg. ELITNI KINO MATICA Danes senzacija za »taro in mlado : Največji HARRY PIELOV film HARRY PIEL V DŽUNGLI Film kakršnega se niste videli. — Sloviti slon jJuiubo in >Lora«. — Sijajni posnetki, napete scene, prekrasne pokrajine, vratolomne pustolovščine. Film, ki bo prava senzacija, kakrftne Ljubljana še ni videla ! Rezervirajte vstopnice! PREDPKODAJA od 11. do pol 13. ter od 15. dalje. PREDSTAVE ob 4., 7|i in 9U uri — jutri ob 3., 5., 7U in 9'i uri. —1; Umrli so v Ljubljani od 6. do 12. t- m.: Hergant Jožef, ^4 let, bivši Žagar in mlinar, Hribernik Frane, 81 let, žel. upo-koj. in posestnik. Hrastnik Pavla. roj. Mo-horč. i>2 let. gostilničarka. Marinko Ivan, let, delavec, Kavčič Kranja, 84 let, prodajalka. Kireč Uršula, roi Zalokar, posest-nica. 7'J let. Lenček Janez, 27 let. obč. delovodja, Randl Alojzij.t roi. Ivoračin, 8JHet, vdova žel čuvaja, Grbec Bogomir. '20 let, l»ivski vajenee. V ljubljanski bomin >o umrli: Kakar .Janez, b mesecev, sin delavca. Traven Anica. t> let, hči zidar. pnoNfr nika. Dobruše pri Kamniku, Vidie Fa/ala. roj. Prijatelj, *28 let. žena poni. izdel. .klavirjev. Zalaznik Ivana. SI let, dninarica, Jurjetič Marija. 3i> let, žena kajžarja. Pir-če, obč. Kara pri Kočevju. Kur.aver Katar iiua, -5 let. dninarica. Klefo Gaber Alojzij, 23 !et, sin posestnika. Hadovci, let, žena l*>-Bestnika. Loke, obč. Kova- pri Kranju. — Popravek. V Vasem cenj. listu ž duo V-\] marca lf>3<.i št. 61 je bil objavljen na strani 4., 1. in '2. kolona, članek ]>od naslovom: Preko IfK) m ho šlo^. Ker so v članku nekatere netočnosti. Vas prosim, da na [HHllaiii zakona o tisku priobčite v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami naslednji popravek« Xi res, da je napravil <_r. inž. Bloudek idejni osnutek skakalnice, ki jo je v popolno zadovotjnost zgradil gradbenik Rozman Ni res, da so med treningom Norveaanl znatno spremenili zunanio obliko skakalnice. RVs pa je, d a sem napravil na j>rošnjo o. inž. Bloud-ka osnutek in na črto jaz. Res je. da so Norvežani tlačili in ravnali površino skakalnice mod trenintroai. zunr.nje oblike oz. profila skakalnice pa niso popolnoma nič spremenili ter se je na tekmi skakalo na skakalnici, ki je odgovarjala popolnoma mojemu načrtu*. —Rozman Ivan- —Ij Veliko pomladansko modno revijo si oglejte, šele potem si izberi ta obleko, ker lo prav gotovo poceni in po Vasem oku->j- — Ij podeielski obrtniki in obrtnice oblačilne stroke • Modna revija je namenjena tudi vam! Oglejte >i jo v nedeljo in na praznik popoldne ob pol 16. uri —Ij Naš nacionalni ponos zahteva, da vo-ma^aiiK) trboveljskim slavčkom v Pras;o. Ponuagamo pa jim na ta način, da v ponedeljek zvečer popolnoma zasedemo union-sko dvorano ob priliki njihovega ljubljanskega koncerta pred odhodom v Prago. Za-to naj bo dolžnost vsakega prijatelja slovenske pesmi in zavednega Ljubljančana da gre v ponedeljek, dne H>. t.m. ol 20. ur' na koncert Trboveljskih slavčkov v ■■jonsko dvorano. Sedeži v Matični knjigarn' —Ij Velika pomladanska nmdna revij i Kazina 21. do 2<) marca *>ak dan ob \v.u 21. uri. v nedeljo in na praznik ob p rr-lnosl % milijona ilin:ir-jev. Na tem dfagoceaoaa instrumentu l»o izvedel svoj loto-mji U violinski kianeefl dn^ 20- t.m. v Ki i harmonični dvorani. "Tndcill v . knjigarni C'iLa»b*no Matic'. I —Ij švicarske planinske filme lo pred 1 vajalo SPD v Ljubljani v torek dno 17. t. \ m- ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice., t Filme je dal na razpolago švicarski kon?u- Ljubljana se smeje in zabava ob izvrstnih dovtipih Hansa Moserja pri veseloigri MATINEJA danes ob 14.15 uri, jutri ob 10.30 dop. po enotni ceni Din 4.50 JAN KIEPURA: PESEM Z NEBA DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri. JUTRI ob 15., 17., 19. in 21. uri! Na končni postaji Paul Horbigrr, Marija AndergaM, Oskar Sima Danes nov FOXOV zvočni tednik! KINO UNION, tel. 22-21 Lazarinijev cviček iz Gadove peči dobite v Daj - Damu — Perilo damsko bi kupila ne veš pa, kam bi se obrnila? predavanje. Predava g. dekan juridične fakultete dr. iur. et. h. c. Metod Dolenc: »O pravnem položaju neporočenih zakonskih drugov.