Z Bredo Pahor o petdesetletnici Kulturnega doma Dancing with Maria, ko plešeš brez glasbe Pogin rib v briškem potoku AGRFT: okno v svet Primorski Po enem letu Renzi brez tekmecev Dušan Udovič Te dni je minilo prvo leto Mattea Renzija na čelu italijanske vlade. Komentarjev je na pretek, tudi zelo raznolikih, a prevladujejo nasplošno pozitivne ocene. Renzi je človek, ki mu je vsakršno mečkanje tuje. Značajske poteze in stil najmlajšega predsednika vlade v zgodovini Italije sicer vzbujajo in bodo vzbujale nasprotujoče si ocene, vendar je osnovna ugotovitev, da je vnesel v politično dogajanje v državi neko dinamiko, ki je nismo poznali. V državi neskončnih brezplodnih razprav in odlašanj smo v zadnjem letu priče premikom, na katere je Italija čakala desetletja, to je treba priznati. Dovolj je spomniti na serijo reform, ki so bile sprožene. Od institucionalnih, upravno birokratskega sistema, šolstva in pravosodja, do reforme trga dela. Njegova taktika ob volitvah novega predsednika republike je izpadla kot prava mojstrovina. Veliko je seveda še nedorečenega ali na pol poti. Prav to nasprotniki očitajo Renziju, namreč da je vtaknil preveč želez v ogenj, iz njega pa doslej ni potegnil še nobenega dokončno oblikovanega. Toda okosteneli italijanski sistem, sloneč na močnih lobijih interesnih skupin, ki je dolgo proizvajal ogromne stroške in z njimi nesorazmerne učinke, se je vendar začel premikati. Že s tem je bilo nastavljeno titansko delo, ob katerem je upati, da bomo lahko prej ali slej dočakali tudi njegove konkretne sadove. Renziju je treba priznati, da je bil sposoben generacijsko prenoviti vrste svoje stranke in ustvariti okoli sebe ekipo sposobnih politikov. Njegov uspeh je tem pomembnejši ob upoštevanju, da je država še vedno krepko sredi kriznih razmer, poleg tega ostaja dejstvo, da Renzi nima dovolj zanesljive večine v parlamentu. Seveda so na dlani tudi stranski učinki takega načina dela. Najbrž ima prav Ferruccio De Bortoli, ki je pred časom napisal, da je lahko Renzi samemu sebi največji nasprotnik, če ne bo znal biti pozoren do kritičnih pripomb in doprinosa še zlasti ljudi, ki prihajajo iz kroga njegove stranke iz zaveznikov. Zdaj, po enem letu, mu sicer naugodnejši veter v jadra piha desnica z zahajajočim Berlusconijem in njegovo razbito in zmedeno stranko, in vse bolj ekstremno le-penovskim ligašem Salvinijem. Ob njej je utrujeni Grillo, ki ne zna pre-rasti ravni velikokrat povsem neproduktivnega protesta. Dejstvo je, da Renzi kljub vsem mogočim kritikam na njegov račun danes nima ne alternative ne resne konku- dnevnik št. 47 (21.284) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 27. FEBRUARJA 2015 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € / 10-11 9 ,, ju, rim - Odobren načrt reorganizacije telednevnikov Oddajniki Rai ostajajo v večinski lasti države Renzi:»Vlada postavila pravila in jih ne bo spremenila« RIM odobril - Predsednik vlade Matteo Renzi je izkoristil priložnost tiskovne konference ob obisku generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stol-tenberga, da je dokončno presekal z domnevami o spremembah lastništva omrežja odajnikov Rai. Dejal je, da je vlada postavila pravila, od katerih ne namerava odstopiti: Tako bo državno ra-diotelevizijsko podjetje Rai ohranilo večinsko lastništvo omrežja, ki ne more biti manjše od 51%. S tem je odgovoril na ponudbo Berlusconijeve ponudbe Mediaset, ki je objavila namero o celotnem prevzemu omrežja oddajnikov Rai Way in je za to ponudila preko 1,2 milijarde evrov. Obenem je včeraj upravni svet Rai na seji v Milanu odobril načrt reorganizacije telednevnikov, ki