DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Išhaja kot priloga »SLOVENCU" vtak prvi »n tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, itide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. ta celo leto; 40 kr. ta pol leta. Naročniki »Slovenca" ga dobivajo xastdnj. — Spiti in dopisi naj te poiiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBALJubljana, v semeniikih ulicah it. 2. — Naznanilo stane S kr. ta dvostopno petit-vrsto, ie se tiska enkrat; 12 kr., ie te tiska dvakrat, in IS kr., ie te tiska trikrat. Vellratno tiskanje je h veliko ceneje. Štev. 9. V Ljubljani, 6. maja 1891. Letnik IT. Državn Na Dunaju »o že več tednov zbrani avstrijski državni poslanci, ki so bili nedavno izvoljeni od ljudstva za šest let. Volitvo so se izvršile tako, da uima ne vlada in tudi nobena stranka prave večine, zato bo zborovanje zelo težavno in najbrže tudi malo rodovitno. Vlada se nečepribližati nemškim liberalcem, pa se tudi neče naslanjati samo na konservativce; vlada si skuša ohraniti proste roke ter bi se rada v raznih slučajih družila z raznimi strankami, z vsemi bi bila rada dobra, vsakemu bi rada vrgla kako kost, da bi se ž njo zadovoljil, a to je jako težavno, kajti vsem, pravijo, celo Bog ne more vstreči. — DihS 11. aprila jo pričel državni zbor presvetli cesar sam s prestolnim govorom. Marsikaj lepega nam je douesel ta cesarjev govor. Cesar upa, da se bo tudi v prihodnje ohranil mir ter omenja, da naj poslanci skrbe vzlasti za gmotne gospodarske koristi svojih volilcev. Vredi naj se razmerje med delodajalci in delavci; pomagati treba malim obrtnikom, da jih ne bo ukončal denar, ki deluje po fabrikah z mašinami, vzlati naj se pri stavbenih delih gleda na razne rokodelce, da ne bodo na milost in nemilost izročeni stavbenim podjetnikom. Več denarja naj se obrača za vravnavo vodil in hudournikov; zavarovanje proti ognju naj se vpelje po zakonu, da se bo vsak posestnik moral zavarovati, in da bo zavarovalnino plačeval kar pri davkih. Zoper kaženje jedij in zoper pijančevanje naj se napravijo ostre postave. Davki naj se primerno razdele, da ne bodo ž njimi obložeui lo ubogi kmetje, marveč tudi bogatini. Pa tudi za duševni blagor naj poskrbi vlada s poslanci. Narodi naj v miru iu prijaznosti živijo med seboj, da tem vspeSneje delujejo za skupne koristi in potrebe. — i zbor. To so glavno misli iz prestolnega govora cesarjevega in hvaležni bomo poslancem, ako bodo le nekaj dosegli od tega, kar se tukaj napoveduje. Slovenski poslanci so pristopili k zvezi konservativcev, katere vodi grof Hohenwart, vseh poslancev v tej zvezi je blizo 80; poleg tega imajo še nemški liberalci svoje skupine; tudi Poljaki in Mladočehi imajo svoje lastne zveze. — Naravnost povemo da mi kot katoličani in Slovenci od sedanjega državnega zbora nimamo nič posebnega pričakovati, kajti od vseh stranij se čuje glas: Vsa verska in narodna vprašanja naj se odlože za nekaj časa in dela naj se v prvi vrsti na to, da se vred<5 zmedene gospodarske razmere. To je pač lepo govorjeno, a so d& le težko izvršiti; ker v verskem in narodnem oziru so razni poslanci svojim volilcem marsikaj obljubili in potrudili se bodo, da tudi spolnijo svoje obljube. Katoliški poslanci ne bodo mogli zamolčali svojih zahtev za versko ljudsko šolo, katero hoče imeti katoliško ljudstvo, iu slovanski poslauci ne morejo molčati, ker vidijo, da se Slovanom v Avstriji gode tolike krivice, kar posebno na Slovencih vidimo. Našim rojakom na Štajarskem, Koroškem in Primorskem se ne godi ni za las bolje pod sedanjo vlado, kakor se jim je godilo pod nemško liberalno vlado. Slovenski poslanci bi torej ne izpolnili svojih dolžnosti, ko bi se ne oglasili za ver»ke in narodne pravico svojih volilcev, oni ne bodo mogli podpirati vlade, ako jim v tem dvojnem oziru nič ne ugodi. Mi torej ne moremo gojiti posebnega upanja, da bi državni zbor v sedanji sostavi mogel vspešno delovati sa avstrijske koristi. Zato treba v državnem zboru odločne katoliško-misleče večine iz vseh narodov, ki bo dala vaakemu svoje. In to dolžnost imajo sedaj dopolniti avstrijski narodi. Po vseh deželah treba snovati katoliška društva, treba ljudstva v tem oziru podučevati, da bodo ob volitvah izbirala razumne, značajne, verne poslance. V tem oziru po vseh deželah prav pridno delujejo odločni katoličani in tudi mi Slovenci ne smemo ostati za njimi — Ta namen moramo imeti vsikdar pred očmi in vspehi ali neuspehi nas ne smejo nikoli motiti, da bi zgrešili U svoj namen. katoliška Avstrija ima svojo prihodnost kakor ima Avstrija le tudi kot katoliška država svojo slavno zgodovinsko preteklost. Kaj je novega po Slovenskem? Iz Cerkelj, 30. aprila. Preteklo nedeljo se je iz Šenčurja k nam priklatil stekel pes. Oklal je štiri otroke (neko deklico na vratu) in tri pse. Groza je bila velika. Posestnik H. je streljal za njim ter mu odbil zadnjo nogo. Vendar mu je pes ušel ter potem živel še celo noč, v ponedeljek ga je drug strelec popolnoma končal. Ko ga je gosp. živinozdravnik iz Kranja preiskava), našel je v njem več ostankov podplatov. Stekel pes rad take reči požira. Go«pod župan je vse potrebno ukrenil, da se nadaljne nesrečo zabranijo. — Včeraj smo slučajno zvedeli, da je .Slovenski Narod" prinesel iz Cerkljan telegram, v katerem slavo poje ljubljanskim volilcem zaradi zadnjih volitev v mestni zbor. Kdor je brzojavil, brzojavil je v svojem imenu. Gerkljanom se pač ni treba vmešavati v volitve ljubljanskega mesta. Nam bi bilo prav vstreženo, ko bi se napravila nova eesta skozi Vodice v Ljubljano. Dosedanja cesta, ker je ob njej železnica, nič ne velja, konji se preveč plašijo. Vložila se je po prizadevanju g. U. prošnja za novo eesto na deželni zbor, podpisana so domače in sosedna županstva. Upamo, da se želja