« Vabimo v Trbovelj skm slavčkov«. ki se bo vršii v ponedeljek lfi. marca <>h i'h. uri v ven/ M\ Unioua. — Uprava. - I i Vlom v >t,-tno\.injp l*«n Sukli< • > Kožni uliri je včeraj vdrl mznau n»-j prav Prebrskil j.- vse pr-•.ia1 i in ado ' - ! Sokliču atvfamo uro, vredno nad OQ0 l^n, zlato špf»rtno v» riži* «> z monoajfausum ■*; in 20 Din gotovine. Sokli,'- j<- oJkodovau ?m okrog 2t>-> !>iri. Pred nakujoni ukryd--aih predmetov se s\;i!ri. Pol stoletja že delujte CMD, darujmo še za pol stolet) > l eden je bil za perilo, drugi pa za suknjič s klobukom A kam naj spravi nag človek listke? Prav nikamor jih ne moreš spraviti. Okrog imaš trebuh in noge. Z listki je sama sitnost- Saj jih vendar ne bcš privoz-;il k brkom. No, privezal sem k vsaki negi enega, da bi ju ne izgubil, hkrati. Vstcpii sem v kopalnico. Listka sta se mi ves čas opletala po nogah. Težko je hoditi z. njima. A hoditi moias, ker potrebuješ škaf ček. Kok-sno pa je kopanje brez škafčka ? Prava nesreča. Iščem škaf čok. Gledam - nekdo se koplje v treh skafčkih naenkr-.t: v enem stoji, v drugem si umiva glivo, tretji škaf ček pa drži z levico, da bi mu ga kdo ne izmaknil. Potegnil sem k sebi ta škaf ček, hotel sem ga mimogrede rečeaio vzeti, toda kopalec ga ne izpusti iz roke- — Kaj pa krades tuje škafčke! — ! pravi — S škafčkom. prr.vi. te kresnem po butici, da boš pomnil. Jaz pa njemu: — Ni vee car-skega režima, da bi me mogel kresniti s škafčkom. Taka sebičnost! — pravim. — Drugi se morijo tudi kopati, pravim Saj nismo v gledališču, pravim. On mi pa obrne hrbet in se umiva. Še! ;em naprej. Cez debro uro pa vkiim: dobrodušen debeluh se je nekam zazijal in izpustil škaf ček iz rok. Ali se je sklooil po milo, ali zaganja!, ne vem. Toda njegov šk.ifček sem vzel. Zdaj imam tu i* škaf ček, toda sesti nimam knm A kopati se stoje, kakšno kopanje pa je to? Ni da bi govoril. Dobro. Stojim stoje, držim škof ček r roki. umivam se. A okrog mene, kriz božji, pero perilo kar z zdraižemmi močmi. Ta pere spodnje hlače, oni srajco, tretji še nekaj ožema. Komaj si se um:l, recimo, pa si že zepet umazan- Škrcp?. cigani grdi. In kakšno čofmje je s pranjem, da te niti ne veseli irmivati re. Ne slišiš, kje se miliš. Vrag vzemi tako kopanje ! Vrag jih vnemi, si mislim. Se bom pa doma umik Stopim v predsobo. Tam izdaj.)jo po lis-tkih obleko in perilo. Gledam, vse je moje, p amo hlače niso moje. — Ljudje božji, pravim, na mojih je bila luknjica tukajile- Na teh je pa tam-le. " n Kopelšček pa pravi: Nihče nam ni naročil paziti n;» luknjice. Saj vendar nismo v gledališču, pravi Dobro. Oblečem te hlače in grem po suknjič. Suknjiča mi nočejo izročiti, listek zahtevajo. A listek sem pozabil na nogi. Moram se sleci. Slekel sem hlače, iščem listek, ni ga- Trak je tu na nogi. listka pa ne. Papirček se je razmečil. Pomolim kepelščku trak, pa ga noče vzeti. — Na trak ničesar ne izročim, pravi. Vsak člevek si lahko nastriže trakov, pmvi, niti hlače ti ne bodo zadoščale. Pcčakaj, pravi, da se kopalci razidejo, petem ti pa dam, kar bo ostalo. — Bratec, krij pa če ostane sama navlaka? Saj vendar nismo v gledališču, mu pravim. Izroči mi Fukjijič mu pravim — po posebnih znakih En zon