ga je predstavil generalni direktor Luigi Gubitosi Na 2. strani slovenija Vrhovno sodišče odpravilo poročilo KPK o Janši LJUBLJANA - Vrhovno sodišče je odpravilo poročilo KPK o premoženjskem stanju prvaka SDS Janeza Janše, ki je pred dvema letoma povzročilo padec Janševe vlade. Ta pričakuje odstop nekdanjega predsednika KPK in zdaj pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča. Premier Miro Cerar bo z njim govoril predvidoma v ponedeljek. Sodišče je ugotovilo, da Janši niso bile spoštovane ustavne procesne pravice, obenem pa se o vsebini ni opredelilo. Na 3. strani trst - Načrt družbe Gas Natural Ministrstvo »odmrznilo« postopek o uplinjevalniku /4 fPeAOca vzßvta zapeAtnift ivc Jtawt&tU o RA O O tCTFIZEN CASIO FEüTirW ratertocarall \7V IKrui ■pw ck LOCMJtN H LONGINE5 o FIRFIL HO TISSQT J NAL/TCÄ fmmiyrön OAHMIN SECTOfl suuctch:: Trst Largo Santorio 4 - tel. 040/772770 Ulica Ginnastica 7 - tel. 040/774242 Studio Biomedico Nova ambulanta v Gorici i.i OdvIHTi krvi i kjmeTKjrjn Delci r c idMretrene tnale Vpf na krvnih vzorcev a anal iz- ranih v roku enega dne, z mainrcljD pregleda in izpeta inida na (Jomaiem raiunainiHu. Masfov- Kofio Vtrti 5t. 12 Ufiiik: «J fonetfeljki petka, od 7.00 do 9.00, za pregzETi imdov od ponedeljka do petka od 16.00 do 38.00 irffflc T slovenske šole V tržaških nižjih in višjih srednjih šolah več vpisov TRST - V slovenskih nižjih srednjih šolah na Tržaškem je število vpisanih za šolsko leto 2015/2016 precej poskočilo (od lanskih 157 na letošnjih 190). Število vpisov v slovenske višje srednje šole pa se je v primerjavi s prejšnjim letom tudi rahlo povečalo (133 proti lanskim 126), tu pa je treba tudi zabeležiti dejansko uravnovešenost med tehničnimi in humanističnimi šolami, saj je študij na smereh tehničnih zavodov izbralo 67 tretješolcev, študij na smereh licejev pa 66 dijakov. Na 5. strani Devinske stene: koridor za plavalce in kajakaše Na 4. strani Strokovni posvet o razpisih za javna dela Na 8. strani Na Opčinah spominska razstava del Bogdana Groma Na 9. strani Marina Julija najgrša plaža v Italiji Na 15. strani vrh - Na televiziji Gabriella in Uštili sta se izkazala pred kamerami m « ft H k ; 9971234567007 2 Petek, 27. februarja 2015 ITALIJA, SVET / MILAN - Dokončni odgovor na ponudbo Mediaset Renzi: Oddajniki Rai ostanjeo v večinski lasti države (51%) Upravni svet Rai odobril reorganizacijo telednevnikov po predlogu direktorja Luigija Gubitosija RIM odobril - Predsednik vlade Matteo Renzi je izkoristil priložnost tiskovne konference ob obisku generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stol-tenberga, da je dokončno presekal z domnevami o spremembah lastništva omrežja odajnikov Rai. Dejal je, da je vlada postavila pravila, od katerih ne namerava odstopiti: Tako bo državno radiotelevizijsko podjetje Rai ohranilo večinsko lastništvo omrežja, ki ne more biti manjše od 51%. S tem je odgovoril na ponudbo Berlusconijeve ponudbe Mediaset, ki je objavila namero o celotnem prevzemu omrežja oddajnikov Rai Way in je za to ponudila preko 1,2 milijarde evrov. Obenem je včeraj upravni svet Rai na seji v Milanu odobril načrt reorganizacije telednevnikov, ki ga je predstavil generalni direktor Luigi Gubito-si. Reorganizacija naj bi omogočila prihranek med 80 in 100 milijoni evrov. Po doslej neuradnih informacijah glasovanje na upravnem svetu ni bilo enotno. Za reorganizacij je glasovalo pet svetnikov, trije pa so glasovali proti njej. Načrt predvdeva ustanovitev dveh informativnih sklopov, ki bosta imela na čelu dva direktorja. V en sklop bodo vključeni dnevniki Tg1, Tg2 in Rai Parlament, v drugi pa Tg3, Tgr in