Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO ★ F I N ANČK leto iv. št. 84 I N I) V S I KIJA TRST, 9. DECEMBRA 1950 K M E T I J S T V O CENA LIR 20 Bremen in Hamburg proti Trstu Dve železniški konleni - Skupen naslop Avslnice» in Alemnev LADIJSKI PC.; i/Vvu-.Na POD NAC.ZA4T. 1 MIL.NRT. POD TUJO JASTAVO . Oprava nemških dr. uvnih železnic je dala Pobudo za železniško konferenco v Rimu (od , do 22. novembra), * naj bi našla kom. Proniis v hudi konku. ’6«čni borbi med Tr. ,,°'n in severnimi nem-lmi pristanišči Bre. 'Penom in Hamburgom. , fa namen so se se. ^ ali predstavniki nem. kih, avstrijskih, jugo. 'J °vanskih in tržaških o, ezn'‘c- Nove železni. e tarife naj bi omi-1 e naraščajočo konku. (enco med Trstom in ".evefnimi pristanišči, n sicer na ta način, da .1 tarife na avstrijskih ln nemških železnicah ako uredili, da bi Trst "■ko zdržal konkuren-nemških pristanišč, ejansko naj bi prevoz. otroški za avstrijski ^anzit iz Avstrije na • adran bil; enaki stro. ^k°m iz Avstrije v se. erfi,„ pristanišča, če-Pjav je razdaljn iz Av. . Tjje v severna prista-lsča večja. Nemci in r Vstri ci so na konfe. ,enci nastopili skupno ^ Predložili, da bi ta-‘e tako ^redili, da bi k tarifam proti Simeru tollko pribili, da bi znašala raz. ka v prid tarifi za Jadran 15%. Pred-" avniki Trsta, Jugoslavije in Italije pa ^ pdi mnenja, da bi bilo treba pri. l i tarifam proti severu najmanj 30 stotkov. Po vsem tem m prišlo v i7”u do sporazuma. Tega naj bi do. n« novi konferenci, ki se bo se. " "-la 12. decembra V Nemčiji. avstrijski PROMET ODHAJA NA SEVER 5 ‘z Linča poročajo, da v zadnjem ča. n odhaja vedno več avstrijskega ma. '^nega blaga, ki je namenjeno v čez-rn<*rske dežele, čez Bremen. Tako so H'Pno v oktobru odposlali iz Linča 0;0°0 ton surovega železa in pločevi. veD° Donavi do Regensburga in dalje kile,rnen- Bremen je danes tudi pre. ^adalna luka za avstrijsko izvozno aQo, predvsem rajon, ki odhaja v ze. "velikih količinah v Kanado in v n A. Avstrijci dajejo prednost Bre. ,(-‘nu pred Hamburgom, ker traja pre. °z v tej smeri nekoliko manj. Z dru. ■^ strani poročajo, da izvažajo Av. njc; papir v Severno Ameriko še Vpdno čez Rotterdam, v Južno Arne. ''ko pa čez Trst in Genovo. Vse kaže, a« Trst počasi zgublja pomen za av. riiski tranzit, ki čedalje bolj odhaja severu- Veliko postavko avstrij. e9a tranzita cez Trst predstavlja še Vedno Marshallova pomoč, toda delež 'ivieriških pošiljk v prid avstrijskemu anzitu čedalje bolj pada, medtem ko vstrijci usmerjajo čedalje več pro. eta, zlasti iz Zgornje Avstrije, v se. u«-ne luke. PROMET V SEVERNIH LUKAH NAGLO NARAŠČA Kratka primerjava prometa v glav. "lh severnih lukah (o razvoju preme. " v poljskih lukah ni podatkov) kaže Cako naglo narašča promet v belgij. 'šč'h’ in nemških pristani. V pritaniščih Beneluksa (Belgije in vlandije) in Nemčije se je ladijski Promet leta 1949 povečal za 9,8 mi. ‘Jona nrt (netto registrskih ton), t. j. Blagovni pJte/*£TAm;/.ton.y E^i NEMŽKi OBALM PROMET S 4UNAJ!LJATIi.i, tCHID TBACiZlItLl PROMET B3 NEZAiSCA JaNAbjjATM® trn h Wm H H (.m 1« 1111 30 J9 -)6 49 30 49 m hhm .«,^1 Bremen i Amiierdom G '*3' ž'* J za 20,9% v primeri s prometom v letu 1948; blagovni promet pa je narastel od 59,8 na 67,4 milijona ton. Naraščanje je približno enako v pristaniščih Beneluksa in v nemških pristaniščih-Posebno je narasel ladijski promet v Hamburgu, in sicer od 5,9 na 8,9 milijona nrt. Ladiijskii promet v lanskem letu je predstavljal še vedno komaj tri četrtine prometa v. letu 1936. V belgijskih in holandskih pristaniščih je znašal lansko leto 37,3, leta 1939 pa 43,9 milijona nrt; v nemških pristaniščih 19,4 leta 1949 in 31,3 mil. nrt v letu 1936. V holandskih in belgijskih pristani, ščih je lansko leto dosegla domača zastava 8,4 mil. nrt, medtem ko je nemška zastava v nemških pristaniščih nazadovala od 18,9 v letu 1936 na 2,2 mil- nrt v lanskem letu. V nemških lukah se je v tem razmerju povečala udeležba tuje zastave, in sicer od 12,4 v letu 1936 na 17,2 mil. nrt v letu 1949; delež ladjevja pod tujo zastavo je padel v holandskih in belgijskih pristaniščih od 36,6 v letu 1936 na 28,9 mil. nrt. v letu 1949. Blagovni promet je v vseh omenjenih severnih lukah dosegel lansko leto 67,4 mil. ton, medtem ko je v letu 1936 znašal 97,6 mil. ton. 'Na belgijska in ho'andika pristanišča odpade 44,4 mil. t v letu 1949 (59,4 mil. t leta 1936), na nemška pristanišča pa 23,0 (38,2). Lansko leto je bil blagovni promet v holandskih in belgijskih pristaniščih Za 4,7 večji kakor leta 1948, v nemških pa za 2,9 mil. t- Zanimivo je, da je narasla nemška zunanja trgovina skozi holandska m belgijska pristanišča, medtem ko je bil obseg belgijske zunanje trgovine skozi Anvers (Antver. pen) lansko leto prvič manjši po vojni. (Na črtežu je v holandskih in belgijskih lukah označen tranzitni promet z Nemčijo.) V nemških pristaniščih je narasla nemška zunanja trgovina od 5,5 v letu 1948 na 7,4 mil. t v letu 1949, medtem ko je nazadoval tranzit. V holandskih in belgijskih pristaniščih se je tranzitni promet z ostalo Evropo povečal od 5,3 v letu 1936 na 6,1 mil. ton v letu 1949. ..Tržaški trg bo pretrgal prepono med Italijo in Jugoslavijo" dopisnik milanskega gospodarskega lsta «11 Solen Cd9. novembra) je imel j* Predsednikom tržaškega sejma inž. T* Sospisiom razgovor o pomenu trža-Skesa sejma. Zadnji velesejem je uspel. Obiskalo je Ž21..UU0 ljudi med katerimi je 8'.UU8 plačalo vstopnino, medtem ko s° drugi bili povabljeni. Izkoriščenih bilo kontingentov za 1100 milijonov lr >n sicer 800 milijonov za uvoz, 200 ‘bilijonov za izvoz in 100 za tranzit-e kupčije. Kupčije za silno visoke ^oeske so bile sklenjene med Italijo n Jugoslavijo, ter med Anglijo In Jugoslavijo, med Ameriko in Jugoslavi-•*°. in sicer neposredno ali posredno po Posredovalcih v Italiji. frihodnji sejem bo v času od 24. ju-‘Ja do 8. julija, dva meseca po miian-ein sejmu in po sejmu v Padovi. Le-°s bo sejem bolj zgoden tudi iz med-^Orodnih razlogov. Tržaški sejem je vrščen takoj za sejme v Pragi, na Onaju in v Budimpešti in pred za-rebškega. Tržaški sejem je povezan s imi v Podonavju, ker predstavlja , rs* naravno izhodišče Podonavja. Po-§ tega so Tržačani letos izbrali ta j ? za sejem, ker Avstrijci radi priha-•1° v tem času na Jadran, z druge stra-' Fa ‘udi turisti z Bližnjega vzhoda 1 zapuščajo svoje vroče kraje prav tem času. Jrzaški sejem želi poseči v srce Ev-VSj’ na Balkan in na Bližnji vzhod, duet ••Predeli (lanes absorbirajo in-hov ri^ske. izdelke zahodne Evrope. Nji-zahtevajo, da pridejo po ron p°ti do življenjskih žil ev- PSke trgovine, ki so: Trst - Beograd, Trst - Dunaj, Trst - Budimpešta in še dalje. Trst danes lahko pretrga prepono med Italijo in Jugoslavijo in s svojim sejmom vzpostavi čvrste odnose v korist obeh narodov. Črta za sporazum z Beogradom gre skozi Iržaški se^em. Nikakega razloga ni, da ne bi tega razvoja pospeštli. Da lahko izpolni te svoje naloge, bo tržaški sejem povečal svoj obseg, zgradil bo nove paviljone in lako omogočil udeležbo novim razstavljalcem. Mnogi izmed njih so želi lansko leto uspehe. Tako je neka tovarna poljedelskih strojev prodala za 94 milijonov lir strojev Jugoslaviji; druga rimska tovarna za 30 milijonov lir svojih izdelkov tudi Jugoslaviji; prav tako je neka tretja tovarna zaključila milijonske posle s to državo. To velja tudi za neko milansko tvrdko. Prihodnji tržšaki sejem bo še bolj pokazal, kakšne koristi bo imela italijanska industrija. Prihodnji tržaški sejem bo prinesel še večje koristi italijanski industriji. NADZORSTVO AMERIŠKEGA IZVOZA Po 3. decembru je potrebno posebno dovoljenje trgovinskega ministrstva Združenih držav za vse pošiljke blaga iz Združenih držav v komunistično Kitajsko in v oporišči Hong-Kong in Macao. Istočasno je ameriško trgovinsko ministrstvo objavilo, da je odredilo strogo nadzorstvo nad blagom, ki prihaja iz drugih dežel in ki ga pošiljajo skozi pristanišča ali področja Združenih držav, kakor tudi skozi Panamski kanal v dežele sovjetskega bloka, v komunistično Kitajsko, Hong-Kong in Macao. Računi brez krčmarja Ze zadnje dni v mesecu, ko prejmejo državni in drugi javni nameščenci plače za naslednji mesec, postaja v trgovinah tkanin in drugega potresnega blaga bolj živahno- Za zadnjih nekaj mesecev to pravilo ne velja več. Pritožujejo se zlasti trgovci s tkaninami. Kupcev ni, čeprav je zima na pragu. Podobne vesti prihajajo tudi iz Ita. Uje, kjer nabavlja Trst tkanine in mnogo drugega potrošnega blaga. Poročila iz Milana govorijo celo o nekakšnem tihem bojkotu, ki ga izvajajo potrošniki tkanin. Trgovci se čudijo, saj so pričakovali prav nasprotno, Zaradi korejskega spopada in nevarnih komplikacij ni i-ključeno, da pojdejo cene surovin zopet navzgor in podražitvi surovin sledita pač podražitev tovarniških izdelkov m povišanje prodajnih cen v trgovini na drobno. Tako računajo trgovci in vse kaže, da -niso njihovi računi zgrešeni. V skladu s tem računom, ki ga lahko označimo tudi za špekulacijo, hitijo po vesteh iz Milana grosisti (trgovci na debelo) z naročili v tovarnah, aa bi si pravočasno zagotovili blago po sedanjih cenah, ki so že itak visoke. (Tovarniške cene tkaninam so v ‘'li-lanu naslednje: blago iz čiste južnoameriške volne fantazija 2200 do 2400 Ur; blago iz česane volne 5000 do 7600, blago za površnike 6000 do 6200, žensko blago iz česane volne 2400, srednje kakovosti 1600 do 1800, blago za ženske suknje 3500 do 4700 lir-Kaj pa mislijo potrošniki? Ničes,Line mislijo: Manj denarja imajo. Papirnatega denarja imajo prav toliko kakor prejšnje mesece, toda njegova kupna moč je padla. Cene so šle navzgor, najemnine so bile pov šane, jesti pa je treba. Pri hrani se torej ne da krčiti, pri obleki nekaj časa že. Celo podatki Zemeljskega urada za delo govorijo o povišanju življeniskih stroško-v v. septembru za 0,6% nasproti avgustu. Avgusta se je po podatkm iz istega vira podražilo življenje za 0,6% nasproti juliju- (Življenjski stroški — izračunani teoretično za petčlansko družino s tremi nedoraslimi otroki, so znašali meseca septembra 36.834, avgu-■ ta 36.587 in julija 36.373, januarja pa 35.773 Ur.) V. komentarju k podatkom za september je rečeno, da so se podražila živila, medtem ko so ostali stroški za obleko, kuho, razsvetljavo in stanov i-nje ostali neizpromenjeni. (Najemnine so bile povišane v oktobru.) Poročilo za avgust pravi, da se je poleg nekaterih živil podražilo tudi blago Za srajce. V resnici se pozorni kupci lahko sami prepričajo, da se dražijo sploh vse tkanine, bombažaste kakor volnene, ki so danes že občutno