je raztrgan, mu pravim, drugi pa £p4ch manjka. Kaj* se tiče gumbov, pravim, je zgornji priši'. .spodnjih p i Itak td treba. Pa so mi ga le d;t!i. Niti traku niso vzeli. Oblekel setm se in odšel na ulico. Kar sem se s/pomnil: inPo ?em pozabil v kopeli. Vrnil sem se. V suknjiču m r-v kopel- — Slecite se, mi pravijo, — Ljudje božji, saj se vendar ne morem tretjič sleči. Saj ven d u nismo v gledolišču, jim pravim. Dajte mi v denarju, kolikor je vredno milo. Nočejo mi dati. Nočejo dati, pa nj treba. Odšel sem brez mila- Seveda, čitatelj utegne biti radoveden: kakšna kope' pa je to? Kje Je? Naslov ? Kakšna kopel? Navadna, kjer se kop-Iješ za deset koDeik. t Star. 62 »SLOVENSKI NAROD«, sobot«, H. Krtu 5 PRIPRAVILI SMO OGROMNO IZBIRO ODLIČNO IZDELA« NI HI OBLAČIL BOLJŠE KAKOVOSTI* TODA ZELO POCENI f * Trainehoat impregniran Din 385.— Boljša vrsta, stalna barva « 580.— Obleka iz blaga samo . . « 235.— Športna obleka samo . . « 345.— Dobra kamgarn obleka Din 385.— Vetrni suknjič (VVindjacke) 129.— Športne pumparce samo Din 48.-* Boljša kvaliteta . • . . « 95.— Prima športni suknjič Din 95.— Posebna izbira nsodaita hlač c 75.— Športni klobuki . . . . c 42.— Krasna izbira sport srajc a c 33.— Specialno lepa izbira kvalitetnega sukna za obleke po meri, ki jih izdelujemo najpreeizneje po zadnji modi. ANTON in VLADIMIR PRESKER L 7 Ljubljana Sv. Petra cesta 14 telefon 38-83 Preskrba Ljubljane z živili je bila lani zadovoljiva in tudi cene niso bile pretirane Ljubljana, 14. marca. Ljubljanski živilski trg je razmeroma zelo živahen in je tudi dovoz v?ak dan zadovoljiv. Vse leto ie tU tr do 1 T)in. zelju pa od 0.50 do 1 Din. Tudi ni med letom primanjkovalo crraha. fižola, salate in druge <*a socivja in so za potrebo vedno *krbeli zlasti okoličani, veliko pa se je pridelalo zelenjave tudi v mestu samem, kjer se pts ča čedalje več. posameznikov in družin z cojenjem in pridelovanjem zgodnje zelenjave- Cene sočivju so v primeri z lanskim tetom nekoliko poskočile Letina zgodnjega sadja je bila lani srednja zaradi vremenskih neprilik. Na trgu ie nekaj časa primanjkovalo marelic, breskev, čp-enj. jacod in čespelj. Cene zgodnjemu ?adju"W> bile spočetka izrednd visoke, končno smo na kupovali sadje po prav nizkih repah. Zelo dobro je lani obrodilo grozdje, s katerim i> bila Ljubljana ves čas sezone dobro založena. Grozdje ie 1 ilo povprečno po*J.rv» Din in-i ga dobil še meseca novembra. Precej ie lani primanjkovalo hrušk, ki niso obrodile, zato pa ie bilo na trgu več jabolk in sicer zelo lepih- Sadje je v Splošnem boljše obrodilo v severnejših krajih hv.novine, odkoder je bil tudi dovoz največji. Najlepša jabolka so bila po 3 do V-iO Din. Gob je bilo laui dovolj in sicer vseh vrsi. Prinašale so jih na trg ženske iz okolice mesta, pa rudi z Gorenjskga in Dolenjske, ga. Cene gobam so bile že spočetka nizke in so take ostale do pozne jeseni. Kvaliteta mesa je bila laui vedno na primerni višini, na razpolago ga je bilo vseh vrsi. Po kakovosti so vrste mesa razdeljene v 3 razrede. Ceua mesu se med letom in tudi doslej ni spremnila. Kakor ostali trg tako je bil dobro založen tudi perutninski trg. Ceue piščancev so se gibala do 10 do 18 Din. kokoši pa so bile od 15 do -5 Din. .Mestni tržni urad je moral lani |HJ-sebno paziti na Bosance in prekupčevalce /.aradi navijanja cen. Tudi z dovozom rib na trg smo bili lani zadovoljni. Ker je bil izvoz iz države nekaj časa ukinjen, se je dol.ava v mesto še po-varala. V izobilju je b;lo vsakovrstnih morskih rib in so bile na razpolago tudi druge dneve in ne samo ob petkih. Narastla ni samo prodaja morskih, marveč tudi sladkovodnih rib. Konzum divjačine