RaiNews. Predsednica Rai Anna Maria Tarantola je o sklepu takoj obvestila predsednika nadzorne komisije Roberta Fica. Kot povedano je predsednik vlade Renzi povedal, da je zanj zadeva s ponudbo Mediaset zaključena, kajti Vlada je postavila pravila, od katerih ne misli odstopati. Poudaril je, da je treba na vse gledati s tržno logiko, a pravila morajo pri tem biti spoštovana. Reorganizacija telednevnikov po tem, kar je doslej dano razumeti, omogoča doslej obstoječim dnevnikom, da ohranijo svojo glavo in značilnosti, da bo s tem tudi zagotovljen pluralizem. Dva navedena sklopa, v katera bodo spadali telednevniki pa se bosta imenovala Rai Informazione 1 in Rai in-formazione 2. oba sklopa bosta imela vsak svojega direktorja in po šest pod-direktorjev. Prihaja do novosti tudi kar zadeva imenovanje direktorjev telednevnikov. Načrt govori o transparentnih procedurah, ki predvidevajo objavo javnega sporočila na spletno stran podjetja, namenjenega bodisi uslužbencem kot zunanjim profesionalcem. Gre za bistveno razliko od sedanjega sistema, po katerem je direktorje imenoval upravni svet podjetja. Na predstavljeni načrt je bilo že včeraj nekaj političnih reakcij. Grillo je pudaril potrebo po pospešitvi reforme Rai, ki naj pomeni konec zapravljanja in naj pospeši sinergije med novinarskimi oddelki. Nicola Fratoianni za Sel je kritiziral poskus Mediaset, da pride do popolnega lastništva omrežja, ki je strateškega pomena za državo, Maurizio Gasparri za Forza Italia pa je Gubitosijev načrt skritiziral in ga opredelil kot povsem neučinkovitega. Eden od centralnih stolpov omrežja oddajnikov Rai v Rimu ansa RIM - Generalni sekretar zveze Nato včeraj na obisku v Italiji Stoltenberg svari Rusijo Izrazil je upanje, da bo prekinitev ognja v vzhodni Ukrajini sedaj končno držala / Jens Stoltenberg in Matteo Renzi včeraj v Rimu ansa LONDON - Pred majskimi volitvami privrženci N.Faragea na kongres Evroskeptična stranka Ukip beleži občuten padec konsenza LONDON - Britanska evroskeptična stranka Ukip bo pred bližajočimi majskimi volitvami, v katere polaga velike upe, v petek strnila vrste na pomladanskem kongresu. Od tam namerava volivcem poslati glavna sporočila svoje predvolilne kampanje, ki ji je v zadnjem času zadala nekaj udarcev in podpora stranke je zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Člani Uki-pa se bodo okrog svojega karizmati-čnega voditelja Nigela Faragea na dvodnevnem srečanju zbrali v mestu Margate na jugovzhodni obali Anglije. Kraj leži v okrožju Thanet, v katerem se bo Farage na volitvah potegoval za sedež v 650-članskem parlamentu. Tam trenutno sedita le dva poslanca stranke, Farage pa za maj napoveduje osvojitev veliko več sedežev. Ostaja previdno optimističen in ne navaja konkretnih številk, saj je precej mogoče, da stranki dejanske podpore zaradi volilnega sistema, ki deluje po načelu »zmagovalec dobi vse«, ne bo uspelo pretvoriti v ustrezno število poslanskih sedežev. Prvi večji uspeh stranke sega v pomlad leta 2013, ko je na lokalnih volitvah osvojila četrtino vseh glasov, leto pozneje pa kot zmagovalka izšla iz evropskih volitev. Obetal se je velik pohod Ukipa na letošnjih parlamentarnih volitvah, pri čemer naj bi največjo nevarnost predstavljali za trenutno vladajoče konservativce, ki bi jim lahko na desnem polu ukradli delež volivcev. Ukip se med drugim zavzema za čimprejšnjo izvedbo referenduma o obstanku Velike Britanije v EU, ki ga je napovedal premier David Cameron. Ena najbolj motečih posledic članstva je po njihovem prepričanju veliko število priseljencev iz drugih držav članic. A zaenkrat ostaja pod vprašajem, če bo stranka