dražje kakor so bile pred letom. Edino >Uarino« blago se še drži, toda izbira 'tega blaga je omejena. Da to basen iz resničnega sveta zaključimo z naukom: Tovarnarji m trgovci naj pazijo, da njihovi računi ne postanejo računi brez krčmarja, ki je v našem primeru potrošnik. KUPNA MOC LIRE NIŽJA KAKOR NEMŠKE MARKE Milanski gospodarski list »11 Sole« poroča, da so cene v Zahodni Nemčiji nižje kakor v Italiji- Kupna moč nemške marke je višja kakor bi ustrezalo uradnemu menjalnemu tečaju. Ako bi hoteli izraziti kupno moč nemške marke v italijanskih lirah, bi prišli do zaključka, da je nemška marka vredna 234 lir. Po tečaju, ki ga je določil italijanski urad Ufficio Italcambi v sporazumu z Banko nemških dežel, velja nemška marka samo 148,77 Ure ali 100 lir — 0,672178 DM. Po zadnjem plačilnem sporazumu med Italijo in Zah. Nemčijo se računi lahko izstavljajo v nemških markah ali v italijanskih lirah. Posnemajmo Francoze ! Cim bolj nas zunanje politični dogodki s svojim vplivom na svetovni trg vlečejo v gopodarsko krizo, tem bolj nas žge vprašanje, kaj namerava ukreniti naša uprava za pobijanje krize- Mar namerava ostati pasivna in se zadovoljiti z lagodno vlogo opazovalca? To bi pomenilo pustiti Trst svobodni igri v sklopu italijanskega gospodarstva in rimske politike. Po vseh predvidevanjih, ki jih zmore človeški razum, bomo v stiski glede živil, obleke, obutve in goriva. Kaj storiti? Povprečno razumen človek vam bo takoj odgovoril: Nabaviti pravočasno več blaga. Poglejmo n. pr., kaj je storila francoska vlada, ko se je pričelo blago dražiti na svetovnem trgu Zaradi krize korejskih dogodkov 'm se je pojavila nevarnost, da podražitev cen na notranjem trgu ubije plačilno moč franka ter tako pokvari delovne odnose. Da bi pospetšila uvoz nujno potrebnih surovin in drugega blaga, je francoska vlada oprostila carine Za 3 milijarde francoskih frankov blaga in sicer (v milijonih): Sibirski viharji in kitajska poplava Naš zemljevid nam pove gotovo mnogo več o silnih težavah, ki jih mora premagati vojak v korejski vojni kakor vsa poročilo z bojišča. Visoke gore, reke in prepadi ter slabe poti ovirajo premikanje čet. Prav vse te okol-nosti in gozdovi so z druge strani v veliko oporo gerilcem, ki nadlegujejo čete OZN v ozadju. Računajo, da je ostalo za četami OZN okoli 40.000 ge-rilcev, ki vpadajo Američanom v hrbet. Neki ameriški častnik je dejal: »Naš najhujši sovražnik je mraz«. V resnici je hud mraz nastopil že sredi novem- bra. Letošnja zima je hujša kakor navadno. S severa pihajo ostri sibirski vetrovi, ki- gredo do kosti. Ob gorskih stenah divjajo snežni viharji, ki jemljejo človeka sapo. Nebo., je pokrito s črnimi težkimi oblaki, reke je že davno pokril led. Puščice nam rišejo položaj v trenutku, ko je Mac Arthur dal povelje za »končni« napad, ki naj bi dovedel čete OZN do mandžurske meje, tako da bi o božiču lahko že praznovali premirje. Na severovzhodni strani so se tedaj čete OZN že približale mandžurski meji na 30 km. Pred silno kitajsko poplavo — računajo, da je že nad 1 milijon Kitajcev vrdio v Korejo — so se čete OZN morale umakniti. Danes še ni gotovo, kje nameravajo Američani organizirati novo Ironto. Borbe se vršijo že južno od Pyongyanga glavnega mesta Severne Koreje, ki ga še vidimo na našem zemljevidu. Severna Koreja je posejana z velikimi industrijskimi podjetji ki črpajo pogonsko silo iz velikih elektrarn. (Glej tudi zemljevid v zadnji številki »Gospodarstva«). Od Ženeve in dnnecida do Torqua^a Carinske konierenee pri zaprtih vratih vofme 48,8 bombaža 266 vblnenih tkanin 269 bombažastih tkanim 2450 delavskih oblek 21 gospodinjskega perila 195 čevljev 122 avtomobilskih obročev 246,3 Kakšno lajšanje bi n. pr. pomenil za naše potrošnike uvoz določenega kontingenta tkanin in čevljev brez carine — n. pr. uvoz tkanin iz Anglije ali čevljev iz CSR — ali pa carine prost uvoz drv iz Jugoslavije. Kako bi ugodno vplivala na razvoj gradbene delavnosti oprostitev carine na uvoz gradbenega lesa, ki znaša pri jelovini 13,5 in trdem lesu 15,5%? ZVU bi se toliko laže odločila Za takšne ukrepe, ker je STO svobodno ozemlje, kj bi po mirovni pogodbi ne smelo biti vključeno v italijanski carinski sistem. Od časa do časa šine v razburkani svet kakšna novica iz Torquaya, malega mesteca in letovišča na angleški o-bali, kjer zaseda okoli 1.000 carinskih izvedencev iz 39 držav že od konca septembra (28. sept.). Ko so to nenavadno konferenco, ki zaseda v 250 sobah, od. prli, so napovedali, da bo trajala najmanj pol leta. Na dnevnem redu je težko vprašanje: Kako ugladiti pot mednarodni trgovini v smislu Atlantske listine, ki so jo sprejele zahodne države avgusta 1941, t. j. sredi druge svetovne vojne. V ta namen je treba predvsem znižati carine, a obenem tudi odpraviti tako imenovano kontingentiranje, ki odmerja višino blaga, ki se sme uvoziti odnosno izvoziti. Ze na svetovni gospodarski konferenci v Havani 1. 1947 so predstavniki 57 držav postavili temeljna določila, ki naj bi v duhu Atlantske listine pospeševala nemoten razvoj svetovne trgovine. Odpreti vrata popolnoma svobodni svetovni izmenjavi ni bilo mogoče, ker bi popolnoma odprava carin uničila gospodarstvo v manjših državah z nerazvito industrijo, ki ne bi vzdržala konkurence prosto uvoženih izdelkov velikih. Dogovorjeno pa je bilo, naj bi bile carine čim nižje in sicer samo tako visoke, kolikor je nujno potrebno za zaščito gospodarstva šibkejših. Izrečno je bilo poudarjeno, da so samo carine dovoljene kot sredstvo za zaščito domačega gospodarstva. Tako se je uveljavilo načelo, da je treba predvsem odpraviti kontingentiranje blaga. Načela havanske »Listine o svetovni trgovini« so bila postavljena tako visoko, da so jih potrdili samo parlamenti treh držav (Liberije, Avstralije in Švedske) in še to pod pogojem, da jih odobri tudi kongres Združenih držav. Ker je ta odbil ratifikacijo se »Listina o svetovni trgovini« ne izvaja. Več sreče je imela carinska konferenca v Ženevi, (od aprila do oktobra 1947), ki je izdelala tudi »Splošen sporazum o carinskih tarifah in trgovini (General Agreement on Tariffs and Trade . GATT). Ta se naslanja na načela havanske listine (člen 17), vendar je bolj stvaren. Države so se obvezale, da bodo po možnosti znižale carine in odstranile druge ovire, ki so na poti mednarodni izmenjavi. Sporazum, ki nosi datum 30. oktobra 1947 je sprejelo 23 držav. S tem sporazumom so bile znižane carine 45.000 artiklom; zajeti sta bili 2/3 svetovne trgovine. Američani so tedaj znižali carino pri 3.400 postavkah, ki so predstavljale 78% ameriškega predvojnega uvoza. Sporazum vsebuje določbo o največjih ugodnostih, to sz pravi, da mora vsaka država ugodnosti, ki jih je priznala pri sklepanju pogodbe s katero koli državo, priznati tudi ostalim državam. Ženevski konferenci je sledila carinska konferenca v Annecyju na Francoskem (od aprila do avgusta 1949). Poleg 23 držav je na tej konferenci sprejelo GATT 10 novih. Pod okrilje GATT-a so tedaj spravili novih 10% svetovne trgovine. Iz Annecyja vodi pot v Torquay. Ta konferenca je bila potrebna, ker zapadejo carinske olajšave, ki so bile uveljavljene 1. januarja 1948, 1. januarja 1951. Te vrste konference trajajo tako dolgo, ker se morata po dve državi medsebojno dogovarjati glede carinskih sporazumov. Tako je v Torqua-yju na dnevnem redu kar 400 takšnih pogodb, medtem ko jih je bilo v Ženevi in Annecyju 270. Posebnost konference v Torquayju je tudi ta, da se tam pogajajo prvič tudi predstavniki Avstrije, Zahodne Nem-čiječ Turčije, Filipinov, Peru-ja in U-rugvaja. Doslej se Švica še vedno ni udeležila nobene izmed teh konferenc. Udeležba Zahodne Nemčije je zlasti važna, ker so na dosedanjih carinskih konferencah opustili razprave o carinah na nekatere vrste blaga, kakor n. pil. kemikalije, ker se jih udeležila Nemčija, ki je eden najpomembnejših izvoznikov kemikalij. V Torquayju razpravljajo v znamenju liberalizacije, t. j. o odpravi sistema izvoznih in uvoznih dovoljenj, za katere se zavzema Organizacija za evropsko gospodarstvo v Parizu OEEC. Pobudo za te konference je dal pripravljalni odbor za Mednarodno trgovinsko organizacijo (Interim Commis-sion for the International Trade Orga-nization - ITO), katere ustanovo predvideva Listina o svetovni trgovini. Razprave v Torquayju so strogo tajne. Tu pa tam vendar uide kaj v svet. Tako je prišlo na konferenci do spopada med predstavniki dolarskega in šterlinskega področja, ko je predstavnik Mednarodnega denarnega sklada, v katerem imajo pretežni vpliv Ame-ličani, zahteval, naj bi se odpravile omejitev uvoza iz držav čvrste valute (predvsem iz ZDA). To bi šterlinsko področje lahko storilo, ker si je v zadnjem času zelo opomoglo, saj so se zlate angleške rezerve v enem letu podvojile in dosegle 2.700 dolarjev po sveru POLOM KONFERENCE ZA RAZDELITEV KOSITRA Mednarodna konferenca za razdeli-litev kositra v Ženevi je doživela polom, ker se niso mogli sporazumeti predstavniki ZDA s proizvajalci iz Malaje in ostalih držav. Prevladalo je mnenje, da se tako visoke cene ne bodo mogle ohraniti na dosedanji višini. Svetovna proizvodnja kositra v letu 1949 (brez Sovjetske zveze) je znašala 165.000 ton; proizvodnja se je v primeri z letom 1948 povečala za okoli 6%, vendar predstavlja komaj 2/3 proizvodnje iz leta 1941. Okoli 60% svetovne proizvodnje odpade na azijske dežele, 22% na Južno Ameriko, 15% na Afriko in 3% na druge dežele. ZDA so proizvedle samo okoli 70 ton, medtem ko same potrebujejo okoli 75.000 ton. Malaja je proizvedla 55.000 ton. SOVJETI SE UPIRAJO POVEČANJU PRISPEVKA OZN Proračunski odbor Glavno skupščine Združenih narodov je le tej predložil proračun OZN za leto 1951. Po tem proračunu bi morala Sovjetska zveza v prihodnjem letu prispevati namesto 6,8%, kakor doslej, 6,98% vseh izdatkov Organizacije združenih narodov; to ne • predstavlja niti polodstotnega povečanja. Temu povečanju se Sovjeti odločno upirajo kljub temu, da so tudi 22 drugim članicam Združenih narodov nekoliko povišali prispevke. V predloženem proračunu predvidevajo malenkostno znižanje letnega prispevka Združenih držav od 39,79% na 38,92%. Združene države prispevajo največ za vzdrževanje OZN. »ROLLS-ROVCE COMPANV« ZOPET NA ŠKOTSKEM Da bi čim bolj pospešili sodobno o-premo britanskih kraljevskih letalskih sil, bo podjetje »Rolls-Royce Company« začelo izdelovati motorje na reakcijski pogon za bombnike na Škotskem. Ko je bila druga svetovna vojna na vrhuncu, je imela družba »Rolls-Royce« svoje obrate v mnogih škotskih tovarnah, po prenehanju sovražnosti pa jih je opustila. Novi