v mestu je bil lani prav velik, ker je odgovarjala tudi cena. ki gotovo ni bila pretirana. Zlasti se je veliko pokupilo divjih zajcev. Ljubljančani so bili dobro preskrbovani 7 dobavo vedno svežih jajc. Na živilskem trgu je bila uvedena tudi stalna prodaja sira in medu ter je kupec lahko oboje dobri po primerni ceni v raznih kvalitetah. Cene špecerijskemu blagu so ostale med letom domala nespremenjene. Mleko, ki se je uvažalo v mesto, ie bilo prvovrstno, v primeri s prejšnjimi leti še boljše glede čistoče in maščobe. Mestno tržno nadzorstvo je s pomočjo organov Higijenskega zavoda lani pregledalo vse vrste živil, pa tudi lokale, v katerih se prodajajo jestvine. S pomočjo dohodarstvene-ga urada je kontroliralo dovoz mleka in vozil- Pregledali so često tudi vso posodo in orodje, ki so v pripomoč prireditvi živ;l. Mestno tržno nadzorstvo ie lani uspešno zatiralo tudi tihotapstvo saharina in pa kroš-njarstvo, zlasti s pecivom 60 letnica telefona Iz življenja izumitelja telefona Aleksandra Granatna BeUa Prihodnje leto 3. marca bo 90 let. odkar ^ jc v Edinburghu rodr* učitelju tonet;ke \k?ksairK*ru Me "vi* ki Be"ki tretji srn Aleksander. Oče mu je Tiiamenil svoj m svojih prednikov poklic. Nežna in skrbna Bel lova. ma«ri, glasbeno visoko nadarjena, je mjdila mlademu talentu vse potrebno za prvo vzgojo. Šoila'1 se je mladi BeH na akademiji v \Ves'ton Housen v Eftgvna *n na univerzi v Edm-gbutrghxi. Studiraj je v prvi virst-i jezike. Po dovršenih šrudVijab je postaji ic bil kmalu imenovan za profesorja na onderni univerzi. Takrat se je že živo za-nrmal za elektrotehniko. VeHk vpliv sta imela n-ani slarvni izumitelj in fzbpSc Oh. \Vheatstonc in prevajaslec Helmnoltzevega dela »Nauk o pomenu tona« 8>Mis. Poleg tega se je Bell seznanil v Ameriki z drugim klavnim fir/.ikom J. H en ryjem ter postal domači ucrtelj gkaSonerne0a sinčka bogate rodbine Sandersove ter 15 letne hčerke odvetnika HubbaTda M »bel. Tudi to je ugodno vplivalo na njegovo življenjsko pot. posebno še v gmotnem pogledu. Prvi Bellov itnim j e bil mnogokrat ni harmonični telegraf, aparat za. beleženje zvoč- nih valov. Pri poskusih s tem aparatom je prišel izumitelj na misel, da se bo da4a brzojavna žica porabiti tudi '/a prenašanje človeškega glasu. Bell je dela* najprej v vili svojega dobrotnika Sandersa. Poskuse s telefonom je pa delal že v Lastnih prostorih v Bostonu na zgodovinski Court Street \ Po napornih poskusih se je Bell kot učitelj gluhonemih otrok BeHu 10. marca 1876, torej pred 60 leti, posrečlo s pomočjo elektrike prenesti človeški glas po žici. Tega zgodovinskega dne je tolmač M svoj novi izum prvič po brzojavni žici svojemu sot rudnik u Watso-nu. ko ga je povabil: »\Vatson. pridite k meni' potrebujem vas«. Svetovno izkoriščanje njegovega izuma po njegovem uspehu na svetovni razstavi v Ffladelfiji je kmalu prevzela delniška družba pod imeti r. m »Bell Companv«, Tak je bil Bellov telefon Telefon se je v Ameriki naglo razširil. Bella so sicer čakali še težki boji e celo poedinci, ki so tiz.taknii* v arhivih dokaze, da je bilo to važno vprašanje povoljno re>eno že pod p rezidentom Loubetom. ki si je dal napraviti krasno uniformo pa je umrl, še predno je imel priliko obleči jo. prišel v Ženevo na zaJno svečanost za pokojnim angleškim kraljem s kričeče pe*tro kravato. Douglas Fairbanks se ]e oženil kritika zastopnikov 1-ranci je na pogrebu v Londonu je pa zadela tudi zunanjega m-in.is.tra. Flandin je bM namreč edini dostojanstvenih na pogrebu, ki jc imel s seboj dežnik. Bil je pa seveda edini, ki ga dež ni premočil. Toda pariški tisk mu je hudo zameril, da se je boi j zanimal za vremensko