Dolžnostni izvod.
FMtmezni
2 P.
n Knjižnica Zgodovinskega društva
Mari
Koroška cesta 10
Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 disL, četrt leta 20 din., mesečno 7 din. irren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insegati alt oznanila se zaračunajo po dogovoru; wri večkratnem Inseriranju primeren popuši. Ujpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Maribor
Poštnina plačana v gotoviai
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta .št. 5 Z uredništvom se mor* govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
ètev.
Maribor, dne 5. marca 1924.
Letnils XV £.
Nevarnost rlmskc-beograiskeja prij itelistva.
Te dni je vprašal v parlamentu bosanski poslanec Husein Alič, kaj bi storili radikalski Srbi, če bi bil kralj Hrvat, če bi bili vsi ministri in generali Hrvati, ali kratko rečeno, če bi vsa važna mesta v državi od Srbov prevzeli Hrvati. Na tako vprašanje radikalija seveda ne more odgovoriti. Potem je vprašal vlado, kako misli zagovarjati nezaslišano zlorabo dispozicijskega fonda od 63 in pol milijona dinarjev, ki se porabljajo za vzdrževanje političnih propalic in njihovih listov. Tudi na to vlada ne more odgovoriti in zato zahteva poslanec v imenu naroda, naj se vlada postavi pod kuratelo, pripominja pa, da so si radikali že sami sebi našli kuratorja — v Franciji.
Pašičev režim je spravil našo državo v pravo pod-ložništvo napram Franciji: sklenjene so tajne gogodbe, za oboroževalno posojilo je zastavljena državna imovina itd., sedaj pa nam je našel še drugega kuratorja v fašistovski Italiji. Pod italijansko izkoriščanje in kuratelo nas je spravil Pašičev režim radi tega, ker pričakuje od fašistovskega diktatorja Mussolinija pomoč {mi izvajanju svoje politike na zunaj in na znotraj države. Odkar je na vladi, Mussolini vedno prigovarja: Srbi, glejte vi proti Solunu in Skadru, glede hrvatskih in slovenskih krajev se bomo pa sporazumeli! — Srbi res gledajo in gledajo proti Solunu, hrvatski in slovenski živelj pa pada pod Italijo, izgublja tam celo svoja prava kot narodna manjšina in cela naša država postaja plen italijanskega izkoriščanja. Z uničenjem reske samostojnosti je ponovljen mednarodni zločin razdelitve Poljske in uničenje dubrovniške hrvatske republike po Napoleonu ter republike Venecije po Napoleonu in Avstriji. Sramotni delež sokrivde pri ponavljanju takih zločinov pa beograjske oblastnike prav nič ne peče in ne vznemirja, ker gledajo po nasvetu Mussolinija proti Solunu ter se zanašajo na njegovo pomoč v pogledu .svoje notranje politike.
Rimsko-beograjska pogodba ima dve tajni klavzuli, ki naravnost ogrožata mir na Balkanu in v Evropi. To ste točki: 1. da se Italija zavezuje za slučaj notranjih nemirov v Jugoslaviji poslati čete, če bi bila od kraljevine SHS v to pozvana. V vsakem slučaju! pa ostane Italija napram beograjski vladi dobrohotno nevtralna.
2.	Jugoslavija dobi privoljenje Italije, da v ugodnem trenutku zasede Solun in zaledje, za kar bi dala Jugoslavija Italiji teritorijalne koncesije v Dalmaciji. ■<—. To tajno stran rimskega pakta, ki je po prvi točki naperjena proti Makedoniji, po drugi pa ogroža vitalne interese hrvatskega naroda, je obravnavalo in objavilo hrvatsko narodno zastopništvo na svoji seji, ki se je vršila v nedeljo v Zagrebu. Listi, ki delajo posredno in neposredno za sedanji režim, skušajo spodbijati verodostojnost tega razkritja,, ali pa vsaj izražajo dvome ter se zanašajo, da bo vlada seda j vse to zadostno in odločno demontirala.
Vlada res lahko vse to zanika, a ne sinemo pozabiti, kako so že razne stvari tajili in zavračali ministri in kakšna so že bila poročila beograjskega presbiroja. Nadalje se ne sme pozabiti, da razkritja hrvatskega narodnega zastopništva niso nova in nepričakovana. — Skozi par tednov že napoveduje nežimski tisk važne stvari glede Skadra in Soluna. Najprej se je pisalo o deputaciji iz Skadra, ki je prišla v Beograd prositi, naj se to mesto zasede ter tako reši propada in eden od ra-dikalskih poslancev je v parlamentu vznešeno govoril o pravicah do Skadra. Potem so se pa pogledi obrnili proti Solunu, ker se je tako okrog 15. p. m. po rimskih listih začela izražati želja po nadaljnem teptanju in izigravanju mednarodnih določil. Tedaj so začeli rimski listi izražati, željo in načrt, ki je zelo enostaven: če se je lahko uničila mednarodno priznana reška dr- ; žava, zakaj se ne bi še uničila ali prikrajšala Albanija, ; — Italiji Albanija, Srbiji pa Solun! — V tem smislu j se je tedaj razpravljalo po raznih listih in je seveda j tudi Eeogradu silno prijalo. Pa to seveda ni glavno, i kombinacij je bilo že vse polno in vseh mogočih, važno i je pa to, da so tedaj italijanski listi tudi avtentično po- ; ročali, da vsebuje rimsko-beograjski dogovor tajna do- j ločila. — Iz tega sledi: če ne bi bilo tajnih določil, bi ' morala naša vlada že tedaj' dementirali te rimske vesti i in ker se to ni zgodilo, bo sedaj pač težko zavrniti zagrebška razkritja o tajnih točkah rimske pogodbe, {
Ko tajne točke pogodbe ogrožajo mir na Balkanu, ] pa skuša Italija svojo politično zmago prenesti tudi na gospodarsko polje. Sedaj se vršijo trgovinska pogajanja z Italijo na temelju italijanskih predlogov, ki stremijo za tem, da se med Italijo in državo SHS vzpostavi popolna gospodarska pariteta.
Italijanska delegacija pravi: Italijanski narod je velik in velikodušen napram svojim sosedom, a posebno še proti narodu, ki si z njim deli Jadransko morje! Italijanski narod, je poln demokracije in liberalizma in
zato vam mi, delegati Italije, delegati Mussolinijeve Italije ponujamo popolno reciprociteto! — Vi boste svobodno pluli po naših vodah, mi pa po vaših, vi boste pri nas lahko gradili svoje fabrike, mi pa pri vas, vi boste pri nas lahko odpirali svoje trgovine, mi pa pri vas.
Tako in podobno se glasijo sirenski glasovi italijanske delegacije ter gotovo prijetno zvenijo g. Pašiču in vsem drugim, ki imajo koristi od takih transakcij, Hrvatom in Slovencem so pa take ponudbe glasniki smrti in pogina celokupnega gospodarstva. Reciprociteta dveh enako močnih gospodarskih edinic je moralna in razumljiva, pariteta med Jugoslavijo in Italijo pa pomeni smrt našemu pomorstvu, uvozni trgovini, celi vrsti industrije in povrh še domačemu delavstvu, ki je že sedaj v veliki bedi in brezposelnosti.
Italijansko prodiranje na Balkan je v polnem teku in smo mi na potu, da postanemo največja žrtev italijanskega imperijalizma in izkoriščanja.
Politični položaj.