motorji na reakcijski pogon, ki jih bodo izdelovali, bodo najnovejše vrste »Avon«. Britanske kraljevske letalske sile jih bodo uporabile za lahke bombnike vrste »Canberra«. ISKENDEHON PO TRŽAŠKEM ZGLEDU i urška vlada je izdelala načrt za pospeševanje tranzita skozi luko Iskenderon (Aleksandreto). Načrt predvideva ustanovitev prostih con za Sirijo, Perzijo in Irak. (V načelu omogoča mirovna pogodba tudi Trstu uvedbo prostih con za Jugoslavijo in Italijo.) Mesto ima okoli 15.000 prebivalcev. Pred otvorilvijo Sueškega prekopa je bila njegova luka pomembna za trgovino s Perzijo in Indijo. Higienske razmere niso ugodne. AMERIŠKO MNENJE 0 italijanskem gospodarstvu V zvezi z govori novega načelnika ameriškega odposlanstva za izvajanje Marshallovega načrta v Italiji je ameriški list »St. Louis Post-Dispatch« (članek je ponatisnila »Nevo York He. 1 ald Tribune«, 30-nov.) orisal gospodarski in finančni položaj v Italiji takole. Ljudje okoli uprave Marshallovega načrta v Rimu niso nič kaj zadovoljni z načinom vodstva poslov in finančnih zadev v Italiji. Oni to odkrito povedo. To je izzvalo pravi diplomatski bes in naš poslanik si prizadeva, da bi pomiril italijansko »čast« in italijanske proteste. Posebno jasno se je izrazil Leon Dayton, šef ameriškega odposlanstva Za pomoč. Odpotoval je celo v Genovo, Turin in Milan, da bi ozmerjal italijanske industrijce, ker nalagajo svoje dobičke v. dvomljive špekulacije namesto da bi jih vrnili zopet industrijam in pomagali pri zboljšanju italijanskega gospodarstva. Ce že Italijani prejemajo tako veliko pomoč iz inozemstva — meni g. Dayton — naj si pomagajo tudi sami, ko lahko to steve. Američani se Poleg tega pritožujejo, da si De Gasperijeva vlada bolj prizadeva, da izgradi svojo dolarsko postojanko in spravi proračun v ravnotežje z dolarsko pomočjo, kakor da bi usmerili več denarja v kapitalne investicije. Poleg tega ugotavljajo, da je pobiranje davkov od tistih Italijanov, ki bi jih lahko plačali, preveč po. pustljivo- Ta sistem noče niti spravljat; v zadrego davčnih potuhnjencev, saj niti ne zahteva od njih prisega, da so navedbe glede njihovih dohodkov resnične. Dobro znana romanska navada je, da se davki ne plačajo. V tem se razumejo tudi Francozi, Morda je ta navada res prijetna, toda zagovarjati se ne da. Italijanska vlada pripravlja zdaj davčno preobrazbo, da bi bila nova davčna zakonodaja vsaj nekaj boljša kakor dosedanja. Poleg tega je Rim sodeloval na mnogih področjih, na katerih je tudi ECA zainteresirana, n. pr. Pri delu za pospeševanje poljedelske proizvodnje. Toda pri vsem tem je bil vsak napor v tej smeri zaman. Italija je ostala ena izmed najšibkejših držav v Evropi. Poleg malenkostne prednost; navidezno uravnovešenega proračuna in luksuznega bleska — predvsem na rimskih elegantnih ulicah — je Italija še vedno daleč od smotra Marshallovega načrta: gospodarske neodvisnosti v letu 1952- Pri vsej lepi zunanjosti ima država težka vprašanja pred seboj; predvsem težave zaradi prenaseljenosti. Toda prav zato bi vlada morala napeti vse sile, da bi ustvarila nove možnosti za zaposlitev. To bi bila tudi najboljša pot, da se prepreči prihod na oblast ekstremistom. Iz diplomatskih razlogov se ameriška kritika lahko potlači. S tem pa ne bodo odpravljena osnovna vprašanja. De Gasperijeva vlada mora prenesti več svojega besedičenja o preobrazbah v pozitivne načrte Za akcije. Za zdaj naj začne vsaj pobirati dav-he — od vsakogar, in sicer do zadnjega novca! ■ Osnove italijansko - nemškega trgovinskega sporazuma Kupčije se lahko sklepajo v lirah in markah IZ SVETO.VNE TRGOVINE Italija in Zahodna Nemčija sta podpisati ti. novembra nov trgovinski in piavimi sporazum, ki je bu ze iz. julija paranran in ki se je ze uosiej izvajal. Veljal bo ao konca junija i»oi. osnovno načelo je tuni v oanosu med tema državama - enako, kakor vetja za druge države, s Katerimi je Italija sklenila v zadnjem času trgovinske dogovore, n. pr. s Švico,, da veljajo za trgovinsko izmenjavo v prvi vrsti predpisi, ki sta jih državi Izdali glede nberaiizacije izmenjave v sklauu s sklepi Oiksc:. Ulede drugega blaga, ki je sedaj še podvrženo režimu uvoznega m izvoznega dovoljenja, pa prinaša trgovinski sporazum dva glavna in dva krajša ustrezna seznama, v katerih je količina kontingentov . označena po vrednosti v USA dolarjih. Med kontm-gentiranimi italijanskimi izvoznimi artikli zavzemajo po vrednosti prva mesta sveže sadje in zelenjava (brez kislega sadja), sadni proizvodi, sir, ribje konserve, vina (607o v industrijske m 40% v konsumne namene), drugi poljedelski proizvodi, razno predivo, tkanine in drugi tekstil, klobuki, avtomobili in njih sestavni deli, tekstilni stroji ekstrakti, žveplo, ferosilicij, rdeči boksit. Med nemškimi izvoznimi artikli pa naprave za kalorične električne centrale, razni stroji (tudi orodni) in njih sestavni deli, instalacije za izdelovanje železnih in jeklenih plošč, razni železarski proizvodi, številni kemični proizvodi (tudi barve), tekstilni izdelki in polizdelki, živina, pivo itd. Vrednost kontingentov znaša na vsaki strani okrog 57 milijonov USA dolarjev. Od liberaliziranega blaga pa je predvideno, da bo uvozila Nemčija za 72 milijonov, Italija pa za 75 milijonov dolarjev (med tem tudi za 42 milj. dolarjev premoga). Zasebne kompenzacije m recipročni posli se ne bodo več dovoljevali. Izvrševanje sporazuma bo nadzorovala mešana komisija, ki bo ukrepala tudi v primeru, če bi se uvoz kakega liberaliziranega proizvoda tako povečal, da bi ogrozil obstoj domačih konkurenčnih podjetij. Plačilni promet: temelj na sistemu kliringa: Cambital (U.I.C.) odpre na ime Bank deutscher Laender brezobresten račun pod imenom »Bank deutscher Laender - Conto lire«, ta banka pa račun na ime Cambitala pod imenom »Ulficio italiano dei cambi - Deutsche Mark Konto«. Obe ustanovi pa smeta po medsebojnem sporazumu decentralizirati plačilni promet s posredovanjem italijanskih in nemških bank, ki bodo za to pooblaščene. Plačilne obveznosti se lahko glasijo n§ lire ali marke, ali pa tudi na kako drugo, tujo valuto. Ce so določene v tuji valuti, se pi otivrednost akreumra na odprtem računu v valuti države-dolžnice; protivrednost se računa na področju marke po srednjem tečaju, ki notira na dan plačila pri omenjeni banki, na področju lire pa po srednjem tečaju, ki ga je za ustrezni dan plačila določil Cambital. Morebitne valutne razlike gredo v breme prizadetih strank in se smejo prenesti preko istega računa. Valutni tečaj med liro in marko se bo določal sporazumno in periodično z upoštevanjem kotacije USA dolarja v Italiji in Nemčiji. Posebne določbe govorijo o medsebojnem sporazumevanju za primer, če bi nastopile okolnosti, ki bi grozile porušiti ravnotežje trgovinskih izmenjav. Plačilni sporazum, ki velja do konca junija 1951 in se bo avtomatično podaljšal za nadaljnjih 12 mesecev, ako bi ga ena izmed držav ne odpovedale tri mesece pred potekom, obsega se dodaten protokol glede kinematografskih poslov, neposlovnih potovanj ter prenosov plač, pokojnin in rent državljanov ene države, ki živijo, oziroma so zaposleni na ozemlju druge pogodbene države. Istočasno s podpisom sporazumov sta trgovinski delegaciji izmenjali štiri note. Prva odpravlja omejitve, katerim je Mia do sedaj zaradi vojnega stanja podvržena nemška imovina v Italiji, in izenačuje premoženjske pravice državljanov ene države v drugi s pravicami domačih lizičnih in pravnih oseb; druga jamči uporabljanje klavzule največje ugodnosti; tretja določa, da smejo izdajati izvirna spričevala domače trgovinske zbornice in carinarnice brez zadevnega diplomatskega ali konzularnega vizuma; zadnja pa predvideva, da se bodo v bodočnosti odpravili potniški vizumi, dokler se pa to ne zgodi. da se bo uporabljala zanje najnižja ustrezna taksna tarifa. Pripominjamo končno, da so za izvajanje tega trgovinskega in plačilnega sporazuma z italijanske strani sedaj še v veljavi predpisi ministrstva za zunanjo trgovino in Cambitala iz meseca julija ozir. oktobra 1950, o katerih smo že prej poročali. GENI/VEZANI SO SI V LASEH S FRANCOZI. Bilten Avtonomnega konzorcija, ki upravlja genoveško luko, napada Francoze, češ da »Comptoir de Pariš« ne dovoljuje več italijanskim ladjam, da bi prevažale fosfat iz Severne Afrike v Genovo. Francozi prodajajo fosfat i ’ Tunisa in Maroka samo pod pogojem, da se prodano blago prepelje na francoskih ali maroških ladjah; le majhne količine, ki so namenjene južni Italiji, se lahko prevažajo na italijanskih ladjah. Podražitev premaga za 4,50 DM pri to-ni je predložil gospodarski odbor par.a-mentu Zah. Nemčije. Prav tako predlaga odbor podražitev jekla za 26,50 DM, 700.000 ton premoga je Francija naro čila v ZDA za svoje koksarne. Premog br v Franciji stal 9 mil. dolarjev. Za gradnjo stanovanj so v Franciji dodelili iz Marshallovega načr.a r.ovin 12 milijard frankov. Opekarne na Angleškem bodo v et.i 1951 sedanjo proizvodnjo opeke (UOOO milijonov) na leto povišale za 50%, tako da bo proizvodnja dosegla predvojno (med 7000 in 8000 milijonov komadov). OBVEZA PORAVNAVE V ZLATU Z zakonom z dne 5. oktobra 1936 številka 1745 je bilo v Italiji prepovedano sklepati kupčije z obvezo poravnave v. Zlatu; fašistični režim je hotel vrednost lire- Dolžnik ni bil več dolžan poravnati dogovorjenega zneska z zneskom lir, ki bi ustrezal dejanskemu tečaju Ure nasproti zlatu, čeprav se je morda izrecno obvezal, da to stori. Nedavno je kasacijsko sodišče v Rimu (z razsodbo 29. julija 1950) razveljavilo omejitev omenjenega fašističnega zakona in razsodilo, da veljajo kupčije in druge obveze glede poravnave v zlatu, oziroma v skladu z vrednostjo lire nasproti zlatu, ako so bile sklenjene po 30. septembru 1947. Tedaj je bilo odpravljeno blokiranje cen. PONAREJENI DOLARJI Podražitev papirja Švedska vlada je odpravila vse ovire glede cen papirju na notranjem trgu. Cene bodo odslej svobodne. Računajo,da se bo tiskarski papir podražil za 28% počenši s 1. januarjem 1950 Švedski listi bodo zaradi tega morali povišati svoje prodajne cene. Prav tako se! bo povišala cena valoviti lepenki povprečno za 25%. Dve veliki tovarni' časopisnega papirja v Kanadi, Prince Brothers Ltd. in jDonnaconal Paper Company Ltd. sta povišali svoje cene za 6 dolarjev Pri toni tega papirja. 