napoved, nego za bonton. An-gleži so pa hudo zameril1 Litvinovu, ker je Slavni filmski igralec Douglas Kairbanka se je v soboto 7. t. m. na magistratu 8. arondisementa v Parizu poročal z angleško lady Ashlev. Poroka je bila v isti dvo_ rani, kjer je bil proglašen Napoleon ITT. za cesarja in kjer se je poročil tudi bivfti francoski prezident Doumergue. Dvorana je bila izpremenjena v fiimski studio, kjer sta pod kontrolo 60 detektivov Douglas Fairbanks in lady Ashely točno ob 11. sklenila zakonsko zvezo. On jf* star ie 53 let, ona pa sele 22 let. Fairbanksova priča je bil ameriški po. slanik Jesse Strauss Poročil je pa zaročenca in jima je kot prvi čestital župan 8. pariškega okraja Drucker. Po poročnih formalnostih, čestitkah in neizogibnemu fotografiranju sta odhitela zakonca v svoj avto in na vprašanje, kam sta namenjena na zenitovanjsko potovanje, je Fairbanks opetovano odgovoril, da jo mahneta na Ki tajsko. .MifcKl-LO LJUBfcZ/NI — No, Ivica, katerega bratca :marš raje, Andreička aH Tončka? — Tega ne smem po veda H, ker bi me Andrejček nnšeškal. TRIKRAT SE JE ODDAHNIL — AR « intel lani dopust? — Seveda, še celo tri sem imel, s\oje%a. :-\'oje žene in s\-ojega šefa. Ni čada. — Ali si slišala, da leži nas sosed ranjen v bolnici? — Beži no. saj sem ga vendar videla včeraj v baru, kako je plesal z lep*, svetlolasko. — No da. toda žena ga je tudi videla. Jud na morju Rosenduft se pelje z ženo v Ameriko. Sredi oceana se začne ladja p«»tap- ati. Vsa prestrašena začne žena iskati moža in končno ga najde v kabini, kjer m rno dremlje. — Joj, mož, ladja se potaplja! — Mar je to moja ladja? vpraša Rosenduft mirno. — Samo potrkajte, kadar boste hoteli ven. jaz bom čakal tu, — je dejal paznik prijazno in odklenil vrata. Tiho so se zaprla vrata za Flipsom, ki ie ostal z Johnom Silverstonom. kaznencem številka 542. sam. Starec je vstad. ko je zaslišal škripanje ključa v ključavnici in stopil je k steni, kakor je veleval hišni red. 2are-čih oči je zrl nezaupljivo in radovedno na prišleca. — Al: me poznate. Silverston? — je vprašal Flips tiho. — Ne, gospod, — je odgovoril kazne-nec presenečeno in govoril ie resnico. — Jaz sem tisti, ki se mu morate zahvaliti za gostoljubnost v tem udobnem zaverišeu. — Tako? — je dejal starec brez posebnega začudenja. — Jaz sem Flips. — Kako? Vi ste seržant FKps? — Da. Tudi mene jezi. da nisem posta'1 bankir, toda zato se ne bova skupaj jezite. — In čemu naj se zahvalim za vaš pose t? — Silverston. ne bom se igral z vami slepe miši, vi ste odpravljeni, izločeni. Vem, kaj pravim. Vaše slave ie konec. Ce splezate na svo»Je ležišče in se opri-mete z obema rokama mreže na oknu. se nekoliko dvignete m pogledate i7 celice. Zagledali boste visoko steno, za njo pa kapeheo s stolpičem koničastim kakor igla. Desno od tega stolnica zagledate vrsto nizkih rovov, na vsakem je preprost lesen krrž. To e wandworth-sko kazniIniško pokopališče. Tam boste pokopani tudi vi, Silversion. - Ne pripovedujte mi praviiij. seržant. da se vam ne bom sme al. Menda vendar ne boste trdili, da bi ne preži-vei teh šestih mesecev, kolikor so mi prisodi!!. Šest mesecev bi presedel tudi rva novi bodeči žici, če bi bilo treba. — Morda ste se res prvadiJ: tukaišnjc-rnu zraku, dragi moj. toda pazite, kai vam zdajle povem. Teh šest mesecev sem vam preskrbel. ker sem bil posredno udeležen in sokriv pri tihotapstvu opita preko Dovera fn Calaisa. Teden dni pred po«tekom vase kazni bom pa z veseljem dvignil proti vam obtožbo radi skrivanja ukradenega blaga. V mislih imam medenino, izviraiočo iz aiere tvrdke Callom Brothers, k.er ste bf* glavni prekupčevalec. A Če boste srečno