Pred nastopom ojpozicijonalnega bloka. Po sklepu seje hrvatskega narodnega zastopništva je že odpotoval v Beograd poslanec HRSS dr. Predavec, ki ima s seboj polnomočja gotovega števila poslancev, da jih izroči predsedništvu skupščine v verifikacijo. Ministri se neprestano posvetujejo ter obenem tudi motijo svet z raznimi kombinacijami, ki jih raznašajo po listih. — Tako se razlaga od ene strani, da se je ena cela skupina radikalskih poslancev izjavila celo za revizijo ustave ter da hoče ona prevzeti vlado z opozicijo. Drugi zopet naglašajo, da ima Pašič poleg Džemijeta še dovoljno število Pribičevičevih demokratov, da lahko z njimi naprej vlada ali pa napravi volilno vlado ter izvede volitve. Poleg tega so seveda še druge raznovrstne kombinacije. Gotovo je za sedaj samo to, da bodo radikalci po svojih znanih navadah ovirali in zavlačevali verifikacijo mandatov HRSS poslancev ter da bodo opozici-jonalni blok razpustili kot «protidržavno« zvezo. Dže-mijet, ki ne prezre nobene vladne zadrege, tudi sedaj pritiska na Pasica z novimi zahtevami in če Pašič sedaj sprejema v avdijenco ravne radikalske agitatorje iz Slovenije, Hrvatske in Bosne, tudi ne bo prineslo njegovemu režimu utehe in koristi. — Vlada misli tudi na volitve, kar se vidi v tem, da že naklada — volilno koruzo..Naročila je že, da se 27 vagonov koruze, ki so bili že v Ljubljani namenjeni za siromašno prebivalstvo Slovenije, odpelje v Črno goro.
Politika oficirjev. Kakor vedno ob izmenjavanju situacije, tako se tudi sedaj kaže politično gibanje vojaških krogov, katerih kvarna vloga se je iz Srbije prenesla v notranjo politiko države SHS. Po solunskem procesu se sedaj prvič pojavlja v javnosti oficirska organizacija «Črna roka«, ki s svojo spomenico skupščini zatrjuje svoj patrijoiizem in svojo lojalnost. Črno roko je, kakor znano, izpodrinila Bela roka, ki se vedno drži radikalske stranke, ter vsa važna mesta v armadi zaseda s svojimi pristaši. Sedaj,; se govori od ene strani, da se hoče Foia roka pobotati s Črno roko, drugi pa domnevajo, da so med Belo roko nastali spori in da se Črna roka zato dviga, ker računa s koncem radikalske-ga režima.
Proti kuluku. Na skupščinski seji v soboto je zunanji minister končno le odgovoril na vprašanje poslan ea dr. Hohnjeca, zakaj Se v Sloveniji sestavljajo spiski za kuluk in zakaj se grozi občinam, ki so sklenile proti kuluku resolucije. Notranji minister se je izgovarjal, da se je to zgodilo z ozirom na znani zakon ministra zgradb. Poslanec dr. Holm j ec se s takim odgovorom ni zadovoljil ter je najprej razložil stališče SLS glede kuluka, potem pa z oziröm na avtonomno pravo občin zavrnil poskuse in namene prisilnih ukrepov proti občinam, ki so napravile sklepe,in prošnje zoper izvedbo kuluka. To je pravo, ki ga daje poedinim državljanom ustava. Po členu 15. ustave imajo vsi državljani pravo do prošnje. Prošnje more podpisati eden ali več državljanov, ali pa pravne osebe. Prošnje se morejo predložiti vsem oblastem brez razlike. Kdo bi to pravo zanikal občinam? Po členu 14 ima jo državljani pravico zborovanja in dogovorov. Zakaj se ne bi smeli razgovarjati v občinskih sejah o tem, kako nepraktičen, neizvedljiv in nemogoč je zakon o kuluku? Zakaj ne bi smeli na občinski seji se dogovarjati o resoluciji, ki izraža njihovo sodbo o kuluku, in zahtevati, da se njihovo mnenje od vlade upošteva? To pravo garantira ustava občinam, to je naravno pravo in bistvo občin. Občina je naj-prostejiša politična edinica, ona je bila pred državo. Ona ima po svoji naravi in „rojem namenu gotovo pravno določen delokrog in določeno območje. Država teh pravic občini ne more konfiscirati. Ako to izvrši, stori akt protipravnosti in nasilja. Mi hočemo, da ostane pravo občin neokrnjeno. Naša stranka je vedno bila
in vedno bo dločno na braniku za avtonomijo in za pravo avtonomne občine.
Nova poslanika v Beogradu. Dne 3. t. m. je preda! novi italijanski poslanik v Beogradu, general Bodrero svoje akreditive kralju. V Beograd je prispel tudi že novo imenovani francoski poslanik de Buille. Posetil j c Ninčiča, na dvoru pa bo predal akreditivna pisma še tekom tega tedna.
Bolgjarske rapaitacijc naši državi. Potom sporazuma naše države z Bolgarijo bi morali mi prejeti od Bolgarov 150 milijonov levov v naravi in 150 milijonov levov v denarni gotovini. Prijemke v naravi nam mora dati Bolgarska radi rekvizicij, katere si je privoščila za časa okupacije Srbije. Od onih 150 milijonov, katere naj prejmemo v naravi, bi naj dobili za 75 milijonov raznih vrst žita in sicer za: 30 milijonov pšenice, za 45 milijonov koruze in za ostalih 75 milijonov pa premoga. Bolgarska pšenica in koruza sta že pripravljeni za odpremo in se tozadevno čaka samo na odlok našega finančnega ministra in potem bo to blago uto-vorjeno na ladje v Varni ter Burgasu. Koruza in pšenica morata biti najboljše kakovosti. Naš finančni minister še vedno čaka in čaka, akoravno se je že ena od trgovskih tvrdk ponudila, da odkupi bolgarsko žito. — Onih 150 milijonov v denarni gotovini je že prejelo naše finančno ministrstvo, samo da o tem prejemku nikdo ne zna, ali se je že uporabil, ali se še bo in kako se bo.

Po svetu.
Denar na Reki. Od sedaj naprej je zakonitim po tom uvedena na ozemlju reške države italijanska valuta. Krone reške države, deponirane v Kreditnem zavo du narodnega sveta in nadomeščene z blagajniškimi boni, emisiranimi od istega zavoda, so zamenjane v lire v relaciji 0.40 lire za vsako krono, pri čemer je za-popaden tudi odbitek 0.12 lire, za katerega je italijanska vlada že izdala blagajniške bone. Rok za zamenjavo je do 1. aprila t. I.
Grška. Odlok parlamenta, da bo plebiscit odločil usodo vladavine je napravila med prebivalstvom ugoden vtis, dasi je zelo razburil ekstremne republikance. Predlog o plebiscitu je stavila vlada; republikanci so v razburjenju radi uspelega glasovanja zapustili parlament z grožnjami o nasilni vpostavitvi republike. Sedaj pa skušajo v svojih listih ta izbruh ublažiti ter ga dokumentirajo kot protest, ki je osvobodil stranko odgovornosti. Republikanci bodo še odločili, ali naj popolnoma zapuste parlament, ali pa se vrnejo nazaj. Verjetno je, da storijo poslednje, ker so se znatno ojačili; pridružilo se. jim je namreč še 15 liberalnih republikancev. Tako številni bodo igrali v parlamentu znatnejšo vlogo, kakor dosedaj, ter bodo mnogo vplivali na potek plebiscita. Ta se bo vršil v začetku meseca maja in sicer v treh razdobjih. Najprej se bo glasovalo o odstaviti dinastije Svaderburg—Glücksburg, ki jc bila sedaj na vladi, potem, o eventualni izvolitvi nove dinastije in končno o proglašenju republike. Glasovanje se bo vršilo z glasovnimi listki. Za nepristranost plebiscita bo preskrbela vlada z raznimi varnostnimi merami, zlasti na voliščih, tako, da bo ljudstvo nemoteno iz- ' javilo svojo voljo. Republikanci so se sedaj z vso močjo vrgli na agitacijo, pa tudi pristaši bivše dinastije delajo s podvojenimi silami tembolj, ker imajo na razpolago znatna sredstva.