s časom uresniči. Se nekaj. Nekdaj je bila poštna zveza med Oerkljami in Kamnikom. Pozneje se je opustila, ne vemo zakaj. Ali bi ne bilo dobro, zdaj jo zopet ponoviti? Odkar je kamniška železnica dodelana, so se razmere predrugačile, Kamnik se povzdiguje, zveza bi bila za obe strani koristna. Naj bi se storili tudi v tem oziru potrebni koraki. Iz Doline pri Trstu, 28. aprila. V8«raj vršila se je slavnost. nazuanjena že pred nekoliko dnevi po časnikih. Prijazna Dolina, posebno veliki trg, okoli katerega razvrščena so poslopja, v katerih se ima širiti ljudska dušna in svetna omika, in varovati iu pospeševati ljudsko blagostanj« — to je župna cerkev, narodna šola, nadžupanski urad, c. kr. pošta, čitalnica, župnišče — bil je ves v zastavah narodnih iu cesarskih; čez pota, vodeča v srce Doline, postavljeni slavoloki povedali so mnogoštevilnim tujim gostom, da slavnost ta velja našemu duhovnemu očetu, ki že 25 let neutrudljivo in vspešno dela pri nas ne samo na cerkvenem, ampak tudi na narodnem iu gospodarskem polju, prečastnemu kanoniku, vitezu Juriju Janu. Kedkokedaj je kdo tako srečen, da bi ob enem praznoval toliko in tako po- Listek. Obhajilo v ječi. V neki odlični družbi v Parizu — minulo je od tedaj kakih 25 let — pripovedovali so si prijatelji razne dogodke iz svojega življenja. Med drugim rekla je neka postarna, častitljiva gospa : „Včeraj je bila obletnica mojega prvega obhajila. Kje in kako pač mislite gospodje, da sem bila jaz pri prvem obhajilu ?" .To ni težko uganiti", odgovori neki gospod. „Vi gospa ste opravili prvo obhajilo v onih časih, ko je divjala f našem mestu strašna prekncija, ko so bile zaprte vse cerkve in duhovniki večinoma umorjeni, prognani ali po ječah potaknjeni. Najbrže ste bili obhajani doma v svojem stanovanju, ali v kaki kleti ali kje v kakem skritem gozdu." „Vidim. gospoda, da ne bodete uganili, zato dovolite, da vam sama povem: To se je zgodilo v ječi." — Pri teh besedah tresel se je gospej slabotni glas in ona je nadaljevala: .Ta dogodba mi je ostala v tako živem spominu, da bi je ne pozabila, ko bi tudi tisoč let živela na svetu. Bilo je namreč leta 1793. tedaj sem bila jaz stara dvanajst let. Moj oče, kakor morda vam znano, pridružil se je armadi, ki je imela nalog zadušiti upor v deželi. Mene in mojo mater je izročil v varstvo svojemu zvestemu služabniku. Živeli smo skriti v nekem prav navadnem, bolj zatišnem stanovanju v Parizu. Z materjo se nisva nikoli pokazali na ulico; vse potrebno nama je oskrbel stari služabnik; mislili smo vedno, da nas bodo uporniki zasledili. Nenadoma pa pridejo neki večer uporniki v naše stanovanje — nekdo nas je moral izdati — in odvedo mi mater v ječo. Niti toliko ji niso dovolili, da bi se bila poslovila od mene. Jaz sem namreč takrat že spala in še-le drugo jutro sem zvedela, menljivih prigodkov, kakor jih je praznoval naš siavljenec, namreč svoj god, in to 70. god, petindvajseto obletnico dejanjsko in župnijske službe v Dolini, cesarsko proslavljonje z viteškim Franc Jože-fovim redom, in da jo bila mora Jez in čez zvrhana, došlo je pismo kardinala Rampolle, naznanujoč slav-Ijencu podelitev blagoslova svetega očeta. Kdo bi se torej čudil, da so Dolinci veseli tega dneva in svoje veselje skazovali ne samo s streljanjem in zastavami, ampak posebno s tem, da so se mnogoštevilno zbrali pri slovesni sveti maši, katero je z asistenco ob deseti uri daroval isti siavljenec. Mnoga leta! Štajarsko. Letos so bodo pri Celji vršile velike vojaške vaje. Iste bodo ogledali si tudi svetli cesar. Prihod vladarjev je za zdaj napovedan za dne 30. avgusta. Cesar bodo v Celji bivali tri dni v poslopji c. kr. okrajnega glavarstva. — C. kr. okrajni sodnik v Mariboru g. Wieser, podal se je v pokoj. — Prestavljeni so gospodje okrajni glavarji: baron Hein pride iz Maribora kot svetovalec k c. kr. namestni-štvu v Gradec, v Maribor preseli se Friderik Mar ek iz Ptuja, v Ptuj pa iz Radgone dr. vitez S cherer, a v Radgoni službo prevzame baron Salis-Soglio. — Obrtnijsko-trgovinska zbornica v Gradcu je na neko vprašanje odgovorila, da mizar, ki je sam izdelal okvir za okno ali za kakšno podobo, nima pravice vlagati tudi steklene šipe. Ista zbornica je v neki pravdi izrekla, da štacunar, ki prodaja raznovrstno blago, slobodno sicer za okvir prireže steklo, toda v okvir vlagati šipo ne sme. Dalje klobučar sme prodajati obutje, ki je pripravljeno iz klobučine, a nikakor ne obutja, če je isto dal prevleči. — Deželni odbor je odobril volitve v občinski zastop na Bočni žalostno novico. Posrečilo se je našemu služabniku zvedeti za ječo, kamor so zaprli mater. Jaz seveda sem živela le eni misli, kako bi namreč še enkrat videla svojo mater. Večkrat sem hitela k ječi, hodila okrog prostornega poslopja, gledala v majhna okna, a nikjer ni bilo videti moje drage matere. Stari Peter, naš zvesti sluga, si naposled vendar napravi ugoden načrt. Seznani se namreč z jetni-čarjevo ženo. Ta je imela hčerko mojih let in s to sva bile kmalo največje prijateljice. Seveda me je zato rada imela tudi njena mati. Večkrat sem tje zahajala ter se igrala z mlado prijateljico. — Nekega du6 se osrčim ter prosim jetničarjevo ženo, naj me vendar pelje enkrat k materj v ječo. S prva se je prestrašila te prošnje, bala se je, da bi ne bil mož ob službo, ali celo ob življenje, ko bi se kaj tacega zvedelo. Ker pa le jaz nisem odnehala s svojimi prošnjami, sprijaznila se je jetničarica naposled s to mislijo ter mi obljubila, da bo to poskusila. pri Gornjigradu ter dotično pritožbo nekaterih volilcev odklonil. Isti odbor je dovolil 700 gld. podpore za popravljanje mosta čez Dravo pri Ptuju. — V Celji sta dva častnika ali oficirja za vadijo obljubila, da bodeta po veliki cesti iz Ljubljane v Celje p<5šice prišla v 20 