presedeli še dve aH tri leta. k? vam jih prisodijo za <©. pride na dan aferi z zbiranjem denarja dr. Morrisotia. Ta vam zopet grozi z .ečo petih ah* šestih len. No in v teh dolgih letm se rrr" bo gotovo posrečilo dokazati vam kupčije z mojim prijateljem Huitzilom. To bo pa pomenilo vrv za vrat. John Silverston je Drebledel. Njegove roke so krčevito mečkale rob platnene-ga jopiča. Stednjič ie spnrvi in sebe: Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, aoboU, 14. marca 19M. 62 Rudarska deputacija se je vrnila Dobila ie zagotovite, da bodo upravičene ielfe skib radarjev upoštevane Trbovlje. 13. mzrca Po 5 dncva-i ods jtr.osti se je danes vrnila v rudarske revirje deputacjj naših rudarjev, ki je odpotovala v nedeljo v Beograd, kjer ie na merodajnih mestih intervenirala rudi dobav premoga državnim železnicam iz 5jlovenskih rudnikov. Med svojim bivanjem v Beogradu so zastopniki naš:h rudarjev poj vodstvom pokrajinskega načelnika 11. skupine rudarske zadruge Pl;ber.ška rn banovinskega svet-n;ka £. Križnika posetili posamezna ministrstvu, tako prometnega nimistra dr. Sp-iha. ministra za Sune in rudnike g. .lan-kovičaj ministra socijalne politike g. Cvet-koviča. posebno važnost so pa po'agali na sprejem pri obeh slovenskih ministrih g, dr. Korošcu in dr. Kreku. Vsem ministrom jc deputacija izčrpno ob raz!« >2\\: \ težko stanje v rudarsk:h revirjih, ki je r a-topilo zaradi vsakoletnega zniževanja dobavnih količin in cen premoga za državne železnice iz slovenskih rudnikov. Zadnja leta so rudarji v poletju delali kemaj po 11 do 12 dni na mesec in če bi se dosedanje količine še n.'dilie zniževale, hi postale razmere v revirjih nevzdržne Letos pa se ie število r;htov radi mile /ime močno skrčilo že sedaj na «3 — Postrežnica je, če pač nanese, da dobi kakšno delo. Sicer pa prosi. On zdaj nima nobenega dela. Včasih je šival m si je sposodil stroj. Revščina. * — Zakaj si je pa postavil dom tu in ne v kolon«ji? — Kdo bi pa naj ostal v koloniji! Tam se večne združbe. Zdaj pojde zopet pol Sibirije na sodišče. — Ali so se pretepali? — Ne, ne. zaradi razžaljenja časti se tožijo. Drug drugega b* vtopili v riici vode. In vedno same intrige. Če eden dobi pod-»poro. drugemu ni prav... Pa otroci m ćenske. Težko je vzdržati. Kdor more, se napije. Nekateri bi imel" delo, pa ga kaj kmalu vselej izgube. Kaj bi vam pravil. — iPo premolku: Veste, čudni ljudje so zbrani. Nekateri so živeli v divjem zakonu. Sicer je pa še mnogo koruze. To vas bo zanimalo, da je med nam- tudi 87 let star možiček. In še kako je čvrst! »NAJLEPŠA VILA* V SIBIRIJI Skoda, da človek nima časa za pisanje romanov, sem mislil. Reportaža pa mora biti kratka. Povlekel sem tovariša za rokav, da si ogledava »najlepšo« kolibo v Sibiriji — povsem neposredno. Malo v zadregi je bil. kajti res je težko napraviti kratko-malo reporteraki atentat na ljudi... Mož in žena sta naju pozdravita precej no že od daleč. Morda sem. začel vpraš vati preveč policijsko, naravnost, kako živita. Možak, dobrodušnega, a nekoliko preveč polnokrvnega obraza -in asMsiSh rjavil brk. je odgovarjal skoraj preveč apoatljmk Da ni dela. je dejal. Seveda ga ni. Ko so regulirali Mali graben, je vozil z najetim konjem zemljo. No, za s#o je bite. Ob kolibi leži precej doftg čoln. — Vraga, kaj pa počnete s čoinem? — Veste, kupil sam ga, da se bom lahko vozil po Matom grabnu. — Hm. ČJo+n je vendar drag? — Seveda, 250 Din. Toda saj ga še irisom plačat — In ta voziček? — Pnav za prav še tod! ni moj. — Kaj ste po ncldicu? — ril je pol metra dolgo besedo da je železostrugar na fine metalne »deske. — V Ljubljani zdaj ni nobenega podjetja, ko je šla v