2e oktobra sta tovarni povišali cene za 2 dolarja, tako da znaša skupni povišek 8 dolarjev pri toni. PROTI DVIGANJU CENE ČASOPISNEGA PAPIRJA V ITALIJI Založniki italijanskih listov so se obrnili na italijansko vlado z zahtevo, da bi preprečila nadaljnje skakanje cene časopisnega papirja. Danes stane Penicilin uspešno zdravilo tudi za molzne krave Neprecenljivi so uspehi, ki so jih dosegli v razmeroma kratkem času s penicilinom pri zdravljenju raznih človeških bolezni. Kdo se ne spominja, kakšna redkost in kako drago je bilo to zdravilo še pred petimi leti, ko je prihajalo k nam le iz Amerike, in sicer večidel le po letalih? mreža se širi km na novi progi že položili tračnice. V Srbiji gradijo normalnotirno progo Markovac - Despotovac (35 km), ki bo vezala despotovski premogovni bazen z železniškim omrežjem po glavni niški progi. Na leto bodo na iej progi nrevo/ J nad 1 milijcn no premoga. V Makedoniji gradijo progo Gorce Petrov - Raduša (18 km), ki bo vezala z železniškim omrežjem enega največjih premogovnikov v državi. V Ra-duši je tudi rudnik kroma, ki je uvrščen med najpomembnejše rudnike. Zdaj prevažajo rude po ozkotirni železnici. železniški nasip za to progo bn zgrajen do konca tega leta. časopisni papir že 168 dolarjev. Ako bi cene naraščale v dosedanji meri, bi v januarju dosegle že 256 dolarjev. Odposlanstvo založnikov italijanskih listov ki je obiskalo predsednika vlade De Gasperija, poudarja da je v zadnjih dveh mesecih cena poskočila od 128 do 168 dolarjev pri toni. (Zaradi podražitve tiskarskega papirja so nekatere tiskarne v Trstu že povišale tiskarske stroške listom). DOBER PRIDELEK EGIPTSKEGA BOMBAŽA Egipčani računajo, da bodo le os lahko izvozili 3,6 milijona kantarjev dolgeg-1 bombaža; lansko leto je dosegel promet s lo vrsto bombaža samo 250.000 kantarjev-Danes cenijo egiptsko žetev na 2,8 milijona kantarjev bombaža vrste »karnak«. 6 milijonov kantarjev »ašmouni« in še ne. kaj drugih vrst. Egipčani z lahkoto prodajajo »ašmouni«, ker je bila žetev v ZDA slaba in ker so Američani kontin-gentirali izvoz. Egipčani skušajo prido. bitj svoje stare kliente, ki so v zadnjem času kupovali drugod. Danes izdelujejo penicilin iz turn i-j ne, ki jo pridobivajo iz posebnih vrst j plesnobnih glivic, že v vseh naprednih I deželah na svetu. Njegova uporaba se j je razširila tudi na zdravljenja donur če živine. Se posebno dobre uspehe daje peni-1 cilin pri zdravljenju vnetja vimen j molznih krav, ki ga povzroča bakteri- j ja vrste streptokokov (mastitis ali rumeni sljuz). Pri pojavu te bolezni, k> j je pri molznih kravah mnogo bolj raž'' širjena, kot si splošno mislimo, znatno j poneha mlečnost posameznih delov vi' I mena, kakor so ti pač bolj napadeni-Mleko teče iz seska napadenega delti I vimena v začetku kot sok rumenkaste barve in v. obliki nekakih kosmičev ter se naglo sesiri- Ker je to bolezen težko določiti s prostim očesom, je priporočljivo, tih molzec opozori živinozdravnika pr‘ vsakem vnetju seska, ki bo določil pravo bolezen. Bolezen je ozdravljiva s pomočjo penicilina, in sicer ! predvsem v obliki priročnega mazili1-1 fcj ga pripravljajo v Zah. Nemčiji poti imenom »Galtcilin«. Mazilo hranijo v primernih cevkah ali tubah, ki imajo razmeroma dolgo in ozko ustje. To ustje je mogoče vtakniti v oboleli sesek, kamor iztisnemo približno eno tretjino mazila iz cevke. Ostali dve tretjini iztisnemo na enak način v naslednjih dveh dneh v presledku približno 24 ur. Najbolje je pričeti 7 zdravljenjem takoj po večerni molži-Molzec mora vime dobro osnažiti i" mleko izmolzli do zadnje kaplje. Nato vtakne ustje cevke globoko v oboleti sesek in iztisne vanj, kakor že omenjeno, približno eno tretjino mazila, kar ustreza okoli 25.000 enotam penicilina. Ta penicilin učinkreje—v neshu, O' ziroma u njegovem delu vimena tlo jutranje molže, to je približno 12 ur- Molzec naj ima na umu, da je po večini od njega odvisno, ali se bolezen prenese iz enega seska na drugi, oziroma iz enega dela na drugi del vimena, kajti ti deli so med seboj dobra ločenizvmesnim tkivom, da se ne more jolezen razširiti v notranjost iz enega dela na drugega. Zaradi tega naj pazi na največjo čistočo pri molži 1,1 naj si ne namaže rok — za lažjo molžo z mlekom ali s slinami, s katerimi navadno prenašajo bolezen. Uporabi, naj v. ta namen Za molžo nalašč pripravljena mazila in naj molze že obolele ali sumljive krave vedno nazad' nje. Mleko krav, ki jih zdravimo s penicilinom, kakor zgoraj navedeno, n-škodljivo človeškemu zdravju, četudi bi ga pili svežega. Nikakor pa ne snie biti tako mleko uporabljeno za s rjo-nje, kajti že zelo male količine penicilina vsebujočega mleka lahko povzrO' 'čijo v. mlekarni, da postane do 2000 litrov mleka v isti posodi neuporabnih za sirjenje. Penicilin vsebujoče mleko priporočajo pokrmiti drugi živini. Poročajo, da v Severni Nemčij1 splošno delijo mlekarne živinorejcem penicilinovo mazilo in zadevna navodila za uporabo- Sicer pa priporočat0-naj se živinorejci obračajo za uspešno zdravljenje na živinozdravnike. Tak0 zdravljenje sicer stane nekoliko več. zato pa je uspeh zagotovljen in pi'e’ prečenje znižanja proizvodnje mleko z ozdravljenjem zdaleč preplača stroške za živinozdravnika. A. C- Načrtno dviganje zdravstva v Istrskem okrožju Koper, decembra Zemljevid v Torlaninijevem zavodu pri Kirnu je v dobi iasizma navajal statistične podatke o tuberkulozi, julijska krajina je bila glede te bolezni, ki je v pretežni meri odvisna od Splošnih življenjskih pogojev, na slabšem kakor Sicilija in Bardinija. Kljub pozornosti, ki jo je fašistična c iadavina posvečala populacijskemu vprašanju, niso objavili v Kirnu podat-kuv o nazadovanju lojstev m umrljivosti naših otrok. Slovensko Primorje je bilo zdravstveno sicer najbolj prizadeti del Slovenije, vendar je nova oblast v Istrskem okrožju v zadnjih letih pri vsej nekdanji odvisnosti od Trsta izboljšala zdtav-stveno službo. Cez noč seveda ni mogoče storiti vsega. .Tako je dobila bolnica v Kopru že pred leti oddelek za porodnice; posebnost zadnjega časa pa je na novo urejen medicinsko - diagnostičen laboratorij. S tem se je koprska bolnica otresla odvisnosti od Trsta. Se večjo pridobitev pomeni pediatrični oddelek (za otroške bolezni), ki ga vodi zdravnik-specialist. Ta oddelek ostane v koprski bolnici le začasno. Ljudska oblast dela namreč na tem, da uredi dobro otroško bolnico, ki bo sestavni del bodoče osrednje bolnice v Izoli. S tem bo postala otroška bolnica tudi ustanova zdravstvene profila-kse in šola za zdravstveno osebje. Ta osrednja ustanova otroškega zdravstva in skrbstva bo za Istrsko okrožje izrednega pomena. Ker smo že pri Izoli, naj povemo, da je bil tam lani ustanovljen Kirurški oddelek pod vodstvom specialista, čigar neodvisno delovanje stopa čedalje bolj v ospredje. Tudi Stolnica v Piranu je povečala svojo kapaciteto. Z ureditvijo posebnega in udobnega doma za onemogle, ki so bili do pred kratkim v bolnici, je pridobila 60 postelj. Poleg tega ima na novo poseben oddelek za porodnice z 10 posteljami, ki je važen za številne okoliške vasi, ki težijo v Piran, in za mesto samo z mnogimi delavskimi družinami. Razširjena in preurejena je bila še bolnica v Bujah, v kateri deluje tudi protituberkulozni dispanzer, ki ga vodi zdravnik-specialist. Za naše okrožje je bila nujno potrebna ustanova za zdravljenje pljučnih bolezni. Zato dobimo v Ankaranu sanatorij s 100 posteljami, ki bo moderno urejen in bo zadoščal našim potrebam. Ce omenimo samo bežno napore zdravstvenih oblasti v korist obolelih na trahomu, za katere je odprla letos poleti posebno protitrahomsko zdravstveno kolonijo v Ankaranu, dalje po--svetovalnice za matere, otroške ambulante, dečje posvetovalnice in nove o-troške vrtce, bo podana v glavnem slika obsežnega dela nove uprave za zboljšanje zdravstva v Koprščini. V Istrskem okrožju so dalje oblastva pričela urejevati kanalizacije in vodovode. Samo v Piranu je bilo zgrajenih več kilometrov odtočnih kanalov; s tem bo preprečeno, da bi fekalije pri dosedanjih suhih kanalih pronicale v stanovanjske prostore. Podobno delo je bilo izvedeno v Kopru. Zaradi pomanjkanja vodovodne mreže na vasi, je bilo zgrajenih 12 zbirnih cistern; večja popravila in razširitve vodovodnega omrežja pa so bile izvedene v Kopru, Piranu, Portorožu, U-magu in Brtonigli. Dvigu zdravstva koristi tudi obnova n povečanje kopališča v Sv. Nikolaju in v Portorožu, ki služita ne samo prebivalstvu obmorskih krajev, ampak vedno bolj tudi ljudstvu iz zalednih vasi, ki spoznava vedno bolj zdravstveni pomen kopanja v morju. T. NOVA GOSPODARSKA RAZSTAVA V KOPRU V proslavo državnega praznika dne 29. novembra je priredila Vojaška uprava J. A. v Kopru kar vrsto razstav; razstavo o Prešernu za 150-letnico rojstva, razstavo socialističnega tiska povojne Jugoslavije, dalje razstavo u-nietniških fotoamaterskih znamk in končno gospodarsko razstavo. Ta pre-dočuje trgovino cone B z Jugoslavijo in proizvodnjo Istrskega okrožja. Številni statistični podatki govorijo o domači gospodarski delavnosti in kažejo njen vzpon kakor tudi njene razvojne možnosti. Nazorno je podan tudi pomen celotnega gospodarstva v jugoslovanski coni STO-ja, ki se dopolnjuje z gospodarstvom zaledja, t. j. Slovenije, odnosno Jugoslavije sploh. Opozarjamo javnost pred ponarejenimi dolarji, ki krožijo v Italiji in so verjetno prispeli tudi že v Trst. Gre za 10 —• in 20 — dolarske bankovce, ki nosijo podpis blagajnika finančnega ministrstva ZDA W. A. Juliana in finančnega ministra Johna W. Snyder-ja. 10-dolarski bankovci so na slabem papirju, sicer pa je faisifikat precej posrečen. Napake so pri žigu finančnega ministrstva. Faisifikat 20-dolarske-ga bankovca je na boljšem papirju. Napake opaziš samo s povečevalnim steklom, in sicer okoli Jacksonove podobe. Storite svojo iznosi! Navada je, da se ob koncu leta poravnajo vsi računi. Zato prosimo tudi naše naročnike, naj storijo svojo dolžnost in pošljejo naročnino na pošt. tek. rač. 11/7084, ter tako prihranijo upravi mnogo nepotrebnega dela za izterjevanje naročnin. tehnične Jugoslovanska železniška _ _ir» no nrpftet a vi in pradnia norma'Pt Po vojni so v Jugoslaviji obnovili okoli 4.000 km prog, ki so bile razdejane med osvobodilno borbo. Ze samo to delo predstavlja velikanski napor. Poleg tega je bilo v teku zadnjih petih let zgrajenih že okoli 1.000 km novih prog. Znani sta posebno mladinski progi Brčko-Banoviči in Samac-Sarajevo. Z zgraditvijo proge Samac-Sarajevo je Sarajevo, središče Bosne, dobilo nor-malnotirno zvezo z glavno progo Beograd - Zagreb - Ljubljana, ni pa imelo še moderne železnice do morja. Od Sarajeva do Dubrovnika teče zdaj samo ozkotirna železnica. Nedavno so se Jugoslovani lotili tudi velikega dela, ki ga predstavlja gradnja norma ne proge Sarajevo - Kardeljevo (Pleče'. S tem bodo bogati gozdni in rudni zakladi Bosne dobili zvezo z