urah. Vadijo ali stavo sta dobila, ker sta za hojo potrebovala samo 17'/s uro. Nekoliko sta počivala na Vranski. — Na hlapca J. B o č k a v Ojstrem se je zvrnil s senom naložen voz in ga usmrtil. — V jamah pri Trbovlji se je odtrgala po-čina, zvalila se na rndarja Franca Cepuš in ga umorila. — Marija Herbst v Ilijaševcih blizo Ljutomera je v „zibflči" pustila svoje jednoletno dete; toto je iz zibeli splezalo na „Iadicou ali Skrinjo, z iste padlo in na tleh našlo smrt. — Pri vinorejski šoli v Mariboru bodo dne 1. do 6. julija gostom razlagali, kako obdelavati vinograde v poletnem času; vzlasti se bo razkazovalo cepljenje na „zeleno". Kdor se želi poduka vdeležiti, naj se pri šoli oglasi ustmeno ali pismeno. Ubožnejši gostje dobijo iz deželne blagajnice po jeden goldinar na dan. Naš dopisnik pristavlja, naj bi se lepe priložnosti posluževali kmetski mladeniči iz vinorodnih krajev, potem pa omenja, da bi se menda večji vspeh dosegel, ako bi se nauk razlagal ne samo pri imenovanej šoli, ampak tudi po drugih krajih, naj bi torej učitelj prihajal k učencem in poduka potrebne osebe okoli sebe zbiral, recimo v Ljutomeru, v Ormožu, v Ptuji, v Konjicah itd. — Razpisano je 21 štipendij, katere lahko dobijo gluhomutasti otroci, da se za-morejo v Gradcu učiti v branji, pisanji in drugih šolskih naukih. Zahteva se starost 6 do 12 let. Kdor ima takega otroka, naj prošnjo odpošlje deželnemu In bila je zvesta svoji besedi. Poslušajte, kako je to izvršila. Oblekla me je v oblačilo svoje hčerke in naložila mi je v jerbas kruha, da sem ga nesla ž njo jetnikom. Po tem potu sem prišla tudi do svoje matere. Popisati veselje in srečo, ko sem zopet videla in govorila s svojo materjo, seveda ni mogoče. Tako sem hodila kake tri mesece vsak teden po enkrat k materi; jetničar je poskrbel vselej za sobico, kjer sva bili nekaj časa same. Neki dan pa, ko sem zopet prišla k materi v ječo, zdeli so se mi mati posebno resni in otožni; vzeli so me v svoje naročje ter mi rekli: „Draga moja, kmalo boš ostala sama na svetu. Oče so najbrže ubiti v vojski, ker ni od njih nobenega glasu, meni pa je bilo včeraj naznanjeno, da pridem v kratkem pred sodnika. Veš pa, da sodniki sedaj obsojajo večinoma le v smrt. Sami si lahko mislite, kako mi je bilo pri srcu pri tej grozni novici." —Pri teh besedah so se solzile oči pripovedovalke. ue * iSin sart" ^sta. rr- '"tii- bom Lt* .T—i ni, ii ~ aai z pgaaetc* I " ata i-— 5 mm am -»-ma & a» a - i - " * * ffii S imnr. £ BtfTV J* J' •"**•« tac aw a aK-^cai -OBS^ariri • . ^ M; m * T ad.-« alta SJtfi — fc'«®« ••-'»* • sar t rsas i- i > •• ' & 4 MM iZTMi. SM^^UI - • tW> JI iiiM II "Minil II II atrkfc-T ? i T« se mooBEs a j? JU t ^ E » je skmi a nr« S, eitc tu-**-, i aa. i -iii s-.-r rš> ■m *r v sa i.i. r * ar- r a,-n ..-sac. »• -is a as- 2L2T- Li laaa. a. a-stM»- aaruc i- asu KISU a am. ' &aSl - Jfcli. L- - .3.» " - -1 I-t ar^efEK-k JE"* .2 Mt?.—, a& Ml 3s- .1-1 fi I ; L'-a* atnsaMtL. ai ^ ut--!1" siii tu rtga i- sr • laaaT. - e "i Slkt. * "-T t i. - Lii-7'- U..L Mffratticac sar -anna" »c -r- i-, a srt- TflSTjJ' «:«SSflftr *3b- r. a 1- A- STir-i L'i .trd -MaMOe »t. -a- s. i- ' C i.Ci r. j. »i as. * a -»air S'-c±L Tst - i - its^ - '"—i - s i a 1 i- israta J.OT — «-•"'1:5.- IT- It la.II.-r tliS- teia -e se Ti- ataBnca«. » r. rT-tu ^ MMrhrj I« kfc.r' * * » JM:*"!* 5«f*<*e* u* ^ s'' fnncun Tmtmtm ti «•* »a'. puerti ta Lir s-a , » M- Jt ca I.*»r * I2 ...-E it/. }•: n>-y t sa*. -a»i* *t>f*r t***®^ eui t ta;;*.?* * ii« 'UM4:«t> S,.«HuU t/:n* a lamta iK^b« — I L C. i.- MTKU!« SMil ia.,. u ^ c* aii. a h* iiTii:-urt. £ •'* C L knatia. jr*j«a t ia-. -..t Li 1 TBt : f Ii UMI !.: r.-«."-. ££ W f! I MurMr.nL — K b '■■n M I-.-.-a - ,n * - 'rt MSUiK. 'eu i,m *> Jt .: - 'u.t e.—ct. u.«"- 4. .. * -j.-- n t* 1,-Ti,.- r-s-r* ttr-wCiAt ** * ii. :--. tfcC a. - n-i'..- -n : in»- J.-K. U i - i aeal ^ dri^t ur-u uti ct i« : -i: c si&tt.ia — E*i-<:.š».<-i»-l.; -i- i r -:• irLfU' . a ta*s- ta £ --u-A-a .jd* LI- zli..i I tr. j= »ca ;>- .-it;-»' ' - •• >ri. t a«- ■»: :-a »p: ti. -ait:t a ai; a. • ! ~«r». unr r • i f. rC-.-Cfcrtiči i ur t :.t ^faci it-rsra* r. - Hat: i iiia VM. att t i r— niiLfcšuL. jr-tmr as EE-sr. Lc * t. a. t - > \-ut- « iejf. sc t a «.- arsyi n> 3*2It . »ii« .«1 IHC r. ci Eriifia. a aut at nae b a ji * » ^ i-r-a a^atisiia. ase ™ia ir MK iaa» amr. .1 » »!»«fxi ^ rara. ^a.T « . i-« « Ero.- ~ai;i . - s-.-., mat lUtB^-Z - KK Ir Cirr. »I aiit- »a - rifSM* šjTfn talMzK - it^t-Jl. £f - ; -ag.. - aJaiat a »tatica a i« u ^ ivore r- AK nia; a.^- iac-.ir.. sat r\ p, rr sa-i. sar 4 ^ bete jL^i.t-a ia sar. m: »kt- j^mrnst hi- fc^sfs Ijifl MBBKArr £, jrjfta. a-^v ^ ?iart m pmt ni zim.* Lsrz a z~ « ar:, »t: i t«BlI a I Bil iiLitL t ati j.,-1« at sa s-n m a praa rv dt t- t poevd: ter, .«. u £*iar: v. a» asa o««Jri tnfnr.*k ni &t rt u jm utreia i-ro*m a u »ase. n u tx m t- acz.t a.j»rt*a a* Nt k n.. { uat p^macal na.. Si« t iiut (fi.tr u.«^ ča k s* m*i«r spoti.* a BCtosa !.<•> k«- m fet oba*.' 11 I' n. a :i i'.'»ot S; BMpa u jrrgji' Mai it E*' aftt>.. rcijt tp« ^ M pnša k i n t sfcrfeae n dbkajiv ^kol* wir FWt im n«fdaia ocr w m ia-.- „. J; k ui. v«č«r sakt, j« aJsšatiast 6BW*' us tučL avrnt jetrni, i hcoei — I»ui nu* " ,,L iot n-^at vata tui fr n s :±0f>.» avi*jt Lxf.»>« N ifra. t* M m jr>- f fv<-.; at>c a « t^mtiiš. MTf^tt a KkUr, apu »p^ prav oohrr |Ha>a» -tl : f«?