I ta tijjansko»- če š k a trgovinska pogajanja so bila zaključena v soboto. Pogodba obstoji iz carinske pogodbe in konzularne konvencije. V slednji je rešeno tudi vprašanje potnih listov. Zadnje korekture pogodbe je napravil Mussolini sam. Velikega pomena so ugodnosti v tržaški luki in prednosti pri prevažanju čehoslovaš-kega izvoznega blaga po italijanskih železnicah v Trst in Genovo.
Köncesija Italijie Rusiji. Italijanski listi živahno razpravljajo o rusko-italijanski pogodbi, zlasti o njeni spremenitvi. Službeno še ni italijanska vlada ničesar izjavlja, ‘časopisje pa je izvedelo, da se spremembe pogodbe prav nič ne tičejo koncesij, katere je Rusija Italiji že obljubila. Tičejo se samo zunanje trgovine, ki je v Rusiji državni monopol, Italija bi pa po stari pogodbi uživala take ugodnosti, ki bi bile v nasprotju* rusko ustavo. Najvažnejše koncesije, katere je Rusija Italiji dovolila, so sledeče; 1. Posebna železniška in carinska tarifa za uvoz italijanskih industrijskih izdelkov. 2. Italijanskim paroplovnim društvom se dovoli plovidba po Črnem morju, kakor tudi kabotaža v črnomorskih lukah, tako, da italijanska morska zastava uživa iste pravice, kot ruska. 3. Italijanskim emigrantom bo Rusija dala na razpolago za obdelovanje ugodno področje med Črnim in Kaspiškim morjem.
Konec turškega kalifata. V turškem parlamentu v Angori je prišel na razpravo predlog, katerega je podpisalo 50 poslancev in po katerem: bi se. ju ora) v lurčiji
kalifat odpraviti. Tudi bi sc po noveni zakonu morali izgnali vsi moški in ženski čiani bivše sultanove obi,-tclji, katerih je v Turčiji, zlasti v Carigradu precej. Izgubili bi pravo turških državljanov, državo bi pa morali zapustiti tekom 10 dni po sprejetju zakona. Kakor se domneva, bo parlament ta predlog sprejel.
Beležke.
Kedo poslavlja pri nas ministre? Na to vprašanje lahko z mirno vestjo odgovorimo: dinastija Pašič po ženski in moški strani. Celi jugoslovanski javnosti je zna: e, kako je starosta Pasic uzurpiral moč ter oblast do to mere, da samovoljno postavlja ministre. A to šf menda vendarie ne bo vsakemu znano, da imajo tudi člani Pašičeve obitelji pravo na ustvarjanje ministrov. Vsak ožji sorodnik g. Pašiča ima kacega ministrskega kandidata. Gospod Velizar Jankovič je bil tudi kandidat gospe Djurdjine Pašič; pokojni Dobra Mitrovič go-spice Dore Pasic; a pop Janjič Itadeta Pašič. S posimi njim ukazom je poslal minister saobraćaja dr. Kojič in zanj sc je najbolj potegoval Rade Pašič. Zadeva s Kojičem je bila ta-le: V času, ko je bil položaj dr. V. Jankoviča omajan in je bilo videti, da je Jankovičev padec neizogiben, so se pojavili na trgovinskem ob/ >r-ju naenkrat novi «kšefti« g, Radeta Pašič. Ti «kšefth so prišli do resnega vprašanja in realizacije s padcem dr. Jankoviča. Rade se je začel posvetovati š svojimi prijatelji in ti so takoj ugotovili, da bi bil za razvoz-ijanje teh «kšeftov« najbolj sposoben dr. Kojič, ki . i « n kot bivši trgovinski minister že odlično prakso. Gospod Pašič po teh družinskih razgovorih in posvetih ni vprašal nikogar za svet, ni nikogar obvestil, ampak je kar samovoljno porinil kralju v podpis ukaz o imenovan ju g. Kojiča ministrom saobraćaja.
Zavezniki radikalov. Beograjski list «Novosti«, ki je sedaj last bivšega srbskega konzula in ministra Joče Jovanoviča, opisuje, kake zaveznike imajo radikali in kako se pod njimi živi v južni Srbiji, kjer so izginili skoraj že zadnji sledovi javne varnosti in avtoritete postave. Glasoviti Azem Bejta iz dreničkega sreza je bil že leta 1918 proglašen za hajduka in ocenjen (razpisali so mu precejšnjo svoto na živo ali mrtvo glavo), ko se je pa leta 1919 ženil z drugo ženo, so bili na njegovi svatbi: dva radikalska poslanca in komandant žandarmerije iz Kosovske Mitroviče in jedlo se je meso, katero so Azem Bejtanovi razbojniki izropali siromašnemu narodu. — Po gostiji je šel Bejla zopet na rop ter vedno bolj divjal, lani sta pa načelnika dreničkega in zvečanskega okrožja stopila z njim v kontakt ter se sporazumela. Po tem sporazumu se Bejta s 25 razbojniki obveže, da oblasti ne bo napadal, one pa naj njega pustijo v miru. Po lem «sporazumu« hodi cela ta banda do zob oborožena svobodno po celem okraju. To pa še ni vse, najhujše je to, da z ljudstvom počenja, kar sc ji ljuhi. Tamošnji svet je primoran, da to celo bando prehrani in davek, ki ga siromašni narod plačuje za vzdrževanje teh banditov, je v mnogih krajih trikrat večji od državnega davka. Azem Bejta si sedaj v svojem selu Galice gradi veliko kamenito kuio in delo je razdelil na dve vasi ter uvedel svoj kuluk. Seljakom, ki se pridejo pritoževati; pravi srezki načelnik: Jaz vam ne ukazujem kulučiti Azem Bejti, vi pa storite, kakor morete in znate. .— Vsi cd tega seveda revni ljudje brez vsakega varstva še naprej hodijo razbojniku na. kuluk. — Cd nekega Am avta je zahtčvai Bejta, naj mu da svojo hčer za tretjo ženo. Amavi ni hotel, hajduk mil je jpa zagrozil s smrtjo in človek brez pomoči in varstva se je moral udati. Sedaj se bo te dni tretjič ženil haj-'duk Bejta in pilo ter jedio se bo ko na svatbi kraljeviča
Marka.-----V to hajdučko idilo spada tudi radikalski
parlamentarni zaveznik — vodja Džemijeta Ferhat Draga. On sam je bil leta 1921 v «Službenih Novinah« razglašen za hajduka, eden njegovih bratov, Ajdin Draga je leta 1913 umrl kot hajduk, drugi Nedžib Draga je pa pomagal avstrijski okupacijski oblasti pri nasilju nad prebivalci Kosovega polja. — Nadalje navajajo «Novosti« kot radikalsko veličino južne Srbije popa Subotiča. Ta je bil pajdaš hajduka Zoriča, ki je plenil Sandžak in Bosno. Ko je bil ia hajduk ubit, je hotel komandant banjaluškega v-ojnega okruga tudi popa zapreti, pop pa hitro v Beograd in v radikalno stranko — in danes so mu vsi grehi odpuščeni in še vplivna osebnost je postal.
Kan plo h mo Ì
Minil je pustni čas,, čas veselic in plesov, raznih balov in plesnih venčkov itd. Društva, tudi strogo strokovna, gospodarska, se kar kosajo med seboj, katero bo .imelo svoj ples. Ni je skoro krčme, kjer bi se pod to ah ono krinko ne vršil kak ples. Mladina od šolarjev naprej se kar gnete tam, vino teče po mizah skrokani se gugajo posamezni pari proti jutru domov. Tako obhaja slovensko ljudsivo v pustnem času nedelje in praznike — Gospodove dni. Nadaljuje se to v pond el j ek in še dalje. Kakor velika povodenj prodira to veseljačenje, pijančevanje in plesanje, divjanje in zapravljanje v vse vasi in kote naše domovine, vedno večje kroge mladine potegne v ta vrtinec. Žalostna, da je strah, je ta slika/Kaka ho naša mladina, kaka bodočnost našega naroda, če bo šlo tako naprej! žalostni so sadovi tega veseljačenja.