Jadranom. Druga proga, ki je danes v gradnji, Tuzla - Doboj (42 km) bo vezala vzporedne proge v Bosni predvsem mladinsko progo. Tu je tekla doslej samo ozkotirna železnica, ki ni mogla izpolnjevati prometnih nalog glede na razvoj industrijskih in premogovnih 'Tazenov v Bosni. V Lukavcu pri Tuzli gradijo veliko koksarn, ki bo predelovala domači premog v metalurški koks. Gradnja. te proge je zlasti težka v doboiski soteski. Pri Lukavcu so v dolžini 7 TRŽAŠKA INDUSTRIJA - ZGRAJENA ŠE POD AVSTRIJO Tržaška intius rija se je zlasti pričela razvijati, ko je dunajska vlada leta 1831 odpravila carinske privilegije tržaškega mes a ki je bilo vse vključeno v tržaški svobodni pas, V na omestiio za ocLravj »proste luke«, ki je bila poslej omejena na večji del same luke, medtem ko je bilo samo mesto carinsko priključeno k zaledju, naj bi se v Trstu razvila indus rija, tesno povezana z zaledjem. Trst naj bi zlasti izkoristil svojo lego ob morju, po katerem je lahko dovažal vsaj del potrebnih surovin, hkrati Pa tudi izvažal svoje industrijske izdelke. Kapi al v tržaški in-d striji je bil povečini avstrijski (dunajski). Čistilnica mineralnih olj je imela leta 1913 glavnico 2 milijonov kron (5000 delnic po 400 kron, ki so no irale 830 K). -Kapi al je bil tržaško-avstrijski. Nafto za rafinerijo so dovažali iz Galicije. Čistilnici je bila pridružena tudi tovarna parafina in strojnega olja. Leta 1913 je znašala proizvodnja petroleja in bencina 15,135 ton, proizvodnja strojnega olja in parafina pa 10.718 ton. Prehrambena in kemična industrija Rižarna (Prima pilatura di riso) j: imela delniško giavniro 6 milijonov kron, ki je bila razdeljena med Trstom in Dunajem. Med prehrambeno Industrijo naj navedemo »Pastificio Triestino« (z glavnico 2 milijonov kron), ki je izdelovala testenine. , »Alimentare« je izdelovala konzerve raznih vrst. L. 1913 je imfel Trst dve pivovarni: Pivovarna »Adria« (z glavnico 1 milijona K, je bila v rokah Tržačanov. Mnogo večja je bila pivovarna »Dreher« z zmog ijivostjo 120.000 hi piva na leto. Glavnica je bila avstrijska. Ze tedaj je etos ajaia »Ampelea« kot podjetje za destilacijo z glavnico 3 milijonov kron. Poleg tega je bilo v Trstu še več des.ilatijskih podjetij in tovarna likerjev. Važna je bila tedaj tudi tovarna linoleja (Erste Oes erreichische Linoleumfa-brik), pri kateri je bila udeležena dunajska banka Kreditans.alt; delniška glavnica je znašala 2 5 milijona kron. Tovarna je imela 350 nameščencev. Le no je proizvajala nad 2 milijona kv. m raznega linoleja (»VValton«, »Inlaid« in »Lincrus «). Leta 1913 je bilo v Trstu v obratu tudi več tovarn za izdelavo mrež, barvil in raznin ladijskih potrebščin. Veliko zmogljivost so imele papirnice, poseono tovarna za izdelovanje cigaretnega papirja. Omeniti je treba še plinarno »Socieia del ges«, ki je bila pravzaprav podružnica velikega avstrijskega pedje ja, ki je imelo plinarne in elektrarne po raznih avstrijskih mestih. Tovarna sode »Adria-werke« (z glavnico 4 milijonov K, ki j: bila v rokah dunajskega kapi ala), je proizvajala letno nad 6000 vagonov raznih vrst sod. Navedli smo samo glavna ind s'rijska podjetja, predvsem delniške družbe, ne pa tovarn, ki so bile v lokah zasebnikov. V Trstu je bil sedež tudi raznih drugih podjetij, ki so imela svoje obrale izven Trsta, kakor n. pr. »Sufid«. Ta je izkoriščala vodno silo Cetine pri OmišJ v Dalmaciji. Družba je imela glavnico 14 milijonov kron, ki je bila v rokah avstrijskih kapitalistov. Prav tako je bil v Trstu sedež cementarne »Spalato«, pri kateri je bil udeležen poleg dunajskega tudi tržaški kapital. Družba j: imela cementarno v Splitu. V podobnem položaj i je bila družba »Monte Promina«. LADJEDELNICE SVETOVNEGA GLASU V samem Trstu kakor tudi v okolici sc je naglo razvila ladjedelniška industrija. Večji del tržaškega, dalmatinskega in re-škega ladjevja kakor tudi avstrijske vojne mornarice je bil zgrajen v Trs u. Br-ze potniške ladje in prevozni parniki so izšli iz tržaških ladjedelnic in so bili pre i vsem svetom priča velike zmogljivcs-.i ladjedelnic in izurjenosti tehničnega vodstva in samih delavcev. Leta 1913 so bile v Trstu naslednje ladjedelnice: iiStabilimento Tecnico Triestinon. Podjetje je obratovalo, predvsem z dunajskim kapitalom. Največji del delnic je bil v rokah članov habsburške hiše, visokih uradnikov in dunajskih vele-bank. Nominalna vrednost delnic je znašala 1.000 kron, toda 1. 1913 so no-tirale na borzi kar 9.800 K. Naraščanje dividende priča o naraščajočem pomenu tega podjetja: 1. 1906 je bila dividenda 6%, 1. 1907 12%, 1. 1909 12%, 1. 1910 17%, 1. 1912 23% in 1. 1913 25%. L. 1908 je zgradilo podjetje posebno tovarno turbin. L. 1909 je kupilo ladjedelnico v Linzu. Tržaško podjetje je bilo tudi solastnik neke ladjedelnice v Galacu v Romuniji. L. 1910 je aStabili-mento» pridobil 50% glavnice tržaške ladjedelnice «San Rocco«. Pred vojno je bilo v podjetju zaposlenih 3.528 delavcev. Drugo veliko podjetje te vrste je bil »Cantiere San Rocco« s čisto avstrijskim kapitalom in upravo. Glavnica 5.000 K je bila v rokah plovne družbe «Lloyd» (50%), medtem ko je 50% pripadalo družbi «Stabilimento Tecnico Triestino«. L. 1913 je bilo zgrajenih v tej ladjedelnici 45.682 ton novega ladjevja. V ladjedelnici je delalo 1.617 delavcev. Med velikimi ladjedelnicami je treba omeniti še (iCantiere Navale Trie-stinoii, ki sta ga ustanovila brata Ko-zulič iz Lošinja 1. 1911. Glavnica je bila v rokah Dunajčanov in je znašala H milijonov K. Družba je imela svoje obrate v Tržiču, kjer so gradili trgovske in vojne ladje. L. 1913 so zgradili 32.405 ton novih ladij in popravili 239.132 ton ladjevja. Kot četrto ladjedelnico naj omenimo še «Lloydov arzenalu. V razdobju 1906-1912 je bilo v njej zgrajenih 90.000 ton ladij. L. 1913 so v tej ladjedelnici samo še popravljali Lloydove ladje. Razen teh velikih podjetij je bilo v Trstu 1. 1913 še nekaj manjših, ki so izdelovala razne dele ladij, kakor stroje in kotle, tako n. pr. »Officine Lud-wig Hold», «Greenham», «Metlikowitz», «Fonderia Osvaldella» itd. Tudi v teh podjetjih je bil kapital večinoma tuj. Država je ladjedelnice podpirala s podeljevanjem premij, ki so znašale: 40 K po toni izdelanih železnih in jeklenih ladij (parnikov), 14, oziroma 10 kron po toni železnih, oziroma lesenih jadrnic in 8 kron za vsakilr 100 kg strojev pod pogojem, da je bilo vsaj 50% uporabljenega materiala domačega izvora. Premije so na leto dosegle ogromne vsote. Tako je bilo 1. 1913 izplačanih 2,052.604 K premij. Glede davkov so uživale ladje izdelane v Trstu posebne ugodnosti. Vse te podpore je dajala avstrijska vlada zato, da bi lahko tržaške ladjedelnice izpodbijale angleško konkurenco. ŽELEZARNA KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRUŽBE V SKEDNJU Med največja industrijska podjetja sodi gotovo škedenjska železarna, ki jo je ustanovila Kranjska industrijska družba (Krainische Industriegesell-schaft). Družba je imela že svoje to- varne na Jesenicah, ko je v Skednj" postavila plavže (3 visoke peči) z zmog' Ijivostjo 140.000 ton surovega želez3 na leto. Poleg plavžev je bila tudi kok' sarna. Glavnica družbe 18 milijono' kron je bila vazdeljena na 90.000 delili' po 200 kron. ki so 1. 1913 notirale 365 l' Med tekstilnimi podjetji je treba O" meniti tovarne bombaža in jute. Gla'" niča tovarne v Tržiču (ust. 1. 188’ 31.000 vreten) je znašala 1.2 milijon3 K. V Ajdovščini je bila tudi tržašk3 tovarna z glavnico 1,680.000 K. Kapi' lal je bil avstrijski. V Trstu je bila še Predilnica in tkalnica z glavnico 600.0I1® kron, ki je bila v slovenskih (IjubljaF škili) rokah. Podjetje «Jutificio Triestino« (3.2S'1 vreten in 210 statev) je izdelovalo vh' če iz jute. Kapital je bil tržaško-dunai ski (500 delnic po 400 K). iiOleifici Triestinin (glavnica 3 mili' jone K) je proizvajala oljčno in semeH' sko olje. Prav tako je proizvajala olj3 (iSpremitura olii vegetalin (glavnica milijone K dunajskega izvora), in d' cer je znašala proizvodnja v 1. 19*' 7.910 ton olja v vrednosti 12 milijonOv kron. Poleg večjih kemičnih tovarn so bi*3 še razna manjša podjetja, ki so proif vajala milo kis, sveče itd. Industria*1. zacija Trsta se je torej pričela že P°3 Avstrijo; že v avstrijskih časih je bij*' dejansko zgrajena skoro vsa današni3 industrija, ako izvzamemo rafinerijo ' Zavljah. D. U. GOSPODARSTVO Stran 3 vestnik SEDEŽ, TRST . ULICA E A H I O F I L Z I ST. 10/1. - TELEFON ST. 7 s - o S ^CO^GOSPOmRSKRGA ZORI J7FNJAI ; Božična nagrada ** I ; ^er Se v uiesecu decembru delavcem j uslužbencem izplačuje božična naslada oziroma trinajsta plača, imamo 1- ^a umestno, da člane opozorimo na eupise, ki urejajo izplačevanje samo, j ^akor tudi na dolžnosti v pogledu pridevkov za socialno zavarovanje ter ^ 1 . Pogledu' odtegljajev za dohodninski 1 dopolnilni davek. Božična nagrada ^ U2lr°ma trinajsta plača se normalno Plačuje za božične praznike, razen v . j luinieru odpusta delavca oziroma na-, ‘Peščenca v teku leta. ^'i izračunavanju višine božične na •Pade se upoštevata osnovna plača in if I lla°injska doklada. Uslužbencem pri . I Pada božična nagrada tako za dobo fiktivnega dela kakor tudi za čas nd-n Soluosti radi bolezni, nezgode, noseč •'osti in poroda. Višina božične nagra-I e znaša za delavce, ki imajo 48 urni j ^'denski delavnik, plača za 200 ur, ako so delali vse leto, oziroma sorazmerni I ' eJ le plače, če so delo prekinili ali j Začeli v teku leta. I delavce, katerih delovni urnik j Zllaša več ali manj kot 48 ur tedensko, : |diaša božična nagrada plačo za 25 dni, c° so delali vse leto, odnosno soraz--1 "'fiPni deli te plače, ako so delo pre-t . 'Pili odnosno začeli v teku leta. Za i 'Uadnike znaša trinajsta plača eno me-e * Plačo’ a^° 50 v službi vse - l°, odnosno sorazmerni del. če so iz-I l°Plli ali vstopili v službo v teku leta. ako za uradnike kakor za delavce ! I da se deli meseca večji od 15 - j ,.n' štejejo kot cel mesec, a deli manj- - I S1 ud 15 dni se pa ne štejejo v čas j 'PUžbovanja. 