* t nra« rtč' So« aopoat i«®* Cerkev Slovesno praznovanje šeststoletnice čudovitega pre-nešenja Božje hišice iz Nazareta naTrsat pri Reki. V nedeljo, dne 10 t. m., pričela se bode veličastna slovesnost prenešenja Božje hišice, v kateri je bil porojen Odrešenik sveta, Jezus Kristus, iz Nazareta v Palestini po angeljih na Trsat pri Reki. Dne 10. maja 1291 leta, bila je sobota, dvignila je vsemogočna moč Božja hišico ter jo prestavila na takozvano Ravnico, ki je na trsaškem hribu ; na tem prostoru stoji samostan oo. frančiškanov in širnoznana romarska cerkev. Obiskovali so tekom šestih stoletij svetišče na Trsatu mnogi dostojanstveniki, cerkveni in svetni. V spomin velikega tega čudeža vršila se bode tridnevnica; pričeli jo bodo prevzvišeni škof senjski, mil gosp. Po s i 1 o v i č s pontifikalno sv. mašo, katero bodo darovali v nedeljo dopoldne na Trsatu v staroslovenskem jeziku. Vrstila se bodo razna cerkvena opravila in pridige v slovenskem, hrvatskem, taljanskem jeziku tri dni zaporedoma. Vdeležilo se bode te veličastne slovesnosti mnogo ljudstva iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Istre, Goriške; in iz raznih drugih krajev bodo pripeljali nalašč vto prirejeni vlaki mnogo-brojno pobožnih romarjev. Preč. g. o. Hrisogon Majar iz reda sv. Frančiška izdal je poseben mo-litvenik z naslovom „Svetišče Matere Božje na Trsatu" povodom te slovesnosti, v katerem je popisana vsa zgodovina tega svetega kraja. Krajši popis nahaja se tudi v knjižici „Tersatski romar" kateri je založila tiskarna družbe sv. Mohora leta 1873. željo." Ko me je izprašal, ter se prepričal, da sem dovolj podučeua v potrebnih naukih, rekel mi je: „Drugih potrebnih priprav ni potreba. Mi smo nekako podobni prvim kristijanom, ki so vsled hudih preganjanj morali v katakombah pod zemljo obhajati sv. mašo in vdeleževati se bogoslužja. Pripravi se torej jutri za spoved; pridi jutri zjutraj k meni in tedaj boš uadalje zvedela vse potrebno." Duhovnik je ime) v svojem stanovanju vso pripravo za opravljanje svete maše. Ko pridem drugo jutro s Petrom zopet k duhovniku, opravim spoved in potem on napravi na mizi altarček, prižge par sveč, se napravi v mašno obleko ter daruje sv. mašo : Star zvest služabnik mu je bil v pomoč. Sv. mašo je daroval po namenu moje matere ter poleg velike hostije posvetil tudi dve mali. Po končanem sv. opravilu reče mi duhovnik: „Dete moje, nekaj posebno imenitnega ti hočem daues izročiti. Upam, da je tvoje srce čisto in da boš yredna tako imenitnega naročila. Kakor so in šola. Strašna nesreča v Rimu. Dne 23. aprila razpočila se je tovarna za smodnik blizo Rima in ta razpok je napravil veliko strahu in nesreče. Ranjenih je bilo vsled razpoka okrog dvesto. Pripeljali so jih v razne bolnišnice v mesto. Mrtva sta doslej oznanjena le dva : neki višji vojaški asistent in neka kmetica, ki je travo žela na polju, kateri je prifrčala na glavo opeka, da se je takoj mrtva zgrudila. Čudno je, da v viDorejski šoli, ki ni daleč od založišča, v tako imenovani „Vigna Pia", kjer prebiva nad sto gojencev pod vodstvom menihov, ni nesreča nikogar smrtno zadela. Nekateri so zjutraj že delali na polju, drugi so bili še doma. Pub jih je pometal po tleh, ali razven par lahko ranjenih so vsi čvrsti in zdravi. Kmetske in vinčarske hiše po kilometer na okrog pa so vse tako grozno razdrobljene, da jih nobena sila ne more tako silno ugonobiti. Škoda v Rimu se ne more popisati. Ne vem, če je katera hiša v mestu, kjer ne bi bila okna pobita. Žal, da je z navadnimi okni strla nezgoda tudi toliko umetnih barvenih steklarij. Izmed vseh cerkva je meuda sv. Pavla zuuaj mestnega ozidja najbolj poškodovana. Dragocena barvena okna, vredna pol milijona frankov, so vsa porušena in vržena iz tečajev. Tudi pročelje je močno poškodovano. Oni, ki so kedaj bili v Rimu, se gotovo spominjalo krasne prodajalnice v dve nadstropji tik „Piazza Colonna", ki pripada bratom Bocconi. Tej namreč prvi kristijani izročali otrokom najsvetejši zakrament, da so ga donašali v ječe mučeneem. tako želim, da tudi ti storiš svoji materi. Poleg tega pa želim, da bodeš tudi ti ondi prejela prvo sv. obhajilo v veselje svoji materi. Jaz seveda ne pojdem s teboj, star sem in bolehen, vzlasti pa bi vzbudilo sum, ako bi te duhovnik spremljal. Vzemi torej tukaj puščico z Najsvetejšim in pojdi v ječo, Bog te bo spremljal na tvojem potu." S temi besedami izročil mi je starček neskončni zaklad. Pač mi ni mogoče popisati, kaj sem čutila noseč na tem potu seboj Najsvetejše; bila sem neizmerno srečna in strahu nisem poznala nobenega, celo pot sem molila iu zdelo se mi je, da me angelji spremljajo na potu. Jetničarjeva žena peljala me je v znano sobico ter poklicala takoj tudi mater. Vedela je že, da ima mati le malo časa še prostega pred smrtjo; jaz seveda tega nisem še vedela. Ko vstopijo mati v sobo, pojasnim jim vse, kar mi je naročil duhovnik. Razumeli so takoj in spoznali veliko nepričakovano je vihra strla debele dragocene šipe in zavese 7a njimi v vrednosti deset tisoč frankov. In tako bi še lahko nadaljeval dolgo in dolgo . . . Kaj hočemo! V trenotku strto iu podrto, kdaj bode popravl jeno! . . . Cerkev sv. Petra je primeroma malo poškodovana. Pač pa je Vatikan zelo potreslo. V treh sobah, kjer navadno stanujejo sv. Oče, sta ostali celi samo dve okni. Kako bridka skušnja zopet za slabotnega starčka v Vatikanu! Sedaj pa še nekaj veselejšega. Danes so bili zaslišani v posebni avdijenci štirje avstrijski škofje: solnograški, ljubljanski, mariborski in graški. Ker so me naš prevzvišeni knezoškof v/eli seboj v Vatikan, imel sem srečo videti sv. Očeta in prepričati se, da jih tudi včerajšnja nezgoda ni kar nič potrla. Smehljajočim obrazom, a vendar polni resnobe so nas blagoslovili. Živabno oko in močna beseda še vedno znači odločnega moža v šibkem, slabotnem telesu. Ljubljanski knezoškof so bili pri včerajšnji nezgodi v veliki nevarnosti. Kako lahko bi jih bila ua obrazu ranila kaka steklena drobojav, kakoršnih se je cel kup vsul na altar, pri katerem so maševali. Hvala Bogu, da se jim ni pripetila kar nobena nezgoda. Bog svoje v&ruje . . . A. K ari in. Deška ljudska šola v Novem