uresničila svoje upe in odigrala vlogo jezička na tehtnici na volitvah, na katerih naj niti konservativcem niti laburistom ne bi uspelo zbrati absolutne večine. Ukip se je namreč v zadnjem času moral soočiti z upadom podpore. Po oktobru lani, ko je znašala rekordnih 19 odstotkov, je dlje časa vztrajala pri okoli 17 odstotkih, trenutno pa je glede na raziskavo inštituta YouGov padla na 14 odstotkov. Sprememba v podpori sledi dvema dogodkoma, ki sta stranki prinesla precej negativne publicitete. Najprej je pred nekaj več kot tednom dni televizija Channel 4 predvajala dokumentarno dramo, ki je z mešanjem arhivskih posnetkov in posnetih prizorov, prikazovala rasne nemire in gospodarske težave po zmagi Ukipa na volitvah. Britanski nadzorni organ za medije Ofcom je sicer že napovedal, da bo zaradi številnih pritožb film vzel pod drobnogled. Precej sivih las je Farageu povzročila tudi mestna svetnica iz vrst njegove stranke Rozanne Duncan, ki je v minulo nedeljo predvajanem dokumentarcu mreže BBC dejala, da so edini ljudje, s katerimi ima težave, črnci. Duncanovo so sicer še pred predvajanjem oddaje izključili iz stranke. RIM - Kakršnikoli poskusi pro-ruskih separatistov na vzhodu Ukrajine za širjenje ozemlja pod svojim nadzorom bi bili nesprejemljivi, je včeraj v Rimu posvaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Rusijo je ob tem pozval, naj s konfliktnega območja umakne več kot tisoč kosov težke oborožitve, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je dejal na novinarski konferenci z italijanskim premierjem Matteom Renzijem, je Rusija v zadnjih mesecih na območje poslala več kot tisoč kosov vojaške opreme, topništva, naprednih sistemov zračne obrambe in tankov. »To opremo mora umakniti in mora nehati podpirati separatiste,« je dejal. Pozdravil je sicer zadnja poročila z vzhoda Ukrajine o umiritvi spopadov in izrazil upanje, da bo prekinitev ognja sedaj končno držala. Ena od največjih kršitev prekinitve ognja je bila po oceni Zahoda napad separatistov na strateško pomembno mesto Debalcevo, od koder so se nato ukrajinski vojaki umaknili. Stoltenberg je včeraj posvaril pred morebitnimi poskusi upornikov, da še razširijo ozemlje pod svojim nadzorom. To bi bila jasna kršitev dogovora iz Minska, je dejal. Ukrajinska vojska je medtem včeraj sporočila, da je začela z umikom težkega orožja s frontne črte na vzhodu Ukrajine. Po prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov med vojsko in proruskimi separatisti je to eden ključnih korakov, ki jih predvideva mirovni dogovor, sklenjen v Minsku pred dvema tednoma. Separatisti naj bi z umikom orožja začeli že pred dnevi. »Ukrajina je danes začela umik 100-milimetrskih topov s frontne črte. To je prvi korak v umiku težkega orožja in bo izveden izključno pod nadzorom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,« francoska tiskovna agencija AFP navaja izjavo ge-neralštaba ukrajinske vojske. V skladu z dogovorom iz Minska naj bi bilo med drugim vzpostavljeno tamponsko območje med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, in sicer v širini od 50 do 140 kilometrov, odvisno od dosega orožja. (STA) LONDON Džihadist, ki obglavlja programer iz Londona Mohammed Emwazi ansa LONDON - Pripadnik Islamske države z britanskim naglasom, ki je na videoposnetkih obglavljal talce, v medijih pa se ga je prijel vzdevek Džihadski John, naj bi bil okoli 27-let star Mohammed Emwazi iz zahodnega Londona, danes razkriva britanski BBC, ki se sklicuje na zanesljive vire.Kot navaja BBC, naj bi bil Džihadski John znan britanskim varnostnim službam, a iz operacijskih razlogov niso razkrili