'j . ^ Pogledu soc. zavarovanja pri INPS i J® božična nagrada odnosno trinajsta ' : P'ača podvržena prispevkom le, koli- 0r skupno z rednimi prejemki za me-1 ‘ Sec’ v katerem se izplača, ne presega ‘Uaksimala lir 18.750, odnosno lir 19.500. ^ Pogledu bolezenskega zavarovanja , Sf> Pa od božične nagrade odnosno tri-s dajste plače posebej mora plačati za-1 50niti prispevek. Odtegljaji- za dohod-j (1Qski davek in za dopolnilni davek arno za uradnike) se računajo na ' °snovi vseh prejemkov, ki jih delavec l nosno uslužbenec prejme v mesecu j ... enibru, t. j. redni prejemki ter bo-lcna nagrada ali trinajsta plača. Od „ s*5uPne vsote prejemkov se odbije L. , : j 0°0 za en mesec (L. 10.000 za 15 dni, . ! ® za 1 teden), ki so proste dav- a, kajti dohodninskemu davku . (R.M. , 1^- C2) so podvrženi le prejemki nad 000 lir mesečno. Na vsoto prejemkov . j ec* L. 20.000, in L. 80.000, če je plača , : aiesečna (od L. 10.000, do L. 40.000, če . ^ 15 dnevna, od L. 5000, do 20.000, če i tedenska) se delavcu ali uslužbencu ) Odtegne 4.20% za dohodninski davek, i ad kvoto L. 80.000, če je plača me-I sfična (nad L. 40.000, če je 15 dnevna, nad L. 20.000, če je tedenska) pa se odtegne 8.40% za dohodninski davek. •| za dopolnilni davek (samo za u- ’ j ^adnike) so prejemki do L. 20.000, pro-• I j1 davka, a iznad te vsote se odtegne '■adniku 1.575% za dopolnilni davek, i . "sa podrobnejša pojasnila dobijo - 'ani na tajništvu SGZ. : Pridobitev sialnega bivališča i Z ukazom ZVU št. 64 z dne 19. dec. t' je bilo začasno ustavljeno vpiso-Vanje v seznam stalnega prebivalstva ^ občinah britsko-ameriške cone STO. J1-'® Predpis pa ni veljal za svojce oseb, ** so bile tedaj že vpisane v seznam alnega prebivalstva. Nadalnji dopol-ri|lni ukazi ZVU so prinesli nove izje-difi še v pogledu drugih kategorij oseb, ku ,v pogledu državnih uradnikov, j alijanskih državljanov, rojenih na 111 Področju, ki so bili prej vpisani v seznam, in italijanskih državljanov, ki s° imeli stalno bivališče tukaj dne 10. ]Unija 1940. Novi ukaz št. 219 z dne 29. novem-la .tl. sicer načelno še ustavlja vpisovanje v seznam stalnega prebivalstva findar pa še razširja krog oseb, za atere ustavitev vpisa ne velja. Po finu IV tega ukaza se morejo vpisati v seznam stalnega prebivalstva v eni 21ned občin na področju britsko-ame-' 'iške cone STO in tako dobiti reziden-"> vsfi osebe, brez ozira na državljan-ki so bile v teh občinah dne 1. ovembra 1950 vpisane kot začasno lvajoče, pod pogojem da v roku 6 me-'■fififiv od vstopa v veljavo tega ukaza, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. Tvrdka KERZE ima v zalogi : štedilnike, pefi na les premog, petrolej in plin najboljših znamk. Jedilni pribor, namizno steklenino, servise tz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko „RLKOFIX“ itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah. Trst — Trg S. Giovanni t Telefon 50—19 Avtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica MoreriZ, tel, 56-08- Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel. 51-25 Avtoproga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950 Cena vožnji Nedelje in prazniki Delovni dnevi Delovni d n« vi Km. Postajališča Km. Delovni dnevi Delovni dnevi Nedelje in prazniki Ceaa vožnji 8.— 13,— 20,— 1 Trst A 43 8. - 19- 19.30 235.- so.- 8.30 13.30 20.30 15 Škofije 28 7.15 18.15 18.45 155.- 105,— 0.05 14.15 21,— 21 Koper 22 6.50 17.50 18.20 120.— 155,— 9.15 14.25 21.15 28 Izola 1 15 6.30 17.30 18,- 80,— 185,— 9.25 14.35 21.25 34 Strunjan 9 6.20 17.20 17 50 50,- 210 — 9.35 14.45 21.35 38 Portorož 5 6.10 17.10 17 40 25,— 285.- 9.45 15.— 21.45 43 t Piran 1 — 6.— 17,- 17.30 — ^frosek, Kontovel in Sv-Križ ležijo s’cfir na Krasu, vendar spadajo v go-P0ciarsko-poljedelskem pogledu v 'Podnjo okolico, ker se njihova polja plezajo po obronkih pod Krasom, fj s° njihova vina tipično spodnje-. °iiška, ker uspevajo tam tudi oljke sl j^tokve in slednjič ker imajo te va-1 'Udi svoje morske luke. Te vasi pri-^fitujejo še vedno mnogo izvrstnega fr.nal'. Pravih kmetov vinogradnikov, ki i živeli samo od svojega kmečkega v Pa danes ni več v omenjenih treh f<®eh, razen dveh kriških izjem, An-ye‘e in Martina Košute. k Poleg drugih splošnih vzrokov, iz kmot-h S0 skorai Popolnoma izginili njpe iz sP°dnje okolice, sta nekda. zo Mitu di Za to, da bi mogli naši živinorejci priti ceneje do krme- Potem bi se samo ob sebi pomnožHo število domače živine in s tem bi naši vrtnarji in živinorejci dobili dovolj cenejšega gnoja. Za prevažanje gnoja pa bi bilo potrebno, da bi dala ZVU brezplačno na razpolago ustrezajoče število tovornih avtomobilov in bencin. Zraven skrbi za gnoj pa imajo naši vinogradniki opravka še z dvema: to so prenizke cene za prodajo pridelkov in večkratna izguba zaradi toče ali suše. Zavarovanje grozdja proti toči pri delniških zavarovalnicah se n;kn-kor ne izplača, ker je to na špekulativni podlagi zavarovanje predrago; poleg tega prizadeto škodo le deloma poravnajo, proti suši pa sploh ne zavarujejo. Zato bi bilo treba ustanoviti Za vsako Vas — da bi bila pod stalnim nadzorstvom zavarovancev — vzajemno zavarovalnico proti toči in suišii po Zgledu vzajemnih zavarovalnic Za govejo živino. Vse vaške zavarovalnice pa bi morale biti povezane v skupni medzadružni, vzajemni zavarovalnici, tako da bi bile. slučajne izgube enakomerno razdeljene na vse vinogradnike našega ozemlja, medtem ko bi moral en del škode odpasti na ZVU, ki si je postavila Za nalogo, da dvigne više splošno gospodarsko raven. Zadružne zavarovalnice naj bi bile istočasno tudi zadruge za nakupovanje vinskega pridelka, oziroma grozdja od svojih članov; za to naj bi ZVU stavila na razpolago potreben kapital. Na ta način bi dobili vinogradniki boljše cene za svoj pridelek. Zadruge bi skrbele tudi za to, da bi se naša itak izvrstna vina še bolj spopolnila in po boljših cenah prodajala v steklenicah po vzoru finih italijanskih vin. Tako pripravljena vina bi se brez vsake težave razprodala na tržaškem trgu. —od- ¥eSCnlk KMECK£ ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 1 O t. - TELEFON 54-58 Od sezone odvisno povečano povpraševanje po surovem maslu je povzročilo zmerno povišanje njegove tene, posebno argentinskega masla, ki se prodaja do 790 lir za kg za takojšnjo izročitev, po 750 lir za 20 dni pozneje in po 700-720 lir za januar. Po lom-bardijskem maslu ne povprašujejo. Sveži siri so se neznatno podražili, ne pa uležani. Industrija mesnatih konserv je nakupila precejšnje množine prašičev, kljub temu pa so ostale cene neizpremenje ne, ker je bila namreč tudi ponudba precej velika. Zaradi približajočih se božičnih praznikov pričakovano povečano povpraševanje po vinu, se ni pojavilo; prodaja je bila normalna in zaradi tega se tudi cene niso zganile. Tudi na kupčijo kave niso prav nič vplivali vojni dogodki in zelo napet svetovnopolitični položaj. Cene so tudi tukaj ostale ne-izpremenjene. Razloge je treba iskati v zmanjšujoči se potrošnji kave, ki jo izpodrivajo njeni surogati, kar je se-' veda posledica denarne stiske. Denarna stiska odseva tudi iz povečanega povpraševanja po koruzi, zaradi česar se naglo praznijo njene zaloge. Zato namerava italijanska vlada nakupiti nove množine tega blaga v ZDA. Cena koruze je poskočila za 200 lir pri stotu. Položaj drugih žitaric je ostal neiz-premenjen, medtem ko so se podražili otrobi in bfob za krmo, in sicer otrobi za 200, bob pa za 300 lir pri stotu. ŽIVILA V TRSTU V primeri s položajem pied 14 dnevi so cene živil na tukajšnjem trgu le pri šestin postavkah nekoliko padle, in sicer se je sir gorgonzola pocenil za 20 lir pri kg, parmezan za dO Ji:, brazilska kava za 40 lir, Santos za 20, Kostarika za 20 in San Domingo za 20 lir. Podražila so se naslednja živila 19 postavk): surovo maslo 10 lir, slanina tu, mast a, Kuhana gnjat 3u, oljeno Olje 20, semensko olje 20, lizol 5, cenejša koruzna moka' 5, dražja 3, orehi 30 lir. Prejšnjo ceno je ohranilo 13 postavk: ementalski, furlanski in ovčji sir, surova gnjat, furlanska in ogrska salama, vse tri vrste mortadele, rumeno in zeleno milo, bela 80% moKa in bosanske češplje. Sedanje tržaške cene: surovo maslo 970-1130 lir za kg, sir gorgonzola 550 do 080, furlanski sir 470-050, ovčji 880, parmezan 1948 1150-1200, ementalski (ne švicarski originalni) 700-740, slanina 520-500,. mast 425-455, kuhana gnjat 1350, surova 1320, ffirlaiiska salama 1300, ogrska (ne originalna) 1250-1440. mortadela I. 700, II. 020, III. 450, oljčno olje 470-545, semensko 430-440, rumeno milo 240-300, zeleno 220-240, 11-žol 160-105, bela 80% moka 72-/0 koruzna 74-75, brazilska kava 1220-1320, Santos ekstra 1440-1460, Kostarika 1440 do 1400, San Domingo 1300-1380, orehi 300, bosanske češplje 250 lir za kg. TRŽAŠKE CENE ZA ZELENJAVO IN SADJE NA DEBELO Česen 70-110 lir kg. korenje 40-55, kislo zelje 55-00, pesa 50-90, artičoki 50 do 55, glavnato zelje 20-30, cikorija 40-50, čebula 20-25, oluščen svež fižol 80-100, krompir 25-40, konserv. kiom-pir 40-62,-paradižniki 70-130, peteršil 80 do 150, radič 60-320, rdeči radič 40-220, radičeve korenike 30-60, kisla repa 45 do 50, sladka repa 12-20, špinača 20-100, šelina 30-100, zeleni fižol v stročju 90 do 100. Pomaranče 40-140, suhe smokve 80-140, mandarini 35-120, jabolka 25-120, hruške 50-150, grozdje 100-120, suhe češplje 230-240, banane 430, kostanj 30 do 00. OLIVNO OLJE Siena: Kupčija mlačna. Cene gredo navzdol. Oije eicstra pri proizvajalcu 470-480 lir za kg, I.4G6-470, II. 440-400 lir za kg. Vittoria: Trgovina se razvija počasi ker povečane zahteve proizvajalcev ne ustrezajo potrebam povpraševanja. Cene za boljše vrste 4-5 stop. kisline 420 kg na mestu proizvodnje, za S stop. kisline 390 lir kg. KAVA Genova: Cene uvoznikov za gto.