V prevdarek. Vsi šolski in drugi niodri možje sedanjih časov so spoznali resnico, da le na podlagi materinega jezika si more človek v svoji mladosti pridobiti še drugib potrebnih znanosti. Zlasti velja to pri glavnih in srednjih šolah. 0 glavnib ali štirirazrednih ljudskih šolah omenjam, da je tii bil do sedaj pervi namen naših glavnih šol le-ta, da se učenci toliko v nemščini izurijo, da stopivši v srednje šole morejo razumeti nemško razlaganje. Dokler ostane po slovenskih deželah v srednjih šolah nemški jezik učni jezik, toliko časa morajo glavne šole nemški jezik učiti. Mi ne raoremo še prositi ali svetovati, da naj se nemški jezik tudi iz glavnih šol tako odpravi, kakor se je odmaknil iz drugih Ijudskih šol; prositi pa sniemo slavno deželno šolsko svetovalstvo, da učni red za neniški jezik v glavnih šolah tako spremeni, da bode nauk v tem jeziku več hasnil, kakor do sedaj in da dobi tudi materini jezik primerni prostor v sedanjih štirirazrednih ljudskih šolah. Da se bode v nemškem jeziku v kratkem času z večim vspehom podueevalo, treba je, da se ta nauk prav vravna, da se postavlja na terdno podlago in da se potem po najboljši metodi i sistemi nadaljuje. Do sedaj pa nismo tega nauka naslanjali na nobeno podlago in tudi poteni napačno dalje zidali. Ta podlaga, ktero moramo v šoli naj pervo položiti, je znanje materinega jezika. DomačJ jezik je, s kterim se mora vsaka začetna šola naj pervo pečati. Tako delajo vsi narodi. Kedar se otrok izuri dovolj v svojein jeziku, potem pridejo na versto drugi koristni nauki, med ktere prištevamo pri nas tudi nemški jezik. Do sedaj se pa pri nas ni na to oziralo. Nočem na dolgo razlagati dosedanjo osnove naših štirirazrednih šol. Vsaj je vsakemu znano, da so vredjene nasproti vseni pedagogičnim načelom in nasproti potrebam našega naroda; nasvetovati hočem le, kako naj bi se gledč podučevanja nemškega jezika prestrojile. V pervem razredu glavnih šol na Kranjskem (zunej Kočevja in Weissenfelsa) naj popolnoma izostane podučevanje nemščine. V drugem razredu v pervi polovici šolskega leta naj velja ravno to; še le v drugi polovici naj se polagoma pričenja z začetnim nemškim branjem in pisanjem, ki naj bode podlaga za tretji razred, v kterem naj se prične gramatikalni in pravopisni nauk nemškega jezika. V četertemu razredu se to nadaljuje. Kar se bode v pervih letih na ta način bolj oziralo na materini jezik, bode se na podlagi tega jezika v 2y2 Ietib ravno toliko storilo za nemški jezik, kakor do sedaj v štirih. V višjih razredih so otroci veliko bolj sprejetni za ta težavni nauk, njih um je bolj razvit za abstraktna slovniška pravila in tudi veselje se je bolj vzbudilo za ta inalo mikaven nauk. Tudi skušnja uči, da je jezikoslovni nauk, zlasti tujih jezikov, za male otroke strašanska muka brez vspeha in da se le pri odraslih pridnih otrocih kaj more storiti. Ako bi se učni red glavnih šol v tem smislu začasno — stalno še le po prenaredbi srednjih šol — prestrojil, pridobilo se bode več časa za materni jezik in druge znanosti; nemškemu jeziku se pa tudi ne bode krivica godila. J. Lapajne.