njegovega imena. Britanska policija poročanja BBC ni želela komentirati. Kdaj so britanske ali ameriške varnostne službe ugotovile, da je zamaskirani moški na videoposnetkih z uboji talcev Londončan Mohammed Emwazi, tako ni jasno. Bil naj bi človek, za katerega se je britanska tajna služba MI5 zanimala vse od leta 2011, saj se je pojavljal v napol tajnih sodnih obravnavah v zvezi s skrajneži v tujini in ZDA, je povedal analitik BBC Dominic Casciani. Obveščevalcem naj bi bil tako znan, preden je odpotoval v Sirijo. Povezovali so ga tudi z moškim z zvezami s somalijsko milico Šebab. Emwazijevi prijatelji so medtem za ameriški časnik Washington Post povedali, da je odraščal na območju zahodnega Londona, kjer živi srednji razred. Na univerzi Westminster naj bi študiral računalniško programiranje. Skrajneži IS barbarsko uničili številne antične spomenike MOSUL - Pripadniki skrajne skupine Islamska država so na severu Iraka uničili številne antične artefakte, med drugim velike kipe iz obdobja antičnega asirskega imperija, ki so stari več kot 2600 let, je pokazal objavljen video posnetek. Posnetek uničenja, ki ga je objavila Islamska država, so pregledali tudi strokovnjaki, ki so za nemško tiskovno agencijo dpa povedali, da je bilo uničenih več deset originalnih kipov iz mesta Ninive iz sedmega stoletja pred našim štetjem. Nini-ve je bilo v tem obdobju najverjetneje največje in najpomembnejše mesto na svetu. Kipe in kamnite reliefe, ki prikazujejo antična božanstva in bajeslovna bitja, so skrajneži Islamske države uničili z pomočjo kladiv. »Gre za izredno pomembne zgodovinske primerke,« je za dpa povedal Peter A. Miglus, predavatelj na nemški Univerzi Heidelberg in strokovnjak za antične iraške civilizacije. Nekateri uničeni primerki so bili ogromni, dolgi tudi preko štiri metre. Služili pa so kot deli palač ali utrdb. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 27. februarja 2015 3 SLOVENIJA - Sklep vrhovnega sodišča zaradi procesne napake Odpravljeno poročilo KPK, zaradi katerega je padla Janševa vlada O vsebini sodišče ni razpravljalo - Janša pričakuje odstop Klemenčiča LJUBLJANA - Vrhovno sodišče je odpravilo poročilo KPK o premoženjskem stanju prvaka SDS Janeza Janše, ki je pred dvema letoma povzročilo padec Janševe vlade. Iz sodbe vrhovnega sodišča je razvidno, da je sodišče odpravilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na Janšo. KPK je v 8. januarja 2013 objavljenem poročilu pri Janši ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Hkrati so ugotovili tudi, da se je Janši premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je KPK z izdajo omenjenega poročila posegel v Janševe ustavne pravice, saj mu osnutka prej ni poslal v izjasnitev. S tem je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Obenem pa vrhovno sodišče ni posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v poročilu in se do tega ni opredeljevalo. Janša je v odzivu na odločitev sodišča dejal, da bo še razmislil o pravnih ukrepih zoper nekdanji senat KPK. Pričakuje pa, da bo nekdanji predsednik KPK Goran Kle-menčič odstopil s sedanjega položaja pravosodnega ministra. Med posledice, ki jih je prinesla objava poročila, je Janša prištel zrušenje vlade in ustavitev reform, politično nestabilnost in dražje zadolževanje, odložitev in podražitev sanacije bank, pridobivanje časa za zakrivanje odgovornosti za stomilijonske kraje iz slovenskih bank, zaustavitev privatizacijskih procesov ter ohranitev monopolov za vladanje iz ozadij. Po objavi poročila KPK je iz takratne koalicije SDS, DL, NSi, SLS in DeSUS 23. januarja 2013 najprej izstopila DL, februarja