Mestu. Kakor znano, učijo v deški ljudski šoli v Novem Mestu očetje frančiškani, kakor nekdaj v Kamniku. Oblastva kakor stariši so popolno zadovoljni s temi šolami; otroci se lepo vzgajajo in prav pridno uče. Vkljub temu pa je ta šola trn v peti slovenskim liberalcem, HEJ zato ker ondi podučujejo — očetje frančij. kani! Ti liberalci so zato zakričali v »Slovenskem Narodu": -Vse potrebno se mora ukreniti, da se odpravijo frančiškani in se nastavi jo d rujri učit el ji " — Pametnega vzroka z» to seveda nimajo nobenega; le sovraštvo jim narekuje take nakane, ki bi bile v duševnem in gmotnem oziru na kvar davkoplačevalcem. Zakaj učiteljem frančiškauom se sedaj vsem skupaj plača na leto borih 250 gld., torej dobi vsak po 50 gld.. ako »e nastavijo svetni učitelji, bode treba zanje več kakor desetkrat toliko denarja. — Treba bo nadalje Novomeščanom zidati novo poslopje za deško ljudsko šolo. Koliko tisoč goldinarjev bo zopet to veljalo. — Toda kaj mar vse to našim liberalcem, saj kmet lahko plača; kar ua davke bomo naložili, pa je mir besedij; kdor ne bo hotel plačati, ga bodo pa zarubili. — Tako skrbi slovenski liberalec za znižanje davkov. — V Ljubljani so mislili napraviti či-sto nepotrebno višjo dekliško šolo, v Novem Mestu bi radi odstranili očete frančiškane iz ljudske šole. S tem bi se stroški za šole pomnožili za kakih 20 tisoč goldinarjev na leto. In kaj tacega poskušajo liberalci v takih slabih časih, ko zapušča na sto in sto revnih družin \zlasti z Dolenjskega svojo domoviuo ter hite v daljno Ameriko, zato ker se doma ne upajo shajati! — Dobro si to zapomnite, slovenski davkoplačevalci, kako delajo naši liberalci, kaj da pisari .Slovenski Narod" in kader bodo hodili okrog vas zaradi volitev, povejte jim naravnost, da ne marate za take ljudi, ki druzega ne znajo, kakor nove davke nakladati. srečo pred svojo bližnjo smrtjo. Pregrnila je jetni-čarica prt čez mizo in najspoštljiveje smo položili na mizo puščico z Najsvetejšim. Tedaj pa sva se jeli z materjo pripravljati za sv. obhajilo. Molile sve one molitve, katerih so me mati priučili, molitve iz blaženih detinskih let. Tedaj sve obudile po naročilu duhovnikovem popolno kesanje iskreno, kakor je le ob taki nenavadni priliki mogoče; vzlasti mati, ki niso mogli opraviti spovedi. Tedaj pa mati vstanejo med molitvami, primejo eno malih hostij, ter jo meni podele; drugo pa sem po naročilu jaz položila svoji materi na jezik. Molile sva še dolgo z materjo. Tako se je izvršilo v ječi za-me prvo obhajilo, za mater pa, kakor sem se pozneje prepričala, zadnje,' kot popotnica v večno življenje." .Prijatelji," pristavi gospa, .drugo si vse lahko misiite sami." — Ko se nekoliko pomiri iznenadenje pri poslušalcih in ko si gospa uteži solze, ki so ob teh veselih in žalnih spominih zaigrale v njenih očeh, tedaj dostavi še par besed- .Konec moje povesti je žalosten. Drugi dan sem namreč zopet prišla v ječo, da bi mater obiskala. Toda jetničarjeva žena me ni pustila k materi; dejala je. da ji je to ojstro prepovedano; potolažila me je. da kar se danes ne more zgoditi, zgodilo se bo morebiti kedaj pozneje. — S Petrom pa je jetničarica dalje časa govorila na tihem." Ko se vrneva k starčku-duhovnu, tedaj mu je Peter tudi nekaj zašepetal na ušesa. Starček pa je mene prijel za roko, peljal me je k oknu ter mi pokazal nebesa, rekoč: .Dete moje, tvoja mati je že gori v nebesih; trdno upam. da se zopet snideti ondi nad oblaki." Tedaj sem zvedela vse, preveč! — Sedaj p«, v svoji pozni starosti upam, da se bo kmalu dopolnil* beseda starčkova ter da se kmalu snidem z blago materjo pri Bogu v večnosti. — Spomin na moje prvo in na materino zadnje obhajilo v ječi ostane mi pa nepozaben do groba. Gospodarske in Ptice naše dobrotnice. Ljuba pomlad oživila je zopet naše vrtove, gozde in loke. Kamor pogledaš, vse se giblje, vse se po svoje veseli življenja. Pravi veseljaki med vzbujeno naravo so pa brez dvoma v prvi vrsti drobne ptičice, katere gotovo vsak poštenjak ljubi. Žal, de je ta ljubezen večinoma le preveč bladn^, krvna alijjjezična in vse premalo dejaujska. Koliko pa je ljudi, ki bi ob hudi zimi, kedar nedolžne pti-čice mraz in lakota tareta, vrgli kako drobtino na sneg ali pod kap, kedar uboge revice za hrano stikajo? Jako malo, če tudi se tu pa tam nahajajo. In koliko pa je ljudi, ki bi zlasti po kmetih otroke podučili, da naj po leti nikar ne nadlegujejo drobnih prijateljic človeškega rodu, jih ne lovijo, jim gnjezd ne razdevajo, mladičev ne pobirajo itd. So, toda tudi takih gospodarjev je jako malo. Pač pa je veliko večje število tistih, ki porednim fanta-linom, če ni drugače, še lestvico pristavijo, da laglje nedolžnim ptičicam jajčka ali mladiče pobero. In vendar bi tega nikdo ia nikjer ne smel. Ptičice so si vže s svojim milim ia prijaznim petjem ljubezep in naklonjenost vseh poštenjakov prislužile, kaj pa šele s tem, da nam trebijo drevie iu zemljo škodljivega mrčesa in strupene golazni. Vrabec, pravijo, da je škodljivec, posebno, če zaide v proso ali pšenico, katere tudi ne prezira. Vendar pa tudi ta škodljivec napravljeno škodo zdatno odtehta s tem, da ves čas, kedar vali, prav pridno gosenice pobira in drugo drevju škodljivo nesnago uničuje. Muogo let pečajo se vže ljudje po svetu z varstvom ptičic in res je, da tega do sedaj niso še nikjer obžalovali, kjer so se tej nad vse hvaležni nalogi posvetili. Sadja so toliko več pridelovali, kolikor manj so jim ga požrešne gosenice uničile. Dobri ljudje so skrbeli za ljube ptičice, so jim varovali nežna gnjezdica z mladino vred, pisane krilate pev-čice so jim pa zato prav pridno drevje obirale. Na- Razne (Volitve v mestni zbor ljubljanski) so bile letos silno viharne. Naša stranka ni zmagala in tudi v teh razmerah ni mogla zmagati; zato