Čim več je teli tako imenovanih «veselic« po gostilnah, tem več je na primer tatvin. Kadar je napovedo na kaka taka «veselica«, ki ni drugega ko pitje in pie- j sanje, takrat smo lahko prepričani, da bodo par dni
prej znjanjkalc kokoši, zrnje itd. Mladina zdaj nima zaslužka, starši pa tudi ne denarja, pa hajđi krast. In sčasoma se s pomočjo teh veselic navadijo mladi ljud je na zapravljanje, pijančevanje in pohajkovanje, na pijačo in slabo družbo — in na tatvine. Od vseh strani se slišijo take in enake pritožbe. Koliko pretepov in pobojev se zgodi pi i teh priložnostih, po bolnišnicah imajo po nedeljah zvečer in v pondeljek polno dela, da po-šijejo skupaj rane, dobljene pri teh «veselicah«. Čudna zabava, lepo veselje lo, ki se konča v bolnišnici ali p ; v ječi.
V krčmah ima tudi največ slabih znanj svoj: zače tek, česar sad so nezakonski otroci, katerih število med našim ljudstvom strahovito narašča, znamenje pokvarjenosti. moralnega propadanja, grozne lahkomiselnosti.
Med mladino, tudi kmetsko je opaziti vedno več' mržnje do rednega dela in življenja, nekako bolestno hlastanje po uživanju, zabavi brez konca in kraja. Poštene zabave o pravem času, v pravi meri nihče ne bra ni in ne obsoja, a to brezmejno veseljačenje cele dneve in noči je od zla, ubija dušne in telesne moči, stori človeka nesposobnega za težke in važne dolžnosti in naloge življenja. Na ta pot lahkomiselnosti, zapravljanja, razuzdanosti pripeljejo največ mladine ravno tako imenovane «veselice« po gostilnah. Tam zapravlja mladina denar, čas, poštenje, pamet in zdravje, starši pa doma solze točijo, preklinjajo, bridke ure preživljajo.
Smelo trdim, da tudi gostilničarji nimajo d tega bogve kakega haska. Ob taki priliki se mnogo pokrade, polomi in pobije, goljufa in ne plača. Starši, katerih otroci se tam pohujšajo, preklinjajo krčmarja, blagoslova božjega nima, prej ali slej pride prokletstvo nad tako hišo, nad starše ali otroke. Poznam marsikateri tak vzgled iz življenja. Zato je tudi precej pametnih in poštenih krčmarjev, ki to vpoštevajo, ki ne trpijo takih, za mladino tako pogubnih prireditev, pa zavoljo tega ne trpijo škode, niso na slabšem, ampak na boljšem, uživajo spoštovanje poštenih ljudi, ter si ne obtežijo vesti s tujimi grehi.
Nepregledna je škoda, katero povzroča to veseljačenje in zapravljanje med našo mladino. Taki mladini ni mar resno delo, ne pošteno življenje, ne skrb za res nični napredek gospodarski in kulturni. Če se priredi kako poučno ali gospodarsko zborovanje, te mladine ni dobiti zraven, nima smisla za to, ji je predolgočasno, če pa sc oglasi kje kak «cigo-migo«, pa jih je na stotine zraven, vztrajajo celo noč, zapravijo lepe stotake. Ne slikam prečrno, taka je slika današnjih dni v resnici! Narod, katerega mladina ne pozna reda, varčnosti in poštenja, je na polu — navzdol, v propad.
Zato se nam čudno zdi, da še oblasti, ki bi jim vendar morala hiti največja skrb —- blagor ljudstva, to posredno ali neposredno podpirajo. Občine dovoljujejo vse povprek muzike in.plese, okrajna glavarstva pa podaljšanje policijske ure. Kakor hi se do policijske ure še premalo pilo in je treba še podaljšati čas za pitje črez polnoč.
Amerika, Rusija in nekatere druge države spoznavajo veliko nevarnost, škodljivost in pogubnost brez mejnega pijančevanja in skušajo s prepovedjo alkohol nih pijač to-škodo od ljudstva in države odvrniti, naša obla siva pa še podpirajo to kugo. Hudo je za naše ljudstvo, da takozvana inteligenca v tem oziru ne daje dostikrat dobrega vzgleda. Nekateri sc zelo trudijo, da bi omejili to kugo, a še niso mogli mnogo doseči, ker še je preveč presodkov, premalo resne volje, ker ima veliko moč nad nami stara navada. Zato pa bi treba bilo maio poštenega premišljevanja.
Dnevni novice.
SEJA VODSTVA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!
Ker gre sedaj za to, da se vrže korupcijski režim in sc osnuje opozicijonalni blok, sc jc vršila v Ljubljani dne 3. t. in. v dvorani Rokodelskega doma seja vodstva SLS. Na seji je poročal o parlamentarnem položaju in o snovanju cpozicijonalnega bloka strankin načelnik dr. Korošec. Po končani debati o načelnikovem p-oročilu je vodstvo stranke stavilo ta-le v obliki resolucije gd dr. Preji a predlagani in enoglasno sprejeti predlog;
Vodstvo SLS vzame poročilo strankinega načelnika z coi chiava njem na znanje. Vodstvo z obžalovanjem konstatira, da jc sedanji samosrbski centralistični vladni sistem tako v zunanji kakor notranji politiki države pokazal svojo popolilo nesposobnost, da je s sramotno izročitvijo Reke Itali ji oškodoval življenske interese države in ugled iste pred zunanjim svetom, da nima ne volje ne smisla za zaščito naših narodnih manjšin v inozemstvu, da je s svojo notranjo politiko storil vse, kar vzbuja nezadovoljnost in nevoljo ljudstva, da uganja in ščiti najgršo korupcijo, da brez stvarne potrebe, samo iz političnih nagibov, s parcelacijo Slovenije in Hrvatske razbija stare upravne edinke in stari, oživljeni in dobri upravni red, da s kulukom in tudi drugače uvaja reakcijonarne, kulturne države nevredne metode, da s krivičnim in nesoeijalnim davčnim sistemom ubija blagostanje ljudstva in njega gospo<Lr;r>ke vire, usiljevanjem srbščine in cirilice v šoli, uradu in javnem življenju žali naš narodni čut in reres, zavira naš naravni narodni in kulturni razvoj in občutno otežuje javno upravo ti d.
Vse to dokazuje, da iz tega nevzdržnega in nevrednega koasa vod: samo fundamentalna reorganizacija države na avtonomistični bazi, ko se bodo avtonomni slovenski, hrvatski in srbski narod sami vladali vsak po svojih prilikah in kult rnih potrebah. Zato vodstvo S).S poziva svojo parlamentarno delegacijo, da zapo-
čelo, nam proti naši volji vsiljeno borbo brezobzirno i» energično nadaljuje, dokler svojega cilja ne doseže in da sc pri tem poslužuje vseh možnih in dovoljenih sredstev, čijih izbiro z zaupanjem njej! prepušča.
Sejo je zaključila zahvala vodstva Jugoslovanskemu klubu za dosedanje odločne nastope.