pa še DeSUS in SLS. Z izglasovano konstruktivno nezaupnico in imenovanjem Alenke Bratušek za mandatarko nove vlade je nato konec februarja 2013 vlada tudi dokončno padla. Po odločitvi sodišča so se med drugim oglasili iz nekdanjega senata KPK, kjer pravijo, da lahko sedanji senat postopke ponovi. Pri tem so izpostavili, da bo vzpostavljena sodna praksa determinirala delovanje KPK v prihodnje. Poudarili so še, da sodišče ni odločalo o vsebini poročila. Pojasnili so, da prakse na področju nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank ni bilo. »Pri izvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih stranki in pripravi poročila smo ravnali z vso dolžno skrbnostjo in strokovnostjo. Odločitev komisije v zvezi z omenjenim poročilom je bila večkrat potrjena na upravnem sodišču v Ljubljani in v Celju, v postopku za izdajo začasne odredbe pa tudi dvakrat na vrhovnem sodišču,« so poudarili. Sedanji predsednik KPK Boris Šte-fanec pa pravi, da sodbo vrhovnega sodišča spoštuje, čeprav njene vsebine še ne pozna. Dela prejšnjega senata, ki je izdalo omenjeno poročilo, pa ne želi niti vsebinsko niti vrednostno ocenjevati, je poudaril. Nekdanji predsednik DL Gregor Virant je ob odločitvi sodišča dejal, da je bil tedanji izstop iz koalicije glede na obremenjujoče in prepričljive ugotovitve KPK edina logična, načelna in evropska reakcija. »Sicer pa sodba vrhovnega sodišča o vsebini poročila KPK sploh ne govori in ugotovitev o nepojasnjenem premoženju ne zanika. Komisiji očita samo procesno napa- Vrhovno sodišče je včeraj odpravilo poročilo KPK o premoženjskem stanju predsednika SDS Janeza Janše arhiv ko," je zapisal v odgovoru za STA. Predsednik DeSUS Karl Erjavec meni, da je treba odločitev vrhovnega sodišča spoštovati. Na vprašanje, ali mu je zdaj žal, da je DeSUS po objavi poročila izsto- pil iz koalicije, pa je odgovoril, da današnja odločitev sodišča ni povezana z njihovo takratno odločitvijo. V NSi, ki je takrat ostala v koaliciji, pravijo, da je politična kriza, ki jo je pov- zročilo poročilo KPK, pomenila zaustavitev izvajanja strukturnih reform in padec bonitetnih ocen v času vrhunca finančne krize. Slovenija je zato utrpela tudi materialno škodo, menijo. Za STA se je odzval tudi predsednik SLS Marko Zidanšek, ki, podobno kot v SDS, Klemenčiča poziva k odstopu. Premier Miro Cerar je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da se bo o tem, kako bo ravnal v zvezi s pozivi po odstopu ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, odločil potem, ko bo z njim opravil pogovor. To naj bi se zgodilo predvidoma v ponedeljek, ko se Klemenčič vrne iz tujine. KPK je v omenjenem poročilu ugotovila, da je poleg predsednika SDS proti-korupcijsko zakonodajo kršil tudi predsednik PS Zoran Jankovič. Ta odločitev vrhovnega sodišča še pričakuje, po odločitvi sodišča v zvezi z Janšo pa je dejal, da verjame v pravno državo. (STA) GRADEŽ - Na pobudo zadružne banke iz Štarancana in Vileša Prispevek fundaciji Luchetta in razstava zmagovalcev nagrade Hrovatin GLEDALIŠČE - Do 14. marca v SLG Celje Začel se je 24. festival Dnevi komedije CELJE - V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje se je včeraj začel 24. festival Dnevi komedije. Tekmovalni program je uvedla mo-nokomedija Mulc...vas gleda v režiji Ja-še Jamnika. Selektorica festivala Tatjana Doma je na Dneve komedije, ki bodo trajali do 14. marca, uvrstila devet predstav. Predstave bodo na sporedu tri konce tedna ob četrtkih, petkih in sobotah ob 19.30. Danes bo tako na vrsti Mali priročnik biznisa v režiji Matjaža Latina (Mestno gledališče Ptuj), jutri pa Švejk v režiji Jake Ivanca (Mestno gledališče ljubljansko in Gledališče Koper). Od 5. do 7. marca se bodo zvrstile Prevare, ki jih je v Mestnem gledališču ljubljanskem prav tako režiral Ivanc, Vorkšop na Moljera v režiji Borisa Ko-bala (SLG Celje) in Hotel Modra opica v režiji Mihe Nemca (SNG Drama Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj). Tretji konec tedna (od !'