konlctrrz »Merafta«. Sla je v konkorz. jaz pa toda. Pogledal sem v koKbo. Vse je asjipsjsa; s pohištvom. Na dveh stolih sta anasa ka. Med ravnim pohnšrvom m pssnVasi asmokle barve, je komaj toilco da se obrneš. Baraka je nizka ki da lahko pljuneš čez streho. Crna je in zdi se, da je padla kdove od kje tja kakor meteor m se zagrizla v zemljo. — Pridite Šol 4f» 5ee). — 18.40: Kuamrna kronika: Slovenski slikar Fr. KauSC (g. dr. Fran Štele). — 10: Napoved časa. v rs innasa a napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Sv. Ciril — ustanovitelj slov. književnosti (dr. Fr. Gnidovsc) — Lj. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Radijski jasa.' Tsrek. 17. marca 11: Šolska ara: Koncert trboveljskih slavčkov pod vodstvom g. A. Sutigoja. — 12: Is čeških logov in gajev (plošče). — 12 45: Vremenska napoved, poročila. — 18: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. —18.15: Operna glasba (radijski orkester). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18: Griegove skladbe (radijski orkester). — 1840: Blaženstvo Nirvane (g. Fr. Tersegiav. — 10: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, oivestita. —19.%: Nac. ura:0 musejn princa Pavla (dr. Milan Kašanin). — 20: Prenos akademije Zveze vojaških dobrovoljcev iz kazinske dvorane. — 21.30: Orgelski koncert na ploščah — 22: Napoved Časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda — 2215: Potovanje od zapada proti vzhodu (radijski orkest«r>. Sreda. 18. marca — 12: Skladbe A. Ketelbeva (plošče). — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13: Napoved Časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Jugoslov. operni pevci in pevke (plošče). — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — IS: Mladinska ura: Obisk v Završ-niski elektrarni (g. prof. Mirko Kuret). — 18.40: Pogovor s poslušalci. -- 19:'Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: *Nasa zemlja — nahajališče pračloveka (dr Roris Zarnik> Zob. — 20: Prenos koncerta iz Marihora— 22: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15. Operetna glasba (radirki orkester). Pri zdravnUcu — Gospod doktor, katera leta so za žensko najlepša? — Po mojem mnenju 10 let med 28 ki 30. Pedagog centrala ▼ Maribora Maribor. 10. maroa. rt ilsiritk ■ . centrala v Mariboru izpolnjuje važno kulturno prosvetno poslanstvo, ne samo sa. svoja člane učitelje,., marveč po njih tudi za najširše ljudske plasti natega naroda, te ime izpričuje, da jc tu žarišče pedagoške znanosti, ki po svojih vodilnih predstavnikih preizkuša vse sodobno pedagoške issledke iz najnovejših časov, slasti iz napredne Češkoslovaške ter jih Srilagodeva našemu o asu in prilikam. Kot take in najboljše propagira v raznih oblikah našemu učiteljstvu, ki jih s pridom uporablja na področju "svojega praktičnega šolskega udejstvovanja. Meseca aprila priredi Peda&oška centrala peti pedagoški teden, namenjen staršem šoloobveznih otrok. Obravnavala se bodo vam pereca vprasnja otroka in sodobnega šolstva. Na sporedu so zdravn ška predavanja. Gg. Vrane Ernest in žerjav Albert bosta v obliki dialogov očitovala "ot roAke napake. G. Vilko Mazi iz Ljubljane bo predaval o defektni deci. g. prof. sihb 6 vlogah kazni in nagrad V domar' vzgoji, g. Rode o zaposlitvenih možnostih predšolskih otrok itd. Za pedagoški teden vlada sedaj v»liko zanimanjp najširSih plasti marbt>iskega prebivalstva, ki stremi za prav:lno vzgojo svojih otrok. ' ' S podporo banskr uprave bo izdala Pedagoška centrala anketno polo. o socialnem stanju šolske dece v dravski, banovini. Anketno polo sta izdelala naša p.