Kolika posojila zabtevja naša industrija? Centralna industrijska korporacija v Beogradu dobiva dnevno prošnje industrijalcev za posojila. Subotica prosi za 70 milijonov dinarjev in sicer za 60 industrijalcev. — Novi Sad 55 milijonov za 40. Veliki Bečkerek več nego 200 milijonov za 50 industrijalcev. Vojvodina prosi za 350 milijonov za 150. Iz Velikega Bečkereka ;o se javili ponajveč mlini. Ljubljanska zveza industrijahev prosi za 30 milijonov za 20 članov in razun tega je prosila samo ena firma za 40 milijonov. Savez industrijalca Zagreb se je obrnil na centralo, da mu ta osigura posojilo v znesku 70 milijonov za 25 članov. Toliko prosijo hrvatski industrijalci kot posojilo, a v zgornjo svoto ni vračunjena sveta velikega zagrebškega industrijalca, ki je prosil naravnost na centralo proti garanciji /.a 60 milijonov. Sarajevo je priglasilo 40 milijonov za 30 članov. Iz Makedonije se je javila samo ena skop-ljanska tvrdka in sicer za 5 milijonov. Dalmacija še ni poslala svojih prijav. Srbija je naznanila vse velikanske svote zelo hitro. Industrijska komora v Beogradu ima 156 podjetij od teh je prosilo vsako podjetje proti: garanciji za velike svote. Beograjska industrijska komora šteje 450 članov, vsi so se javili za posojilo in med temi je okoli 200 malih mlinov. Od 156 podjetij je ponudilo 127 trajno jamstvo. Iz ravnokar navedenega je razvidno, v kako kritični denarni krizi je naša industrija. Tudi, če bo dobila naša industrija te milijonske svote, odkod, kako in kedaj bo plačala ogromne obresti.
Obiteljski dodatek častnikom. Odlok vlade, da sc-vsem oficirjem izplačuje mesečno za vsakega otroka 150 dinarjev, je državno računovodstvo takoj provelo ter izdalo že nalog blagajni vojnega ministrstva, da začne omenjene doklade izplačevati že s prvim marcem.
Narodni zastojpniki — denuncijanti. Hrvati v Hercegovini so dobili pri zadnjih volitvah za narodno skup ščino razmeroma veliko število mandatov. Hercegovin-ski radičevci ne gredo v skupščino, niti ne obiskujejo svojih volilcev, a bivša radičevca Matej Kordič in Mati ša Mlinarevič sta se postavila čisto v službo mostarske čokorilovske čnršije, ki gnjavi ter denuncira her-cegovinske Hrvate. Kordič in Mlinarevič sta javno žigosana ovaduha. Ker sta se izneverila programu, na katerem sta bila izvoljena, ju je Hercegovina zavrgla in ona dva sta stopila v službo čokorilovstva. Začela sta izdajati: «HercegovaŠki Slobodni dom«, v katerem pojeta božanstveno slavo Nikoli Pašiču. Ni jima pa dovolj, da obožujeta Pašiča, ampak hočeta dokazati svojim volilcem, ki so ju zavrgli, da predstavljata moč, ki ne pozna šale. Potom dokumentov jc dokazano, da Kordič in Milanovič s pomočjo eokorilovcev prestavljata hercegovske hrvatske uradnike. Eden od mostarskih čokorilovcev je pisal Kordiču, naj se zavzame za nekake njegove trgovinske koncesije in zajedno mu je poslal celo listo hrvatskm uradnikov, ki bi naj bili prestavljeni po posredovanju Kordiča. In Kordič je res točno izpolnil željo mostarskega čokorilovca. Iz ravnokar navedenega pisma je jasno, da se Kordič že dolgo ukvarja z ovaduštvem in hrvatski hercegovinski listi obljubujejo, da bodo obelodanili vse Mlinaričeve in Kcrdičeve denuncijacije. Groza popade človeka, ako pomisli, kedo danes zastopa hercegovske Hrvate. Hercegovina ni bila nikdar tako bridko ogoljufana ter varana, kot pri zadnjih volitvah. Za pokojnim branjevcem Didakom Bunličem, ki je bil ponos cele Hercegovine,' so se dvignili do narodnega zaupanja ljudje efi-jaltske in ovadnške morale. V dobi »volilne, agitacije sta Kordič in Mlinarovič prisegla, da rajše umrjeia, preden bi izdala hercegovske Hrvate. Nikdo jima ni bil dovolj pošten in dovolj značajen Hrvat. Pozivala sla narod na mržnjo näpräm Srbom, oznanjala sta, da se je Hrvatska pučka stranka prodala Srbom, a «edaj sta sama padla tako nizko, čokori lovska mostarska čarši-ja jima je vse; iz najgorečnejših Hrvatov sta postala zatiralca lastnega naroda — hrvatožrea.
Atentat na predsednika madžarske stranke. Dne 3. marca so neznani zlikovci napadli v Senti v Vojvodini predsednika madžarske stranke dr. Jovana čeieia. V temni ulici so ga pričakovali ter odadli na njega več strelov. Predsednik je bil lahko ranjen, policija pa še zločince zasleduje.
Napadeni zagrebški Židje. Ko je priredilo židovsko športno društvo v Zagrebu svoj ples, je prišlo skoro do pretepa med cionisti in nekaterimi mladimi vročekrvneži, ki so prišli motit židovski ples. Ko je bila zabava baš v najboljšem leku, so začele padati z galerije v dvorano steklenice z amonijakom in saimijakom, kar je plesalce strašno preplašilo, ker so vsak čas pričakovali, da pade še kaka bomLa. Ko je nekdo zaklical: gori, gori, je nastala v dvorani strahovita panika in prišlo bi pri izhodu gotovo do nesreče vsled gnječe, da ni prihitela policija ter pomirila plesalce, demonstrante pa aretirala. Isti večer je nastal izgred tudi v kavarni Corzo, ki se je s pomočjo policije prav tako završil, kakor oni na plesu.
.Sarajevska občina in kopališče Ilidže, Kopališče Ilidže v bližini Sarajeva je nekdaj slovelo po celi Evropi. Bilo je izborno urejeno in posečaii so ga tujci skoro iz celega sveta. Po preobratu pa je začelo kopališče propadati. Razni upravniki, vplivni člani vladne stranke, so ga smatrali za pripravno cksplcßticijsko podjetje, ki
fr.	- 100.4
. je nosilo lepe dobičke v njihovo blagajna Ker so se ti upravniki hitro menjavali, je vsak skušal v čimkrajšem čdšu tem več nagrabiti, kar je seveda povzročilo propad tega nekdanjega cvetočega kopališča. Tujci so jeli izostajati in to je občutilo tudi Sarajevo, katerega trgovci in hotelirji so imeli lep zaslužek pri obilnem tujskem prometu. Radi tega se je sedaj odpravila v Beograd posebna deputacija sara jevske občine, da izposluje pri ministrstvoma narodno zdravje odobrenje, da prevzame j sarajevska občina kopališče, ki je dosedaj prinašalo ; državi samo deficit, v svojo lastno režijo ter ga sama ! upravlja. Na ta način bo korupcija v upravi izginila in j kopališče se bo zopet povzdignilo.
Originalen samomor v Osjeku. Preteklo nedeljo je ! izvršil v Osjeku na kolodvoru samomor trgovec s svinjami Adam Munk. Ker je zgubil v trgovini velike svote, j se je odločil za samomor, katerega je izvršil na precej ; originalen način, šel je k vagonom, katere je stroj na j kolodvoru premikal. Na vprašanje strojevodje je Munk i dejal, da išče neki vagon. Skril se je na lo pod premi- j kalne vagone ter vtaknil glavo med' odbijača. Ko je ho- ' tela lokomotiva vagone priključiti, sla odbijača skupaj ; trčila ter zdrobila Munku glavo.	j
Nevarnost zdravniškega poklica. Te dni je bil tež- j ko poškodovan sarajevski psihijater dr. Egon Zahrad- j ka pri izvrševanju svojega polica. V oddelek bolnice j za umobolne, kjer je on šef, so pripeljali gorostasnoga j kmeta, ki je znorel ter bil tako nasilen, da je bil ves po- j vezan z verigami in vrvmi. Ko ga je zdravnik preisko- j val, se je znorelemu nenadoma posrečilo osvoboditi si j roko in udaril je zdravnika z vso močjo s pestjo po ie- j vem sencu, da se je ta zgrudil takoj nezavesten ter je j sedaj radi tega opasno zbolel.