. do 14. marca) pa bodo na sporedu Mame režiserke Tijane Zinajič (Kreker in SiTi Teater BTC), Vse o Ivanu v režiji Mareta Bulca (Gledališče Koper), letošnje Dneve komedije pa bo sklenila glasbena monokomedija Od tišine do glasbe v izvedbi Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. Žirija Dnevov komedije 2015, ki jo sestavljajo dramaturginja in prevajalka Alja Predan, dramska igralka in svetovalka za govor Alida Bevk ter direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj, bo podelila nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in žlahtnega komedijanta. Lani je nagrado za najboljšo komedijo prejela Satira Miste-rij buffo, njen režiser Aleksandar Po-povski pa naziv žlahtnega režiserja. Fotografija, s katero je Jerome Delay (agencija AP) osvojil nagrado Miran Hrovatin 2009 GRADEŽ - V kongresni palači v Gradežu bo nocoj ob 20.45 večer, ki ga zadružna banka iz Štarancana in Vile-ša poklanja svojim članom. Na sporedu bo predstava Le mie canzoni altrui, ki jo bo oblikoval priljubljeni igralec in pevec Neri Marcore. Dogodek je namenjen članom, zato je vstop mogoč samo z vabili. Večer pa bo imel tudi pomembno dobrodelno noto, saj bodo na njem posvetili posebno pozornost tržaški Fundaciji Luchetta Ota DAngelo Hrovatin. Njeni predsednici Danieli Schifani-Corfini Luchetta bodo namreč izročili donacijo, ki so jo zbrali med strankami, uslužbenci in člani upravnega sveta banke. S tem prispevkom bo fundacija pomagala 11-letnemu dečku, ki bo iz Gaze kmalu pripotoval v Trst. Deček se je lani poleti igral na plaži z brati in bratranci, ko je nanje padla bomba. Štirje otroci so umrli, on se je rešil in bo kmalu pripotoval v Trst, da bi s pomočjo fundacije in strokovnjakov premagal to travmatično izkušnjo. Današnji dogodek v kongresni palači bo spremljala tudi razstava desetih fotografij, ki so osvojile nagrado Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo, posvečeno otrokom, žrtvam nasilja in vojn. SKS Planika danes vabi na Prešernovo proslavo TRBIŽ - Slovensko kulturno središče (SKS) Planika vabi na Prešernovo proslavo - Večer slovenske kulture v Kanalski dolini, ki bo danes ob 19.30 v občinskem kulturnem centru na Trbižu. Proslavo so pripravili pod pokroviteljstvom občin Trbiž, Naborjet Ovčja vas, Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled. Večer bodo sooblikovali gojenci Glasbene matice oziroma njene podružnice v Kanalski dolini in Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica. Ob tej priložnosti bodo drugič zapored podelili Planikino priznanje. V Rotundi predstavitev Paljkove knjige KOPER - V Rotundi blaženega Elija v Dijaški ulici v Kopru bodo v sredo, 4. marca, ob 19. uri predstavili knjigo Jurija Paljka Kaj sploh počnem tukaj (Mladinska knjiga, Ljubljana 2014). Jurij Paljk je pesnik in novinar. Je odgovorni urednik tednika Novi glas, rodil se je 27. julija 1957 v Velikih Ža-bljah na Vipavskem, od leta 1978 pa živi v vasi Terzo pri Ogleju. Je poročen in oče treh otrok. Doslej je izdal že več knjig poezije in proze, naslov knjige, Kaj sploh po- čnem tukaj, pa je povzet in prirejen po znani knjigi, What Am I Doing Here, slovitega angleškega pisatelja in svetovnega popotnika Bruca Chatwina. Je knjiga, glede na naslov in krizo v kateri smo se