-dste za neocarinjeno blago, fco. inozemske zaloge v lirah za kg.: brazilska bo jše vrste 780-790, I. 780-810, ekstra 820-840; Rio tipa NY-7 6000-6900 za stot, NY-6 0900-7000; Kostarika zrna srednje velikosti, oprana 860-880; ekstra debela zi-na 890-950; Moka Hodeida standard št. 1 820-850; Moka Canani ''50-880. ŽITA Novara: Kupčija z žitaricami se razvija ugodno in cene zmerno naraščajo, posebno kar zadeva cenejših vr-'t in koruzo; sicer so cene neizpremenje-ne. Žito dobre vrste 6200-6400 In' za stot, rž 4600-4800; oves 3800-4000; riž slabše vrste 5800; riž običajen 8600 do 8900. Verona: Cene stalne za oves, ne o luščen ječmen, proso; sicer cene nekoliko zvišane. Pšenica 6700-6800 lir za Slot; dobra 6500-6600; oves 4000-4100; rž 5200-5300 ;neoluščen ječmen 4700-4900; proso belo 7400-7500; proso rumenkasto 6400-6700; koruza Marano 6500-6600; koruza «Verona» rumenkasta 6300-6100. ŽIVINA (cene za kg žive teže) Pavia: Zvišane cene za prašiče (pogodbe med proizvajalci in proizvajalci); debeli do 180 kg 420 lir, do 140 kg 410; suhi 40-90 kg 430; prašički za rejo 8200 lir za komad. Verona: Kupčija mlačna, cene stalne razen za debele prašiče, ki so se nekoliko podražili. Voli I. 250-270; II. 200 do 240; krave I. 220-240, II. 150-200, III. 110-150; biki I. 360-390; junci za rejo I. 230-260, II. 190-220; prašički za rejo 500-550; mršavi prašiči 400-450, debeli 390-420. MLEČNI IZDELKI Pavia: Kupčija živahna. Cene so se nekoliko opomogle posebno za surovo maslo 840 lir za kg; sir parmezan svež 320; emental, vsaj 50 dni star, 400. Novara. Surovo maslo 820 Jir kg; sir gorgonzola svež 285 lir. VINO Tržaške cene: belo Conegliano po 58 lir, belo S. Severo 500 lir za hl/stop., črno Bardolino lir 65, belo briško 100, belo Soave 65, črno S. Giovese 50, kra-ški teran 140, Valpolicella črno 66, črno Squinzano 77. Cene fco. iz odiroši-Ijalčeve kleti. Istrsko črno 500-510 lir hl/stop., belo istrsko 480-490 lir hl/stop., vipavsko belo 470-480, belo poreško 490 • do 500, črno poreško 500-520 za hl/stop. Cene fco. v proizvajalčevi kleti. Benetke: (cene fco. vagon ali ladja). Stara puljska črna vina 14-15 stop. 4300-4500 lil hi., Brindisi 7800-800 lir stot; črno 7500-8000, črno Verona namizno 10,5-11 stop. 6100-6300 lir za stot; belo Soave 11 stop. 6200-6500; furlansko črno 10-10,5 stop. 4200-4400. LES Trgovina z lesom je še vedno težavna, ker primanjkuje blago; to velja tudi glede prevoznih sredstev. V naši luki je približno 100.000 kub. in lesa, ki pričakuje vkrcanje. Cene lezejo polagoma navzgor in se predvideva, da se ta položaj ne bo tako hitro spremenil. Pomanjkanje lesa ne bo tako lui.ro odpravljeno, ker so prevozne razmere iz gozdov na žage zelo neugodne v Avstriji kakor v Jugoslaviji. Avstrijski izvozniki ne marajo prodajati, ker pričakujejo zvišanje cen. v Jugoslaviji sploh ne sprejemajo novih naročil do konca januarja 1951 leta in eeio do konca maja 1951, ker hočejo prej izpolniti svoje stare obveze. Povpraševanje Bližnjega vzhoda, Sredozemlja in iz dežel onkraj Sueškega prekopa, je precej veliko. Italijanski trg se ne more odločili, da bi sklepal kupčije zaradi previsokih cen. Cene: Jelovina avstrijska «Tombante» O/III., blago v tržaškem tranzitu, dolarjev žS^-ž/.S. Za jugoslovansko blago iste vrste 24-25,5 dolarjev za kub. m. Tramove U Trst so tukajšnji trgovci kupili po 10-11000 lir. Cene za avstrijsko blago fco. Trst, tranzit v lirah za kub. m (informativno); jelove deske «tombante» 17.500 do J8.000; tramovi U Trst 11.500-12.000. Slavonska bukovina, parjena, ne brob-Ijena 42.000-45.000; ista obrobljena 44 do 47.000 lir. Cene za jugoslovansko blago; jelove deske tombante 14.000-16.000 za kub. m; hrast 40-55.000, tramovi U Trst 8 do 10.0000; neobrobljena parjena bukovina 26-32.000; ista obrobljena 25-36.000; naravna neobrobljena bukovina 23 do 24.000; bukove vezane plošče 80-100.000 lir, neobrobljen javor 24-28.000; bukovi parketi 700-800 lir, orehov furnir 110 do 130 lir kv. m; bukovi hlodi za rezanje furnirja 18-22.000, bukovi hlodi za žaganje 13-16.000 lir. Cene veljajo v lirah za tranzitno blago. 0 apni retmi pri nas in v llaliii MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Koruza „ „ „ „ ........ NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)....... Gin ,, „ „ .......... Svinec „ „ „ .......... Cink ,, ,, ,, .......... Aluminij „ „ „ .......... Nikelj „ „ .............. Krom (dol. za tono) ............. Ž. srebro dol. za steklenico .... LONDON Baker (f. šter. za d. tono)..... Cink „ „ ......... Svinec „ „ „ „ ........ ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kant „ „Ashmouni“ I. „ „ SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 8/XI 22/XI 5/XII . . 226 — 227.25 227.75 .. 159.— 159.75 164.75 24 50 24.50 24.50 155,— 138. - 140,— 17.50 18,— 18— 17.50 17.50 17 50 19.- 19,- 19,— 48,- 48,— 48— 42.— 42,— 43— 95,- 111.— 123— 202. - 202,— 202— 151.— 151 — 151 — 136,— 138,— 136— 122.90 120.25 128— 121.45 117.15 113.75 199.- 203.90 193.— Z ukazom, ki je pravkar i^šei v uradnem listu tukajšnje vojaške uprave, so bile podaljšane kmetijske pogodbe vse . uo n, novemora i»ui. rouaijsanje pogodb velja za zakupnike, polovmarje ler mešane stroke, v kolikor so bile pogodbe sklenjene v preteklih letih in to čeprav so bili v pogodbah določeni krajši roki pogodbenega razmerja. Vojaška uprava je doslej vedno raztegnila na naše ozemlje določbe, ki so bile že prej uveljavljene v Italiji. Prav je, če se zaradi tega nakratko sezna-innio z vprašanjem agrarne reforme, ki je v Italiji na dnevnem redu že od i. 1945. Kmečke množice, ki tvorijo v Italiji okrog 50% delovnega prebivalstva (na našem področju znaša ta odstotek 10% pritiskajo že pet let na ita-itaiijansko vlado, naj končno uzakoni najosnovejše pravice delovnega kmeta. Osnovne zahteve kmetov pa so naslednje: 1) naj se skrčijo ogromna veleposestva in naj se dodeli tako pridobljena zemlja kmetom, ki ne posedujejo zemlje; 2) naj se uredijo pogodbena razmerja med veleposestniki in zakupniki ter polovinarji; in končno 3) naj se uredijo odnosi med lastniki delodajalci in kmetijskimi delojemalci. Kako so bila ta vprašanja doslej rešena? Agrarna reforma: Italijanska vlada, ki ji načeluje De Gasperi, je v tem pogledu mnogo obljubila, a doslej malo ali nič storila. Ko je mnogo volivcev iz kmečkega sloja spričo vladnih obljub oddalo svoj glas stranki, ki je zdaj na oblasti, in ko je De Gasperi, utrdil svoj položaj predvsem s pomočjo policije, je velik del teh obljub seveda tudi po prizadevanju veleposestniških krogov, ki vlado podpirajo in so od vlade podpirani, padel v vodo. Dejansko bodo odvzeli veleposestnikom, ki večkrat posedujejo toliko zemlje, kolikor jo obsega n. pr. celotno Tržaško ozemlje, le nekaj stotisoč hektarjev po večini v Južni Italiji. Za to bodo veleposestniki prejeli odškodnino, ki jim bo seveda prav dobrodošla, ker se bodo na ta način pod do- brimi pogoji iznebili najslabših delov svojih posestev na račun davkoplačevalcev. Delovni kmetje, ki bodo dobili zemljo, ki bo, kakor rečeno, najslabša in v glavnem brez vsakega inventarja, ne bodo verjetno mogli zdržati na dodeljeni zemlji; to pa bo služilo agrar-cem za nov «dokaz», da je agrarna reforma neizvedljiva, da škodi proizvodnji itd. Pogodbe: Nedavno je bil izglasovan zakon, ki bo odslej urejeval odnose med polovinarji in zakupniki zemljišč ter lastniki istih. Ker niso bili tukaj neposredno ogroženi bistveni interesi veleposestnikov, so delovni kmetje dejansko na tem področju dosegli občut-nejše pridobitve. Prevladalo je med drugim važno načelo, da lahko polovi-nar ali zakupnik ostane na zemlji, ki jo obdeluje, za nedoločen čas, t. j. da ne more lastnik odpovedati pogodbe, razen v nekaterih izjemah. Tudi proti lej določbi se agrarci silovito zaganjajo in ni izključeno, da bodo pri izvajanju zakona utegnili razveljaviti marsikatero postavko, ki jebila odobrena v prid dejovnih kmetov. Značilno je, da je bil zakon o kmetijskih pogodbah menda drugič ali tretjič po vojni sprejet v italijanskem parlamentu soglasno. Delavno razmerje; To vprašanje je danes v Italiji še popolnoma odprto. Na milijone kmetijskih delavcev, zlasti v Južni Italiji živi življenje, ki ni vredno človeka. Brez doma, brez stalne zaposlitve, brez, vsakih pravic so ti nesrečneži izročeni milosti in nemilosti izkoriščevalcev. Odtod krvavi dogodki in punti, o katerih smo v zadnjih časih premnogo slišali. Gre zdaj, da bi se tudi to vprašanje končno rešilo, da bi se zagotovila poljedelskim delavcem trajna zaposlitev in bi se uredile mezde ter bi se s tem omogočalo delavcem dostojnejše življenje. Ker pa bi pravična ureditev tega vprašanja načela znatnejše interese agrarcev,' bo zelo težko prišlo v doglednem času- do ustrežne rešitve v tem pogledu. (Nadaljevanje) Mednarodni trg zopet vznemirjen Zaostritev položaja na Koreji, ki jo je povzročil vdor Kitajcev, se je takoj prenesla tudi na mednarodno trgovino. Pod vplivom optimističnih vesti o bližajoči se mednarodni poravnavi so se cene poprej splošno ustalile in pričele ceio nazadovati. Zaostritev na Koreji je zdaj delovala v nasprotni smeri in pognala cene navzgor. To nam jasno kaže primerjava cen med začetkom in koncem zadnjega tedna. V našem pregledu bomo primerjali cene na trgu med dne 24. novembra in 1. decembra. Proti koncu tedna so se cene nekoliko umirile. Le kositer in kavčuk sta še vedno kazala težnjo navzgor. ŽIVILA Cene pSenice v Chicagu so čvrste. V času od 24. novembra do 1. decembra so poskočile od 224,5 na 226 stotink dolarja za bušel; po vesteh iz Kanade so tam na razpolago velike količine žita, tako da so kupci celo v skrbeh, komu bi ga prodali. Koruza je skočila od 156 3/8 na 160 3/8 in soja od 283 3/8 na 293 1/4 stotinke dolarja. V času julij - oktober 1950 so ZDA izvozile samo 131,951.000 bušlov žitaric, t. j. okoli 32% manj kakor lansko leto v tem časd. Tudi na trgovino s kavo je vplivala zaostritev na Koreji. Cena kave «D» se je 1. decembra v New Yorku dvignila na 51,8 — Kakao se je prodajal po 36,25; sicer se je pri tem kolonialnem blagu proti koncu tedna opazila težnja k napredovanju. Tudi povpraševanje po čaju je veliko. Sladkor je dosegel ceno 5,20 stotink za funt in kaže težnjo zopet navzdol. VLAKNA Cene volne še vedno kažejo težnjo navzgor in so poskočile od 308,5 na 313,5 stotinke za funt, vendar ni na- raščanje v neposredni zvezi z zaostritvijo položaja na Koreji, temveč je ta težnja že postala stalna. Pri bombažu so v New Vorku prav tako zabeležili velik skok, tako, da so ga proti koncu ledna prodajali po 43,6 stotinke dolarja za funt. V Egiptu je «karnak» napredoval od 122,6 na 123,5 talarja, medtem ko je «ašmuni» ostal pri 114,45. Računajo, da pride do sporazuma med Egiptom in ZSSR giede zamenjave sovjetskega žita za bombaž. KOVINE Značilna za položaj na trgu z neželeznimi kovinami je okolnost, da je cena starih neželeznih kovin poskočila kar za 50% čez uradne kvotacije novih kovin; edino izjemo tvori svi nec. Prav tako je značilna druga okol nost, da se baker na črni borzi prodaja po 45 in 50 stotink za funt, medtem ko je uradna cena 24,5; prav tako se suka cena cinka na črni borzi med 30 do 35, medtem ko je uradni tečaj 17,5. Edino kupčije s svincem se še sklepajo po uradnih tečajih (okoli 17). Kositer gre še vedno navzgor in je dosegel 141 stotink dolarja. V Londonu je skočila cena kositra v teku enega tedna od 1050 na 1070 funtov šterlingov za tono. (V Nemčiji je cena kositra dosegla 1. decembra 1212 DM, medtem ko se je baker 2. decembra prodajal po 239,50 DM). Prav tako je šla cena živega srebra navzgor od 110 dolarjev na 122,50 d».l. za stotinko. AMERIKA ISCE CINK, BAKER IN SVINEC V New Vorku vlada veliko povpraševanje po bakru, svincu in cinku. Z druge strani tudi druge države povprašujejo po teh kovinah v zvezi z oboroževanjem. Zaradi tega so cene vseh teh kovin zelo čvrste. VALUTE V 22. XI. MILANU 5. XII. Min. Maks. Funt šterling 8.150 8.400 8 100 8.400 Napoleon 6.125 6.400 6.100 6.400 Dolar 670 680 670 682 Francoski frank 173 174 173 174 Švicarski frank 154 157 154 157 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.700 1 700 1.700 1.710 23 23 25.5 23 Zlato 850 885 850 890 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU BANKOVCI V CURIHU dne 4. XII. 1950 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1. f: št.) 10,90 Francija (100 fr.) 1,105 Italija (100 lir) 0,61 Avstrija (100 šil.) 14,10 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Belgija (100 fr.) 8.55 Holand. (100 fi., 107.