Koliko tujcev se je mudilo v Beogradu leta 1923? — j Centralni prijavni oddelek mesta Beograd je izdal sedaj j statistiko, koliko tujcev je prišlo leta 1023 v Beograd, j Dovoljenj, da stanujejo v Beogradu, je bilo registrira- I n ih od sledečih tujih državljanov: ruskih 13.250, čchoslo j vaških 920, avstrijskih 104, madžarskih 245, nemških 227, italijanskih 127, grških 88, poljskih 58, rumunskih' 41, francoskih 41, švicarskih 37, angleških 32, ameriških 18, bolgarskih 21, armenskih 15, španskih 8, turških 7, estonskih 7, belgijskih 5, albanskih 4, holand- i skih 4, reških 3, perzijskih 3, danskih 3, švedskih 3, egiptovskih 3, iuksenburških 1, litvanskih 1 in leton-skih 1. Vseh tujcev skupaj je bilo 16.620 iz skupno 30 držav.
Spavalna bolezen v Novem Sadu. Časopisje je precej pisalo o čudnem slučaju spalne bolezni, ki se je pred kratkem pojavila v Beogradu. Neka dijakinja je spala nepretrgoma preko 20 dni. Sedaj se je enaka bolezen pojavila tudi v Vojvodini v Novem Sadu. Vojak Lazar Ačimov iz Kovina spi že dva tedna, ne da hi ga j bilo mogoče prebudili. Leži v bolnici, kjer ga zdravnici j umetno hranijo.	'	j
Konec «Beograda«. Najnovejši beograjski šovlfii- j stični dnevnik «Beograd«, ki je s tako silnimi pompom napovedal Svoje velesrbstvo, je te dni prenehal izhajati. Njegovi izdajatelji pravijo, da je to prenehanje le začasno.
Snežne in vodne nevarnosti. Iz Bosne javljajo, da je tam na več mestih piorcčt ukinjen vsled silnih plazov, ki so razdrli prometne ceste in železniške:proge na več mestih. Sneg ie v Besni in Liki zelo visok, pred par dnevi pa je pritisnil jug ter povzročil, da drve iz hribov v doline silne lavine, ki povzročajo veliko škodo. V dolinah se sneg hitro topi ter preti .nekaterim kra jem velika nevarnost cd poplave. Zlasti Hercegovini preti kata strofa Od Neretve, ki je silno liamstla ter na več mestih že prekoračila bregove. Nevarnost od povodnji preti tudi v Sloveniji, nekaterim krajem na Kranjskem.
Brago je plačal spanje. Itali janski trgovec Salamon Tolentino se je vozil dne 2. L m, iz Indjijc proti Sisku, hotel je namreč v Zagreb na sejm. Med Indjijo in Siskom je gosped v vagonu III. razreda prav trdno zaspal. To njegovo sladko spanje je zlorabil žepni tat, ki mu je izmaknil iz notranjega žepa listnico. V listnici je dobil žepar bogat denarni plen in sicer; 41 tisoč dinarjev, S4CÖ italijanskih lir, eden ček na Jugoslovansko banko v Zagrebu v iznosu 100 tisoč dinarjev, drugi ček za banko «Amerika« v Trstu na 10 tisoč lir in potni list. Cela tatvina iznaša v naši valuti 200 tisoč dinarjev. Tat je izginil neznano kam.
S tojtom nad tajava je. Te dni se je spoprijel oddelek žafidarjev v Bjelici, v člrc-novskem srezu s šestimi hajduki, ki so dolgo časa ropali po selu Drenica. Ko so videli tolovaji, da jih hoče žandarmerija obkoliti, so se umaknili v neko kočo, se tamkaj zabarikadirali in se začeli braniti na življenje in smrt. Začela se je pravcata bitka, a žsndarji vendarle niso mogli tolovajem do živega. Orožnikom je dospel na pomoč top. Nato so bili hajduki pozvani na prostovoljno predajo, a so na ta poziv odgovorili s celo salvo krogel. Top je začel delovati in že po pat granatnih strelih se je užgala zabarikadirana koča in v plamenih in pod tramovjem so končali 4 hajduki. Iz goreče koče sta hotela dva pobegniti; a so ju orožniki na pobegu ustrelili.
Početnikom pmškega vzorčnegja vteksejma niso potrebni čsl. vizumi. Tukajšnji trgovski, industrijski, obrtniški in gospodarski krogi se opozarjajo, da nobenemu pesetsiku praškega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 16. do 23. marca ter na katerem razstavlja 2500 prvovrstnih tovarni izdelujočih najrazličnejše vrste blaga znane solidnosti pri konkurenčnih cenah, niso potrebni vizumi. Posetniki velesejma prekoračijo mejo čehcslovaške republike lahko samo na podlagi legitima cije praškega velesejma, kar velja za dobo od 9. do 30. marca t. 1. Na Ugodno priliko poseta praškega velesej-
STRA»*.
ma in na ugodnosti pri potovanju, kakor tudi na to, da imajo lastniki legitimacij na čsl. železnicah 33 odstol. popust pri potovanju tja in nazaj, se opozarjajo vsi tukajšnji gospodarski krogi.
Kriza v našem žitnem izvozu. Položaj naše žitne trgovine je vsled skakanja in porasta dinarja posta: zelo kritičen. Radi skakanja dinarja ni bil nikdo tako bridko zadet, kakor žitni izvozu ičar ji. Naša konkurence na srednje-evropskem žitnem trgu je onemogočena. — Zelo neugodne vesli za naš žitni trg prihajajo zadnje dni iz Dunaja, kamor stremi glavni del našega žitnega izvoza. Odkar se je dvignil dinar, ni prišlo na Dunaju niti do enega večjega trgovskega zaključka z našim ži tom in moko. Osobito zadnji čas ne, ko je nastopila Rusija na Dunaju kot naš žitni tekmec. Dunajska «Getreidebank und Treuhandgesellsrihaft« -je sklenila z Rusijo pogodbo za uvoz žita. Pred vojno je izvažala Rusija 700 milijonov pudov žita, a letošnje leto ga bo že izvozila 220 milijonov. Prve pošiljalve ruskega žita za Avstrijo so že dospele in sicer po Donavi. Gene ruskemu žitu so mnogo nižje nego amerikanskemu, rumunskenu; in jugoslovanskemu, Dunaj bo postal v najkrajšem času središče za rusko žitoizvozno trgovino. Rusko žito st bo uvažalo na Dunaj po črnem morju in po Donavi. Predvsem sc bo uvažala na Dunaj: pšenica in rž, pozneje pa tudi drugi poljski proizvodi.
Usoda lepe knjige. Založništvo Doklerjevega grške-slovenskega slovarja obvešči naše uredništvo, da ima v svojem skladišču večjo množino slovarja, zloženega v pole. Ker zavzema to obširno delo ogromen prostor, ki se nujno rabi za druge knjige, mora založništvo del slovarja prodali za ovojni papir. Nepopisna bi bila škoda, ako zadene knjigo, v kateri je toliko duševnega truda ta žalostna usoda, zato je založništvo sklenilo ponuditi tisk po izredno nizki ceni javnim in zasebnim knjižnicami, dijakom in izobražencem sploh. Vsak nevezan izvod v zloženih polah odda založništvo po 24 D, za šolnike in dijake 16 D. Tega denarja je slovar vreden, tudi če se ima porabiti za ovojni papir. Slovar je treba naročiti takoj pri Jugoslovanski knjigarni v Lj ubijam Pri poštnih pošiljatvah zaračuna knjigarna tudi poštnino in ovoj.
Sodne takse po novem laksenem zakonu je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v posebni brošuri, ki velja s poštnino vred D 6.50.