je poskrbela „Narod - Brusova" kompanija. Kakšna sredstva so rabili nasprotniki zlasti v B. razredu to je znano. Golaš, pijača, denar, vozovi gnoja itd. vse se je dajalo in obetalo; na drugi strani pa vsakovrstne grožnje: ob službo boš, nič več dela ne dobiš, farški hlapec itd.; se silo so nosili naše volilce iz yolišča, zaklepali so jim vrata, trgali so jim glasovnice. Pri takih obrtnijske stvari. ravna posledica tega je bila, da so ptičice ljudem njih skrb in delo z obilnišim sadjem povrnile. Naj kdo reče, kar hoče, jaz pravim, in bom vedno trdil, da kmet v kmetijstvu nima večjega dobrotnika in ne večjega podpornika in ne boljšega ter spretnejega sotrudnika, kakor je ptica-pevka. Zato naj bi pa vsakdo, komur je na razvoji kmetijstva, na njegovi rodovitnosti kaj ležeče, poredni, razposajeni mladini ob vsaki prililci v glavo vtepal: ,Ne lovi in ne mori zalih pevčic iu ne razdiraj jim gnjezd, ter ne pobiraj njihovih mladičev, da se bo tebi v jesenidobro godilo, kedar bodo jabolka i o hruške zrele"- Dva stanova imamo pa tu še prav posebno v mislih, katera bi lahko veliko dobrega v tem oziru storila in reči moramo, da sta tudi do sedaj že največ storila za obrambo drobnih ptičic pred surovostjo sprijene mladine, tako mestne, kakor kmečke. Naj le tudi zanaprej neutrudljivo dalje delata na po-žiabtovanje srca pri mladini. Tudi usmiljenje do živali je čednost: ,,Pravični se tudi živali usmili". Naš učitelj, Bog mu povrni zlat uk, nam je ob vsaki priliki povdarjal milosrčnost do živali, in ni nikdar svojega uka z dokazom podpreti pozabil. Rekel je: Komur se žival ne smili, tudi za ljudi nima srca! Oh kako iu kolikokrat so se vendar njegove besede že vresničile. Poznal sem precej veliko kmetskih tantov, s katerimi smo skupaj v farne šolo hodili. Imeli smo nekatere med njimi, katere je jako veselilo, če so mogli na kakoršeu-koli način žival trpinčiti. Skoraj vsak tak imel je pozneje kot mladenič o raznih prilikah ali z nožem, ali s kolom opravit', kar ga je prej ali poznej na Grad pripeljalo. Zakaj to? Zato, ker se mu odraščeDemu ni človek smilil, ker se mu dečku tudi žival ni smilila. Že v mladosti otrok navadno pokaže, kaj bo iz njega v poznejih letih. novice. okolnostih ne more zmagati poštena in pravična stvar, ker se mnogi ljudje boje izgube, škode in zamere. Vendar smo konservativci pokazali, da nismo zadovoljni s sedanjim gospodarstvom v mestni hiši; mestnemu g. županu, o katerem Ljubljančani pravijo, da je pred cesarja še mogoče priti, pred ljubljanskega župana pa skoro to ni mogoče, njemu pokazali smo željo, da naj bo v marljivem poslovanju vzgled mestnim uradnikom. G. Ivan Hribar se je moral iz 3. razreda umakniti v 2. razred; ta mož torej sam 1(4 &a;b«l;«re. tu: r; i:pie tli coi t;rit ji lil e* ,Nir>i-Britve' stnrt? :m!j*t ajaii cc^- inib* g 6*«. Pjtt- Ti ^ w?d scai? CJe-i-fe tei*. :i>: iiirn.T j« :h lepo prwtL ti; s s ii;-: sto e u u.i a rr. txri dražbi: ddhcrair $.: se rt is=i— i sedi; ;e prevzeti: : r ssraad. r. ;* » uia;'h tedni »ti* :'a tak* gri: f;rr..i ia risala : is ic&»vvik di u- ssdrir! kreiT«r:. ti: cv-str r Ti* smž ;e Gasav P_r<:: it: dr:- ii c: s ur- poste?tajen i orise. ineersi: init: ^ ? ras-re*ii z* ;e at.ni sci sečti. .i »aagib :čb:-ra-iOT : Pere-g-ia Ki;:«;- Mit. t Sir? :i F_;? Izziz Ai V tč; rr: 'r s5-:;eBi va — .'•ir.>r: ia rir.r: inr so v t >j*» !■? atisa-ai Di li? t L;ali. ti. i- tfia^. t*sir«i i«>ie ssei.tr i Ka.Tr., it *«2:«s ii šr.i-f a I.-1'?!, ta* sirt-il fc>: iii 'Itč.rirrl-n* £T: t! r £11: ia ii se L ni rti:•:;e-t t s:: c:•:• 'stt v :•;t?:, m. it ".o- :ii ir^it iett; tč in t Ljitlti tt-sie«ia. šases: *:<«?•>: -r V^ufa A !, 11: i < lir-aisirti?r it J aae: ia: r? i ot*a: r M.rtvšii Vv-tci Berrii :-ri-rč:.. i: it Trfe-r> . ii ;:ii:tit. itr^n t 2aies:- lerii Žipcjsfc iif-it jo i r l. -_t :ei*i t Mi.-:-: — « V" Crsii tt^-.u * Beft: Fr. Ctr- ittltt. ureiia at r?:«: Dei*rt'. *«Kai cire-lia r Brefceak: J S)i :?t. ukIu * S Sit: t;« r čairaEu : Aii P*čfe>sta £. kare-lti t Uiirz J P:r-ft Ctlr ».1 * M S:iHf il.rllj * LtKf i Aai. Zii.iit. (iičjs it Pu~. RršeaaiJL it\+ .\i Ji£% krš&u&c: i* i aš i IV >t- res.Tr ::n :it : rtsz:vrsii r. r a^z zz :i : - rtiT. r h s-:r>hli : ELL inkr«#ex i-t3i i Jffifa:. ii jč iri.-jrrTČ;: ni- kri. tčufC BI T T v iT* k i II. L. .ir i.-ic V^^jc .'j.Mirc: i» ,a k*r.*-i I rt ti: Lil IU x: rl — Ink t; ;:.» ~ Jtfe> i; i: if.r 14. v £ j iS a . t .-ij r i . i;čr; »t ;* *i:>- 1*.': 4TT fii 51 rr. — Ink t: iri::.:i::i * zili j. itki: 1 p-srnK tui i «r: - t - LAT 11 ikrfi-;^ :.":•: b W»»Wt«. S 1 iir= -4 1 t t« »t: iiriČM a t c teiiij anmb-:. a » trtc.:.;i?čjL r. »k* 2 :•: i.viics ri ir t rtiiia ^ ict-n-zzz-v kjj.:tl r-.-. vin -ms. at.-ivii.fi '«rt< pes i i hajsnij S m .r tt-ii«: a.t; :ir:i;n> ;. V«jy«rf
  • ti r:-irro eno. ia t tem trenutku agrtbi ta svojo torirfcčo :n jo s seboj potegne v valove, ki «•: ju c-iiesi:. Drug: otroci so tbeiali. bliio pt ni bilo aii.vir. di t: ;:mi bil pomaga!. Dobili ju k tiso Oretj.1 Di-i lf. aprila popoidue je bil oeen t b.-iči «m B tej: v iapniji smtrttasr. pr Krtn u. ZsvTrii -e sedemoijst h šn.h in £c«podar»sib po-s.-P Ser ;e ti.t hait >tpi. n: b io mogoče ogn:t liUriti Zlitij sj otroc . Se mm per^a : Doe 10. mt;t bo " ii« :3iii aovo sv. m»šo L g. Josip V; n tiru Hrtšotei. preč ass- iopoije — tk-lgi 1 mi ie tudi r'n ctredi:* lel ifo št.de. Oiimiaa e skortj it.čeni. pofr-bco ji je škodil ud a ji str*. Ječmea trn« m n fcvgji »e.tt Klalo drevje ;e u.t: :t->ie. veJikj gi # sneg polomil. S». Jcr j j* mioa!. t tre: aelic;a Kakor je bil april tepri;uen. tako '«rfrfi se tic je postu! rttjn.k. Zajri a?ltdali. so minolo rimo dreves po atrsiiod. V cekej dre»esniei v Lemb-ergt pri Novi-iii0r « ttm p.