--»vedska (100 kr.) 69.— Izrael 1 f, št.) 4.75 Španija (100 pez.) 8.20 Argent. (100 pez.) 21.75 Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič > Istra-Trst« »Lošinj« Martinolič Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni Naši kmetovalci zopel pnkraišani pri strokovni izobrazbi O važnosti in neobhoani potrebi po strokovni izobrazbi rudi za naše krneto-vaLe smo pisali že pred časom, ko smo utemeljevali zahtevo, da se za njihov naraščaj odprejo vsaj v okviru obstoječin zakonov predvideni tečaji n šole ter da se ustanovi nižja kmetijska srednja šola s slovenskim učnim jezikom za aomačo kmečko mladino. Vse kaže, da tukajšnji odgovorni krogi te važnosti ne uvioevajo in so ne briga'-jo, da bi nudili tukajšnjemu kmečkem.t življu potrebno strokovno izobrazbo, ki je predpogoj za napredno kmetijstvo. Bočim se ti krogi tako ra-i Sklicujejo na zakone v Italiji, čeprav so zas.areli, čes o so neposredno ali posredno škodljivi našemu ljudstvu, pa radi spregledajo zakone, katerih izvecba bi mu prinašala koristi. Tukajšnjte kmetijsko nadzorništvo prireja tudi letos na področju cone A večerna kmetijska predavanja in tečaje, ki jih nekako prikroji tukajšnjim prilikam, kakor vse kaže po čisto lasinem uvide- Izvedenci trdijo, da bodo ZDA potrošile 13.000 do 15.000 ton bakra za oboroževanje. V tretjem tednu novembra je bilo v ZDA prodanih 105.000 ton bakra. Cena bakra se uradno suka okoli 24,5 stotink dolarja za funt, toda pio-dajne cene so v resnici mnogo višje. V oktobru so ZDA proizvedle 83.689 ton bakra. To je bil rekord po juniju 1944, ko je proizvodnja dosegla 85.01B ton. Cena svinca se suka okoli 17 stotink za funt. GUMIJ Svetovni trg je v glavnem odvisen od dobav z Vzhoda. Zato je razumljivo, da so politični dogodki vplivali tudi na cene kavčuka; vendar se v zadnjem času opaža zopet težnja navzdol. Sklenjenih je bilo razmeroma malo kupčij. Na ceno bo vplivalo tudi pospešitev proizvodnje sintetičnega kavčuka v Združenih državah. V Londonu se je cena v teku enega tedna dvignila od 55% na 64 penijev za funt, vendar je v zadnjem trenutku šia nekoliko navzdol. Proti izročitvi v januarju stane 62 3/4. Na Malaji proučujejo vprašanje znižanje pristojbin na prevoz. Lesni svetovni trg Poročilo nekega diplomatskega lista iz Genove (z dne 25. novembra) slika takole položaj na sve.ovnem lesnem trgu: Cene lesa na zunanjih Irgih občutno naraščajo. Severna Amerika sprejema samo naročila proti izročitvi maj-junij 1951. Severnoameriške cene so poskočile za 15%, vštevši povišek brodarin. Tudi v Jugoslaviji gredo cene navzgor. Poskočile so najviše do 15%. Jugoslovanska lesna industrija ne sprejema novih obvez. Proizvodnja v Avstriji ne zadcs.uje povpraševanju. Žage ne morejo izpolnili niti starih obvez. vanju. To velja enako glede jezika, v katerem se ta predavanja in tečaji vršijo, kakor tudi glede predmetov in u-smerjanja kmetijskega udejs.vovanja, ki jih na islih preaavajc in priporočajo. V tem pogledu bi bilo vendar umestno in gotovo v korist tukajšnjemu kmetijstvu, če bi kmetijsko naazorništvo poiskalo zadevne nasvete in morebitne predloga tudi pri predstavnikih domačih kmetovalcev. Saj bi. jim taki nasveti in predlogi gotovo olajšali delo in tudi kritiko ter odgovornost pred javnostjo.. Nerazumljivo nam je, zakaj se pristojni krogi r.j peslužijo te možnosti že iz las ne pobude. Umestna je celo sumnja, da to uelajo iz prikritih namenov, ki niso našemu kmečkemu življu v korist. Zaradi tega zahtevajo naši kmetovalci popolnoma upravičeno, ua se o. govorne oblas.i seznanijo tudi z italijanskim zakonom, ki urejuje prirejanje s.rokov-nih tečajev za kmetijsko izobrazbo v okviru kmetijskega naazorništva in velja tudi za tukajšnje področje. Na podlagi tega zakona, in si-er z dne 16. junija 1932 št. 826 (spopolnjen z zakonom oj 17. maja 1938 št. 1149) je kmetijsko nadzorništvo pri urejevanju začasnih tečajev za kmetovalce dolžno, ravnati se po navodilih, ki jih daje v ta namen posebna sestavljen pokrajinski odbor. V tem odboru marajo bi.i zastopani tudi preds av-niki kmetovalcev, oziroma njitioviii važ-nejših organizacij. Obvestilo Obveščamo vse lastnike zemljišč, ki so spodaj navedeni, da so omenjeni v seznamu, ki je objavljen na albu Tržaške občine Ul. Malcanton 3 in zadeva razlastitev zaradi zgraditve industrijskega pristanišča v Zavijati: Sancin Brunon, pok. Antona! Flego Danilo, pok. Lovrenca; Milavec Josip, od Ivana; Sancin Katarina, pok. Franca; Sancin Marija poročena Sancin; Sancin Ivan, pok. Ivana; Batič Armand, pok. Izidorja; Sancin Andrej; Sancin Mihael «TOK»; Flego Karel, pok. Josipa; Sancin Jakob, pok. Tomaža; Sancin Peter, pok. Petra; Sancin Jakob; Sancin Ivan; Sancin Mihael; Vekjet Ana roj. Godina; Vekjet Franc, pok. Antona; Klun Ezeiinda, por. Ciarmen pok. Uršola; Crismani Josip Karl, pok. Jakoba; Zuljan Antonia, poročena San-cin. Opozarjamo vse zgoraj navedene lastnike, da bo seznam objavljen do 18. decembra t. 1. Po preteku , tega roka ne bo mogoča več nobena pritožba. Za vsa potrebna pojasnila naj se prizadeti obrnijo na Kmečko zvezo v Trstu, Ulica Fabio Filzi 10T. Kmečki koledar VAZNA KMEČKA OPRAVILA SREDI DECEMBRA Na polju m njivi. Razvažamo gnoj na njive, ki so namenjene jaremu žito in krompirju. Ako nam vreme dopušča, te njive tudi preorjemo, da se zemlja nasrka zimske vlage in jo mrazovi še bolj zrahljajo, v kolikor na-inčrava ša kdo sejati pšenico, čeprav se pri nas ta kultura ne izplača več, jo december najprimernejši mesec za setev pšenice »mentane«, ki daje v tukajšnjem podnebju največ zrnja, fo potrebi očistimo odvodne jarke, da ne bo voda postajala na polju in delala močvirnata tla. še marca, ko bo treba že končati s setvijo raznih rastlin in s saditvijo krompirja. Na vrtu. Pripravljamo zemljo za pr-ve pomladanske setve. Zemljo na vrtu moramo* dobro pognojiti z hlevskim gnojem, ki ga dopolnimo z umetnimi, vsaj s superlosfatom in s kalijem, neu-poštevajoč pri tem tudi vrste vrtnine, ki jo bomo gojili na posameznih delih vrla po načrtnem kolobarjenju. Na zemlji, ki je močneje okužena z raznovrstnim mrčesom (mramorji, strune, polži itd.), trosimo tudi apneni dušik ucaicijev cianamid) - približno 5 kg gnojila na vsak ar (100 kv.m). V zavetne in sončne lege lahko seješ glavnato solato »kraljico maja« in kodrasto solato rezivko. Primeren je čas za sajenje česna in čebulčka, ki ga lahko sauimo v bolj redkih vstah tud: med solato. Ce imamo dovolj zemlje na razpolago, sejemo sedaj tudi zgodnji grah, ki pa spada že v bolj zavetne vinograde. V vinogradu. Pripravimo si kole in beke za vezanje trt. Kole olupimo še sveže in jih nato namakajmo v približno 5% rastdplini same modre galice (brez apna) vsaj 3 dni, da bodo bolj trpežni. O suhem vremenu nadaljujmo z globokim kopanjem zemlje (rigolanje ali paštnanje) za nov nasad trt in sadnih drevesc. V zavetnih legali in če je prej skopana zemlja dovolj sipka sadimo nove trte in sadna drevesca. Ako nismo še poškropili sadnega drevja, posebno breskev z 4-5% bordosko brozgo, opravimo škropljenje nemudoma predno pritisne hud mraz. Pomni, da je tudi trtam tako škropljenje zelo koristno. V kleti ne odlašaj niti enega lepega dneva več s pretakanjem vina. Pazi. da bodo sodi z novim pretočenim vinom vedno polni in dobro začepljeni z zdravim čepom iz plutovine. Ne odpiraj vehe po nepotrebnem in toči vino tudi za poskušnjo le skozi pipic-0 iz rogozine ali iz trdega lesa. V shrambi predelkov in semenic preglej, da jih miši ne uničujejo in da se drugače ne kvarijo ali gnijejo. Pazi tudi da te mraz ne bo presenetil posebno pri shrambi krompirja. V hlevu moramo paziti na snago in čist'zrak. Gnoj iznašaj vsak dan spi ut' iz hleva, ker živini najbolj škoduje smrad. Imej pri roki dovolj krme in stelje za primer, da zapade nepričakovano več snega. Živina uspeva dobro tudi v mrzlem zraku, da je le čist in da ni prepiha. Prašiči za zakol naj dobivajo izdatno krmo; zadnji dan pred zakolom jim damo samo piti. A. C. Podaljšanje zakupnih pogodb URADNI LIST štev. 33 - 1.12.1950 Ukaz štev. 218 Ustmene ali pismene zakupne porod-be o zemljiščih z zakupniki-obdeioval-ci, pogodbe o polovinarstvu, o kolonskem razmerju na deleže ter o udeležbi na donosu se podaljšajo na vse poljedelsko leto 1950-1951. Za podaljšanje, veljajo predpisi ukaza štev. 208 z dne 17. novembra 1949. Glede zakupnin, ki so določene z ozirom na ceno pšenice, se cena pšenice za poljedelsko leto 1949-1950 določi na 4.375 lir za stot. Ukaz je bil uveljavljen 25.XI. in u-činkuje od 11. novembra 1950 dalje. Tržaško gradbeno podielie I.C.E.T. Trst. Ul. XXX. Ottobre 6 II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah 22. XI. 5. XII. Min. Maks Položaj na švedskem trgu sa je zmedel zaradi sklepa švedske vlade, da od 1. ja- 2 325 2.253 2.200 2.325 nuarja 1951 uvede carino na izvoz lesa. 6.260 5.930 5.860 6.260 Švedski izvozniki sprejemajo samo naro- 915 900 900 930 čila proti izvršitvi maj-junij in nočejo do- 1.800 1.690 1.690 1.800 ločiti cene vnaprej. Švedske žage so osta- 2.000 2.000 2.000 2.000 le popolnoma brez lesa. Trgovci plačuje- 500 545 500 545 jo kmetom vsako c^no, samo da jim ti 6.500 6.500 6.500 6.500 pripeljejo hlode. Tako so cene hlodov po- 1.400 1.400 1.400 1.700 skočile za okoli 50%. 3.350 3.350 3 350 3.350 Carino na izvoz lesa, celuloze in papir- 6.700 6.700 6.700 6.700 ja je uvedla švedska vlada počenši s 1. 580 580 580 580 januarjem 1951. Vlada namerava s tem 991 991 991 991 ukrepom pobijati inflacijo. Švedska lesna 226 216 210 226 industrija je v zadnjem času prejela ve- 218 2C6 206 218 lika naročila lesa, celuloze in papirja. 125 115 115 125 Tako je prišlo v obtok mnogo novega 800 800 800 800 denarja. Švedska vlada se boji, da bi ta 1000 1000 1000 1000 pojav vplival na vrednost denarja in izzval inflacijo na notranjem trgu. TRGOVINA S ČEVLJI TREVISANI JOSIP Trst, Ulica G. Vasari 10 VELIKA IZI3ERA NAJNOVEJŠIH MOŠKIH IN ŽENSKIH IZDELKOV CENE ZMERNE - PRVOVRSTNO BLAGO - POSTREŽBA TOČNA AVIOPODJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOCtARAZA - TRST ULICA M O KEKI 7 — «OJA\T