^iMgogm, univ. prof. g. dr. Karel OcvaJd, in prof. g. dr. žgeč. Polo bodo izpolnili učitelji Sirom dravske banovine. Mimogrede nsj bo omenjeno, da namerava poslati banska uprava slične popisnice tudi kmetijskim Ui gospodiniskim nadaljevalnim šolam v banovini. Ti anketni pouatki se bodo uporabili za referat na vsesk>vanskem pedološkem kongresu, ki bo 1. 1937. v Beogradu. S to Sirokopotezno akcijo bo PedagoAka centrala izpolnila vrzel »mt*dootn«» «fo*i^ našega otroka, ki je še vedno tajnosttti obraz sfinge, psihologija mladosti pa plodna njiva* ki drhti za sejalci.« MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din, _____ preklici 28 pismene odgovore glede mami oglasov je trena prtioziu — Popustov sa mala oglase os pi^ RAzno Beseda 80 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din fg I I I I H lTTinr^DDOITJDDD ilikroii danes zvečer v gostilni pri »LOVCU« vogal ceste 29. oktobra - Blei-weisova. Se priporoča DRAGA GtHfflK ■ ■■■■■■ ■■■■■■■■■ trrr-r-1 ŠPORTNE pumperice posebno dolge in široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično izdelana dobite po trezkonkuren-Sni osni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 6 R SO par eatlasje ažuriranje vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. V'eiika zaloga perja a 6.75 Din. »Julijanac, Gosposvetska l- . l/T DAMSKI SLAMNIKI, zadnje novosti. Preoblikovanje Din 25-Salon *La femme chicu, Selen-cnrirova 6. I. nadstropje. 959 GLASBA SLOVENSKE PL43ACE asi jfcve. kupleti, petje z godbo, harmonike že sa Din 25.— samo pri DR. JOS. CERIN: »Srečna vas domača« najlepša fantazija po jsl. pesmih. Za klavir, salonski ork'?-der, godbo pihal. Naroča se v knjigarnah ali pri skladatelju: Ljubljana. Gosposvetska 14. 965 HARMONIKO novo. fiuo, 5 vrstno. Lubasoveja izdelka, prodam za l>in 2.800. Vzamem za polovico rnes • Naslov t upravi -Slev. Nsrods« 967 S LUŽB E PRODAM Beseda 50 par. davek 8.- Dm Najmanj« znesek 8 Din pozor: Vedno sveža iis|ershi jajca dobite edino 1** p i Baloh. Kolo-dvo*-ka ul 18. po najnižji cpni. $84 SPALNICA sladka, imitacija lličii javor (psiha i ogledalom), lena oblika, prodam za -.*>0 Dfn. I. Biten*\ mizar. Gosposka ul. 10. <*K KUPUJTE srečke terije bcogr:4j<=kr Menjalnica Re»rhrr Prf^^rnnva. državne is* kol^krn rs« A Turk, 841 POH10FVO mr»derno. v«»likn irbera po najnižjih c**nah dobita pri Andlo-vic. Komenskerja ul. M 37 NAPRODAJ: ^lon. jssHlsiri. «patnice, preproge jtd. v \*>li Nasta- (Golobi Tržaška <* ts. Radi selit vr razprodajam v-1 žlahtna drevesa, l*»foHrno drevje pri Sv. Jakobu ali Potna dolina X.7-12. !' W Beseda 80 par, da Najmanjši k 8.- Din 8 Dsn TEKAČA sprejmem v stalno slufbo, potrebno do 2000 Din v gotovini kot kavcijo, za pridnega tudi manj. Služba lahka, privatno ali v tovarni. Ponudbe na upravo »Slov. Narodac pod >Takoj<. 971 BOLJŠA GOSPODIČNA iste mesto gospodinje k starejšemu samostojnemu gospodu sli vdovcu brez otrok. Cenj. ponudbe pod šifro »Varena gospodinja«! 951 Makulaturni papir pr o d m «-prava MSlov«aak«ga NaroSa", I lllSIjana. KnaH)eva ulica itev. s Narodna tiskarna LJUBLJANA NIZKE CENE dvokoles. oiroških-igrae-nih-invalidskih vozičkov. prevoznih tricikrjev, šivalnih strojev. Cenik franko »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlevska easl Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 28. 8su nasocms, LjnMjMs, fcssst|sva al. a, tedensko ilustrirano revijo gtisslstPf, film m raodos Nas val< plačeval: . Bas rt ss 7s 14s rad to, DAJ TATA KU — KU -Dubravka Manojlović possg sSiissl in tM srsjsnan aporeoov se Jsi » rsMMjskssa, s>- *2 in filmskega sveta. S* Ust je razkošno ilustriran in J prinsss> rsMZS modne novosti, saj >Naa vsi«. Crtati^. .• • • 1986. Zahtevajte se