še. ošk.doraK mtiote vsako doblo. Tudi po sosedstvu napravili so glodavci precej škode. Neki gospodar, ki biva sicer na precej samotnem kraji v Vrbi, pa je našemu poročevalcu pravil, da v njegovem sadonosniku zajci niso povzročili nobene Škode. S Krapja pri Ljutomeru se nam naznanja, da so zajci, ker je sneg bil visok, prihajali gostovat cel6 čez ograjo v drevesnico ter tam gospodarili tako, da lastnik mora sedaj popipati vse sadeže; kolikor je istih še za rabo, je presadil v drugo drevesnico blizo hiše, spodrezal tako, da bode oko pognalo nov vrh. Ko bi dotičnik bil slutil, da bodo glodavci mogli priti v drevesnico, bil bi vsako drevo namazal z mastjo ali s krvjo, ker je itak znano, da zajcu smrdi vse, kar pride od mesa, od živali. Od lastnikov lova pa sadjerejec sme odškodnine pričakovati le v slučaji, ako je drevo bodi ograjeno, bodi primerno ovito. O podobnem kvaru poroča nam so tudi iz sosednjega kraja B&binci. (Vokrajnem glavarstvu Celje) nahaja se 22.122 hiš, 27.045 strank ali družin s 128.564 osebami, in sicer: a) sodnijski okraj Celje ima 6588 hiš, 37.110 ljudij, b) sodnijski okraj Vranska 1855 hiš, 10.353 ljudij, c) sodnijski okraj Konjice 3945 hiš, 22.503 osebe, d) sodnijski okraj Šmarje 3890 hiš, 18.694 oseb, e) sodnijski okraj Gomjigrad 2378 hiš, 15.352 oseb, f) sodnijski okraj Laško 2466 hiš, 24.642 ljudij. (V Gradcu) je leta 1840 bivalo 46 873 oseb, letos pa so našteli 107.568, in sicer 96.433 Nemcev, 607 Slovencev, 80 Čehov, 154 Taljanov; po veri je 103.413 katolikov, 2599 protestantov, 1238 Židov, 50 brezvercev; brati in pisati ne zn& 15.226 oseb. (V Skofljivesi pri Celji) so cesto od Šmarjete do Trnovjja uvrstili med občinske ceste. Občina prosila je pri deželnem odboru, naj bi cesta veljala kot okrajna, ali prošnje niso uslišali. (Kaj je lena?) O možu se govori, da je on „g!avft" družini. Kaj pa je potem žena? V obziru na okoliščine se lahko odgovori različno. Pridna, marljiva gospodinja je roka, nemarna in zapravljiva je želodec, duhovita je ok6, razumna jo uho, brbljava je usta, dobromiselna je srce, hudobna in prepirljiva je žolč. Vendar žena, katera je dobra, tiha, čed-nostna, razumna, ljubeznjiva, ona je več, kakor glava, roka, oko, uho, usta iu srce, ona je za družino — duša. (Trina cena v Mariboru.) Pšenica 7 gl. — kr., rž 5 gld. 90 kr., ječmen 5 gld, 80 kr., oves 4 gld. 10 kr., koruza 6 gld. 20 kr., proso 5 gld. 90 kr., hajdina 6 gld. 10 kr., krompir 2 gl. 10 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 10 kr., lečo 28 kr. Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 21. maja. Tržne ccnc v Ljubljani dne 2. maja. .............. -- --------- — [gl. kr. «1- kr. Pšenica, hktl. . . . 7 16 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ _ 64 Rei, „ . . . 5 36 — 65 Ječmen, „ ... 4 87 Jajce, jedno „ — 21 Oves, „ ... 3 50 Mleko, liter .... — 10 Ajda. „ . . . 6 36 Goveje meso, kgr. . — 60 Proso, „ ... 5 20 Telečje „ „ . — 58 Koruza, „ ... 5 50 Svinjsko „ , . — 66 Krompir, „ ... 2 77 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, „ ... 10 — — 7W Grah, „ ... 9 — Golob ..... — 20 Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 96 Maslo, kgr. . — 88 Slama, . . 2 32 Mast, „ . _ 68 Drva trda, 4 Q mtr. 6 80 Speh svož, „ — 52 „ mehka, „ 4 60 Podpisani javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in /.nancem pretužno vest, da je naš toliko ljubljeni sin in brat, gospod otesj* n&m-j veleposestnik v Dragi pri Višnji Gori, dno 29. aprila ob 7 uri zvečer po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 24 letu svojo starosti mirno v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva! V Dragi, dno 30. aprila 1891. Matija in Ana Stepec, starimi. . Janez, Franc in Alojzij Stepec, bratje. KwizdovaP§* Korneuburška živinska redilna štupa za konje, govedo in ovoe. Vže skoro 40 let % najbolj Hm vspehom rabljena v premnogih hlevih pri pomanjkanji Jeidosti, slabem prebavljanjl, da dajejo krave boljše mleko ta v večji meri; bistveno utrjuje naravno moč živini proti okoievalnlm vplivom. Cena 1/1 škatljici 70 kr., »/, škatljlci 35 kr. Pravi z gornjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in droierijah v Avstriji in no Ogerskem. Vsak dan pošilja po'poSti glavna zaloga (10 —3) Franc Iv. Kwizda, c. In kr. avstrijski in kr. rumunski dvorni za-lagatelj, okrožni lekar, Korneuburg b. Wien. prenešenja Bolje hiše ls ITazareta na Trsat ——————— odide posebni vlak v soboto, dni 9. maja letos U Ljubljane točno eb U ari 6 nln. opoldne. Vatančneje lnserat. B LoterUMke Nro^kv. I) a naj •Jo aprila: 01), 39, 65, 36, 11. Urmder 25. aprila: 16. 69, 18, 43, 62. Lise 2. maja: 32. 61, 72, 62. 10 Trst 2. maja: 79, 89, 74, 15, 2«. Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! m Plugi, brane, njlvni valarjl, sejalnloe, stroji za košnjo, obračalnloa za seno, konjske zobaiče. stiskalnice za seno, mlatilnloe, gepelji. loko- mobili, trleore, sn&illnloe ilta. stroji za robkanje turšice, slamoreznioe, stroji za trenje ilta, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora - aparati, stroji za lupljenje ovočja. sušilnice sa ovočje ln zelenjad. »mrki (pumpe) za vino, kletne priprave, smrki za vodnjake. krožne tage, decimalne tehtnioe, tehtnice za iivino, mlečni separatorjl, priprava za vzdigavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče sti-skalnloc sladke krme, stroji za tehtanje, ^^^^^^^^^^^^^^^ (20—6) treslice itd. (20 - 41 f gvsc iiajf>oIje izdclnuo po najnižji tovm-ni&Ui coni. fg Jamstvo! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! (Zaloga kmetijskih In vinorej.sklli strojev IG. HELLER, U, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato ilustrovanl 144 strani obsezajoči ceniki v nemškem, italijanskem in slovanskem Jeziku se poftlljajo gratls ln franko. Zanesljivi zastopi se itovsod osnujejo. P as® ««e a. o £ ~ ^ "v. C C «• i R S bi' s s h—, o -v -t s k-.: a. *> 2 v •» ® f-Ji 11* ■< 7 S vi >: «. s - & *:, g i 11 r*"1 ** '■ Sk ? « ~ J C 5 s k? 5 - k ^ ®> '"i ~ O C f -^ ^ 5 C>is! O 'Z P* • -w * v. v s s o ki se po noči vokrovoiz ko-v tovarni in zyoa6kom svetVti8.18 cm vine, je debti EMIL MATER na Dunaji, I, Bauenunarkt, I«. (12—C) Tra s kok&vioo, ki naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld. MF" Ceniki stenjakih in žepnih ur se pošiljajo brezplačno, če se zahtevi priloži poštna marka za poslatev. (12_12) P Mihael Barthel & Co Wien. X. Najbolj preskuien in mjcenijii lesni penu. ™ Barthel-ov izvirni (16-6) h carbolineum varoje trajno skladišča, kolarnloe, plotove, strehe iz deščlo, vozove, vrata, m""?. Jezove, mostove itd., pred (J) gnjUobo, glivami, o&torjenjem in žuželkami ; pomazani predmetje imajo lepo rjavo barvo, in so 3-4 bolj trpeinL Kakovost neprekoSena. -Najceneje sredstvo proti mokrim stenam, 1 kilogram zadoKa za 5-6 štirjaških metrov. Cenik brezplačen. Nadalje prodaja strelni klej Za, strešni lak, patentovaai kotran, kar-bolno kislino, karbolno apno, kolomas, telesni lak itd. po najniiji ceni. MIHAEL BARTHEL & Co. Witn, X., Keplergasse Nr. 20. S Mihael Barthel & Co., Wlen, X. M Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XXVII. državna loterij W «a oivihie rod.eIne namene. 'M 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 1 glavni dobitek ■ 104.000 gld. z dvema preddobitkoma ln dvema podobltkoma k 500 gld., 1 dobitek ■ 15.000 gld., 1 dobitek a 6000 gld., 1 dobitek h 4000 gld.. 1 dobitek « 3000 gld., 1 dobite« s 2000 gld., 1 dobitek » 1 1000 gld. in 80 dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. Žrebanje ne bo vršilo nepreklicno dnč 11. junija 1891. — Srečka slane 2 gld. a. v. Podrobnejša določila ima igralni narčrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državno loterije, Dunaj,1., Riemorgasso 7, 2. Stoek, ira Jakoherhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. BSro^ko mo pošiljajo poštnine proste, K I) u n aj, marca meseca 1891. C. fr. TaVIiateljStVO lOteiljSkih dOhOdkOV, (0—3) (3) oddelek državne loterije. delavnica kleparskih, ključ&rskih, kovaških stavbenih in galanterijskih del v Šent -Vidu pri I^jitl>lja.ni, priporoča proč. duhovščini svojo zalogo, v kateri ima na izbor v različnem slogu cerkvene stalnice ali svetilnike E8** od 14 gld. do 70 gld. dva komada, obliajilne svetilnim, nabiralnike za po cerkvah, železna štedilna ognjišča ; tudi najraznovrstniše ključarske, kleparske in kovaške reči. Izdelujem razna stavbinska dela, kot pokrivanje zvonikov iu druzih streh, postavljanje strelovodov itd. itd. (5—0) O bo o NO a k s O) S o S P > U « K N ® C « -i rk g $ J53f" ^eboi »a aa g l "8J XXX svilnati in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, kotonina, lilačevina, volneno blago XXJX&X lepo, moftno, dvojne iirokoati, meter po 50 kr. in više. XXŽ£&£X ac Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim v Ljubljani, Špitalske ulice (i Ž t 2 >2' priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero modula in kramarskega blaga, 8«kaA a« medhe in žaas&o ©"bleSce. ** XX XX. XX x3. XX XX XIX xxxxxx XX XX XX XX XX XX XX Posebni vlaki na Trsat, ozii*. ileko - Opatij o (Abbazia), odidejo dni 0. maja 1891 lz Morlbora, Ljubljane, Trata ln Gorice povodom velikanske tridnevne i ve 6anostl 10., 11. in 12. maja 1.1. šeststoletnega nsta-novljenja »vete hiše v Kazaretn na Trsatn pri Keki. Vozne < en« i/, vseh teh in vrne« ležečih poslej so jako znižano, ko proj So nikoli. Vlaki odhajajo n. jt. sloden« iz Maribora ob 7 40 dop. cena tje in nazaj II. razred gld. 10 95 III. razred gld. 7 25 Celja Zid. IKosU Ljubljane Trsta Oorioe Šempetra 9-48 1030 „ 12 05 pop. 1-46 „ 9 22 dop. 3-40 pop. 846 760 625 526 580 235 660 o'— 360 350 3-85 1 65 V nedeljo dni 10. maja dopoldne darovala so bo pontifikalna sv. miti. a v staroslovenskem jeziku od Nj. vzviSen. mil. gosp. škof Posiloviča iz Sonja (Zengg). Povratna voftnja do 22. maja t. 1. z dvakratnim izstopom dovoljena. V nedeljo dno 10. maja zvečor peljojo pa že posebni vlaki nazaj. Za obiskovaloe Trata je cena iz Šentpetra v Trst in nazaj za n. razred gld. 2*60, m. razred gld. 1'75 tudi znižana, enako tako iz Reke v Opatijo s posebnim parobrodom. Podrobneje se poizve pri odboru in pri mnogih župnijskih, občinskih in postnih uradih, kjer se tudi vozni listki dobivajo, katore si jn prej ko prej preskrbeti. V dan odhoda se sprejem nikomur zagotoviti ne more. Podporniki za mzpečavanjc voznih listkov sc ri>dodovoljno sprejmi in v imiogobrojno vdeležbo uljudno vabi (2—2 (I) Odbor za potovanje v Ijjubljaui, _____Marijin trg št. I (pri JOS. PAULIN-u). Vozni listki, program itd. so nadalje na razpolago v prodajalnicah : v Mariboru pri g. M. lierdajs-u, trgovcu, Dvorni trg (Jinrgplate) it. 1, v Celji pri g. Dragotinu Ilribar-ju, Graika cesta It. 1, v Trstu pri g. K. l\reli-ju, Via Arsenale it. 3, v Kranji pri g. M. Mareniič-u, v Kamniku pri M. l\>drekar-ju, v Škofji Loki pri g. M. Juvan-u, v Gorici pri g. Likar-ju, Via Seminario itd. (2-2) Ravno izšlo: „ŠMAENICE" Marijina visoka pesem ali magiiitikat, sostavil Andrej Kalan, duhoven. •i dovoljenjem prečantltega knezoSkofijutva ljubljanskega. V Ljubljani 1891. Založila »Katoliška Bukvama". Centi polusnje 90 kr., usnje lgl., zlato obrezo 1 t/l. 20kr., po pošti (i kr. več. ' (3-3) .S I >3 .5 55 1C nr Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja IMccoliju v Ljub- IJaul, narejena z večine iz samega pristnega kineSkega revnja, je ukusuo in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v za-bojekih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. mmmmmmmimimmmL Izdajatelj: Anton Kržič. Odgovorni urednik: K Kalan. Tiska ,,Katoliška Tiskarna",