Izseljencem za Kanado. Naše društvo «Navigazione Generale Italiana« v Genovi, katero vzdržuje ekspresne parobrodske zveze z New-Yorkom in glavnimi lukami Južne Amerike, vzpostavlja pričetkom prihodnjega meseca direktne ekspresne zveze s Kanado. Dne 7. marca t. 1. odpotuje iz Geneve za Kanado parobrod ! «Amerika«, na katerem so s posebno pažnjo pripravljeni prostori za izseljence.
Opozarjamo izseljence za Kanado, kateri žele potovati z našo progo, da jim ho naš urad preskrbel brezplačno kanadsko garancijsko pismo (ofidavit).
Natančnejše informacije daje Putnički ured Jadranske banke, Zagreb, Petrinjska ulica 6 in ekspozitura Jadranske banke, podružnice Maribor.
Iz Maribora.
Smetanove jubilejne slasnostl v Mariboru. Na nedeljski seji Čehoslov.-jugoslovenske Lige in Češkega kluba je bilo sklenjeno sporazumno z zastopniki Narodnega gledališča in «Glasbene Matiče«. da bo Maribor počastil stoletnico rojstva genijalnega češkega skladatelja Bedricha Smetane sledeče: Tekom ninfea bo Narodne gledališče dalo vrč predstav Smetanove 'švetovnoznane opere «Prodana nevesta«. Prva predstava, ki. bo okoli 15. f.' ih., bo imela slas nesi.» L značaj in bo otvor jena s kratkim nagovorom. V aprilu priredi vojaška godba matineje; izvajata bo Smetanove simfonije «Ma vlast« (Moja domovina). V maju ca priredi matinejo Glasbena Mal ira. Na sporedu bodo Smetanove krajše instrumentalne in vokalne skladbe. K generalnim vajam obeh matinej bo imela srednješolska mladina prosti vstop. — Po možnosti bo vstopnina k rnsiinejimr talco zmer ta, da bodo lahko tudi najširši sloji 'spoznali lepoto Smetanove glasbe.
Aretacija radi portire.Jeri dr kodekov. Kakor pri ko-' komu, tako se je tudi zn razpečavanje ponarejenih ko-lekov ra veliko razkrila v Mariboru podružnica, ki je s petimi osebami par dni že pod ključem.'Med aretiranci je tudi par mež sedanjega-S-a-sa,'neki Krstič. ;Mož je. prišel iz Srbije v Maribor kot carinik in tu je dobro «radii« ter hitro «zaradi!«. Z njim vred .so zaprli tudi njegovo ženo, rojeno Fristernik iz Maribora.
Čudna igralnica je kampirala skozi več tednov na Glavnem trgu in okrog nje so se ljudje kar rojili. Igralo se je s stožcem, visečim na vrvici, izigravali so se pa najrazličnejši predmeti. Igralec je moral najprej pia cali igro in poleni je poskušal svojo srečo, da s stožcem kak predmet zadene. Za reveže, ki so -;e kar trli krog te igralnice, je bil to pravi hazard in mestni magistrat je radi tega igralnico prepovedal.
Drugo predavanje čehesiov—jugoslovanske Lige o Čehoslovaški ho v četrtek, drse 6. inarca ob 20. uri v mali dvorani Narodnega donio. Na sporedu so skiop-tične slike o Pragi in historično zanimivih čeških krajih, slike iz češke industrije Ud. Serija slik je nova. — Predava Ligia predsednik dr. Pivko. Vstop popolnoma prost.
Predavanje. V četrtek, dne S3, t. m. ob 3. uri popoldne predava v prvem nadstropju meščanske šole v Cankarjevi ulici gdč. Alojzija Štebi iz Ljubljane o ženskem vprašanju. Uljudno vabimo naše članice, da se predavanja udeležijo v obilnem Številu.

RudfptcJegrsaf in rtadioteiefon sta dve iznajdbi, ki se peča ž njima obširno ves kulturni svet. Da izve v prezanimive reči o izumih in napravah, ki se zde mm -gim neverjetne, nepoučenim naravnost čudne, prid: m pcsiušat v petek, dne 7. t. m. ob pol 8. uri zvef.er XVI] !. predavanje Prosvetnega kartela v Mariboru, Lekarniška uhca 6. Predaval bo gospod; profesor dr. J. Somrek, katerega izvajanja bodo gotovo za marsikoga kakor odkritje popolnoma novega sveta. Vstop k predavanju : ■ vsakomur prost. Številen obisk vseh dozdanjih pr -davan j naj priča, kako zanimiva in priljubljena so vedno (a predavanja in zato naj nihče ne zamudi prilil •. poseliti vsaj le večere, ki bodo samo še do konca aprili.
Anketa glede gospodarske krize iji brezjpf&sdnosd. Da se z morebitno skupno akcijo v tem pogledu k d uspešnejšega ukrene, sklicuje župan za četrtek, dne d. t. m. ob S. uri zvečer v posvetovalnico mestnega mag; -strata anketo vseh interesentov.
Invalidsko zborovanje. Udruženje vojnih invai, dov, podružnica Maribor sklicuje za nedeljo, dne ■. marca t. !. ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Or* vič v Vetrinjski ulici invalidsko zborovanje. Udeležim za vse člane obvezna.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 24. februarja do 1. marca. — Škrlatinka ostalo 5, novih 0, ozdravi j. 0, umrl 0, ostane
5.	— Mestni fizikat.
Prosuta.
O umetniški akademiji mariborskih srednješolce',. ki je bila v pondeljek, dne 3. L m. v Narodnem gledališču, prinesemo poročilo našega poročevalca v prihodnji številki.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU. Rejperttijftr.
Sreda, 5. marca «Čarostrelec«, ab. D.
Četrtek, 6. marca «2 krat 2 je 5«, ah. A. (Premijera). Petek, 7. marca «Onstran življenja«, ab. C.
Sobota, 8. marca «Čarostrelec«, ab. B.
Idr. Vinko Šarabon:
Zgodovinske anekdote.
(Dalje).
Prijazna oporoka.
Ko je prišel Napoleon leta 1812 v Moskvo, je našel tam strahovi požar. Do najnovejših dni smo brali v zgodovinskih knjigah, da je dal Moskvo zažgati tedanji mestni poveljnik grof Fedov Rostopčin (1765—1826). Sedaj pa pravijo, da ni on povzročitelj požara. Res jc, da je po izbruhu požara dal odstraniti brizgalnice, da je poslal vojaško organizirano požarno hrambo proč in da je dal odpreti jetnišnice. Jetniki so netili požar naprej. — Zanimivi so Rostopčinovi spomini. Posvetil jih je človeštvu s temile lepimi besedami:
«Pasje občinstvo! Grdo zveneče glasilo vseh strasti! Enkrat se šopiriš in naraščaš gor do neba, potem se valjaš v blatu, zmeraj pa na slepo poveličuješ in obrekuješ; visoki zvon nevihte, prazni odmev samega sebe, izvleček najfinejših sirupov in naslajših vonjav, predstavnik satana v človeku, besnost pod krinko krščanske ljubezni; plemenito občinstvo, ki sem se te v mladosti bal, ki sem te v bolj žrelih letih častil, in ki sem te v sivi starosti zaničeval, tebi posvetim svoje spomine. Ljubeznivo občinstvo, vendar mi ne moreš do živega, kajti mrtev sem, torej gluh, slep in nem. O, da bi tudi ti kmalu uživalo isto srečo, kakor jaz, da boš mirno li in da bo mimo človeštvo!«
Ta je bil pa res prijazen.
človekoljub.
Eden najgrozovitejših trinogov vseh časov je bil rimski cesar Caligula (37—41 po Kristusu). Njegove grozovitosti si ne moremo drugače razlagati, kakor da je znorel. Konec je bil tak, kakor ga je zaslužil: ubili
so ga.
Nekega uglednega moža je dal usmrtiti, ker se je šel nekam zdravit in jc prosil za podaljšanje dopusta. Rekel je: «Zdravila mu niso pomagala, zato mu je trfeba puščati kri.«
Kadar je bil kdo obsojen na smrt, je moral rabelj večkrat zamahniti, in Caligula mu je zmeraj rekel: «Tako ga udari, da bo smrt tudi čutil.« Torej, ne takoj odsekati glavo, temveč počasi.
Večkrat je bahavo navajal znani verz pesnika Al-tia: «Naj me le sovražijo, samo, da se me bojijo.«
Ko so nekoč pomotoma usmrtili nekoga drugega, kakor je bil pa obsojen, je kar enostavno rekel: «Nič ne dé, ta je tudi zaslužil.«
Nekoč se je naenkrat začel divje smejati; navzoča konzula sta ga vprašala, zakaj se smeje. «Čemu drugemu pač, kakor da samo mignem in vama takoj prerežejo vrat.«
Vršek je pa dosegel z željo: «0, da bi imel rimski narod en sam vrat!« In bi mu seveda Caligula z enim zamahom glavo odsekal.
Poklon.
Komponist Frane Lachner (1803—1890) je bil na vsak odgovor hitro pripravljen, obenem pa včasih nič manj robat. Njegov naslednik na operi v M imeli en u je ÖÜ smani veliki pianist in dirigent Hans pL Bülow, nam že znan (1830—1894). Nekoč je Bülow dirigiral neko Beethovenovo simfonijo, in so mu zelo ploskali. V prvi vrsti je sedel Laclmer, in Bülow mu je s precej izzivajočim nasmehom rekel: «Kaj ne, gospod Lachner, orkester je čudovito lepo igral?«
Lachner ga je debelo pogledal in je odvrnil: «No ja. orkester, ki sem ga trideset let dirigiral, pač v teh dvt-n ■mescih, kar ste tukaj, niste mogli skvariti!«
Imenitna kuharica.
Predsednik Unije Woodrow Wilson, umrl 3. februarja 1924, je bil dvakrat predsednik, kar se zgodi prav redkokdaj: prvič 1913 do 1917, drugič 1917 do 1921. Dan pred drugo izvolitvijo je prišla k njemu kuharica in mu je rekla: «Kaj ne, gospod predsednik, vse to se bo dobro končalo? Tako ponosna sem, da služim v hiši prvega ameriškega državljana.«
Dan po izvolitvi mu je prišla tudi kuharica česli-Jat, mu je krepko stisnila roko in je rekla: «če bi ne 'bili izvoljeni, gospod predsednik, bi Vam bila odpovedala in bi bila šla služit k Vašemu nasledniku; kajti jaz služim samo pri predsednikih.«
1907 dalje.)
Zamenjava.
Švedski kralj Gustav V., (vlada od 1 julija 1923 je dobil tole pismo: «Dragi! Pondeljek ob šestih Te pričakujem na Odinovem trgu. Čakala bora do sedmih. Pridi gotovo. Tvoja Emilija.« Začuden kralj je prijazno povabilo Emilije malo bolj natančno preiskal in je videl, da je poštni uradnik pritisnil žig na naslov in da bi ves naslov moral brati takole: «Št. 287. Swanson, na ladji Nj. Vel. Gustav V,« Vsak mornar ima svojo številko; ta je imel številko 287, pisal se je Swanson, služil je pa na ladji Gustav V. Vsled prežigosanja je stalo samo «Nj. Veličanstvo GustavV.« in je dobil kralj pismo v roke. Kralj je takoj odredil, da je dobil mornar št. 287 dopust za 24 ur, da ga ne bi Emilija zastonj čakala.
Pa mene moti.
Znameniti nemški • glasbenik Johannes Brahms (1833—1897) je imel mlade talente zelo rad, vsiljivcev pa nikakor ni maral. Napram njim je bil v svojem govoru izredno kratek. Če mu je hotel kakšen tak zoper-aež kaj igrati, mu je navadno odgovoril, da njegov klavir ni ubran. Neki vsiljivec mu je rekel: «To me nič ne moti.« Nakar mu je Brahms odgovoril: «Pa mene moti.«
(Dalje prihodnjič).
Spominjajte se Dijaške večerje!
NAROČNINA «STRAŽE« ZA L. 1924.
«Straža« stane celo leto	,	.. .	.	.	80 Din.
pol leta ..... 40 Din. četrt leta	.	.	.	.	20 Din.
mesečno.........7 Din.
Naročnina se naj pošlje na upravništvo «Straže* Mariboru. Najboljše je, da se vsak posluži položnice.
Oglasne zadeve opravlja samo upravništvo lista. —
Na vprašanja brez priloženih znamk za odgovor upravništvo ne odgovarja.
Glavno zastopstvo zavarovalnice «Jugoslavija« v Mariboru, mora v svojo veliko žalost 'naznaniti, da je njen dolgoletni zvesti sotrud-nik, gospod
X^ei^lo Läufer
po kratki, mučni bolezni v pondeljek, dne 3. marca popoldne ob pol 5. uri nagloma umrl.
Pogreb dragega umrlega bode v četrtek, dne 6. t. m. popoldne ob 16. uri (4.) na magdalen-skem pokopališču na Pobrežju od mrtvašnice. Blag bodi mu spomin! •
V Mariboru, drie d.'marca 1924.	154 -
Predin» dva lepa črna konja 3 in 6 let stafa, 15.3 visoka za težko in lahko vožnjo, vsega prosta. Josip Nekrep, Maribor, Smetanova ulica 59.	153 3—1
Premog, u svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o, z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1.	1C7
Tajno dopisovanje najlažje, če imaš knjigo «Babilor; ska uganka«. Dobi se v vseh knijgarnah.
suhe fn namočene, lečo, grah« slive, orehe, najfinejš» banatsko moko, različno špecerijsko blago, garantirano plombirano seme štajerske in lucerne detelje, krnim pese. travno seme vseh vrst cveti inčno in zelen jadno po najnižjih cenah priporoča
ZVONARNA IN LIVARNA
MARIBOR
Glavni trs.
MARIBOR
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Klobuke
pepilo
ßevlj e
dežne plašče, dežnike, nogavice, kravate Itd, kupite najceneje pri
Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2
XXXXXXKXXXXXXXXXXXXK
ŠT. VID NAD LJUBU A MO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah.
Za dolge in puste zimske večere kupujte knjig«
„(kilava knjižnice" orodij izilo 7 kails
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA SV. OR LA V MARIBORU
Najcenejše in najuspešnejše
oglašujete
samo potom
Oglasnega zavoda
Voršič,
Maritar, Slomškov trg 16.
Pojasnila brezplačno t
kkftfctiiMMil
Denar naložite
iRSibellše
nahrarnolSe
Spodnještajerski HudsM aascHtaid r.z.zn z.
v Hand tri,
s Dežne ponjave »
za vozove in konje, gamaše, na-hrbtn ke, potne kovčeke in torbice,
lermena »
v vseh š.rinah I. t d. priporoča
l*8n Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta IS Slomškov trg 6.
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A* Arbeiter* j
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Štite „Sfažo“!
se vedno ie najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WQRSCHE, Maribor, Gosposki ul. 10
Pex*je i&a postelje!
TISKARNI Sl. CIRili V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE.
a)	Za otroke:
Kvišku srca, 35, 36, 47 D.
Rajski glasovi, 58, 62 D.
Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D.
b)	Za odrasle:
Bogomila, 22, 25 D.
Pobožni kristjan, 15 D. češčena Marija, 47, 52 D.
Nebesa naš Dom 68, 80, 00 D. Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja
apostolov 12 D.
I § § §
0 0 p
a a a š
dl*
Kvišku srca! Pesmarica (ri. obr.j, 15 D.
Premišljevanja za celo leto L in D. del, 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D.
Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D.
Vir življenja, 29, 41 D.
Bog med nami, 20 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D,
Nebeška hrana L in D. del, 29 ha 41 D.
Priprava ne smrt, 29 D.