znašli, naravnana v smer obupa in nihilizma, ali pa ...? O vsem tem in še o marsičem drugem bo tekla beseda na predstavitvi knjige v sredo, z Jurijem Paljkom pa se bo pogovarjala pesnica in profesorica slovenščine na koprski gimnaziji Ines Cer-gol. Družinska tragedija v Socchieveju SOCCHIEVE - V zaselku Feltrone v kraju Socchieve v Karniji je včeraj zgodaj dopoldne prišlo do družinske tragedije, v kateri je 83-letni Pietro Rabassi ubil svojo pet let mlajšo ženo Vit-torio Bertoli, nato pa sodil še sebi. Kot vse kaže, je vzrok za tragedijo zelo slabo zdravstveno stanje obeh zakoncev. Kot so ugotovili preiskovalci, je Rabassi z lovsko puško, za katero je imel vsa potrebna dovoljenja, ustrelil ženo, nato pa orožje naperil še vase. Trupli zakoncev je našla njuna ukrajinska negovalka, ki je z njima živela v hiši. Bertolijeva je že nekaj časa imela Alz-heimerjevo bolezen in je bila povsem odvisna od moža. Vendar naj bi tudi mož huje zbolel in od tod najbrž usodna odločitev. O tem pričajo tudi poslovilne besede, ki jih je Rabassi naslovil na sorodnike: »Prosim vas, da razumete moje dejanje. Po toliko letih skupnega življenja, je ne morem pustiti same. Zato sem se odločil, da enkrat za vselej končam najino trpljenje.« Preiskavo vodijo karabinjerji iz Tol- 1 4 Petek, 27. februarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PLINSKI TERMINAL V ŽAVLJAH - Postopek za presojo o vplivu na okolje je bil zamrznjen Ministrstvo za okolje »rehabilitiralo« uplinjevalnik Italijansko ministrstvo za okolje ocenjuje, da je načrt za gradnjo plinskega terminala v Žavljah uskladljiv z novim tržaškim pristaniškim načrtom, glede tega torej nima več zadržkov. Isto ministrstvo je pred slabima dvema letoma (tedanji minister je bil »posvojeni Tržačan« Corrado Clini, zdaj je na tem mestu Gian Luca Galletti) prav zaradi pristaniškega načrta, predvidenega povečanega prometa in nasprotovanja pristaniške oblasti zamrznilo postopek za presojo o vplivu na okolje (VIA), zdaj pa se je njegovo stališče, kot kaže, sprememilo. S tem naj bi padla glavna ovira za pozitivno presojo načrta. Novico je včeraj popoldne sporočila Serena Pellegrino, načelnica stranke Svoboda, ekologija, levica (SEL) v poslanski komisiji za okolje, ki je pred časom vložila poslansko vprašanje in od ministrstva prejela omenjeni odgovor. Novica je takoj vznemirila krajevno javnost, sinoči so v tržaškem občinskem svetu že predstavili nujno resolucijo na to temo. Z načrtom plinskega terminala se bo ukvarjalo tudi deželno upravno sodišče, ki bo predvidoma 11. marca obravnavalo priziv družbe Gas Natural proti zamrznitvi postopka. Poslanka Serena Pellegrino je spomnila, da »prebivalci Furlanije-Julij-ske krajine nočejo plinskega terminala v Trstu in večina krajevnih uprav tudi ne«. Izrazila je zaskrbljenost, ker ministrstvo Okoljsko ministrstvo je pred slabima dvema letoma ocenilo, da bi plinski terminal oviral rastoči promet v tržaškem pristanišču. Kaže, da se je to stališče zdaj spremenilo, s tem pa naj bi padla glavna ovira za pozitivno presojo o vplivu na okolje arhiv »ni potrdilo večkratnih izjav vladnih in deželnih predstavnikov, da ta vlada nasprotuje načrtu družbe Gas Natural«, sama pa čaka na stališči ministrstva za proizvodne dejavnosti in deželne uprave. »Brez strahu, gor glavo!«, je bil njen poziv deželni vladi Debore Serracchiani, ki je v Demokratski stranki kot znano namestnica tajnika Mattea Renzija. Tržaška občinska svetnika levo-sredinskih občanskih list Roberto Decarli in Patrick Karlsen sta na sinočnji seji takoj predstavila nujno resolucijo, v kateri pozivata župana Roberta Cosolinija, naj še naprej odločno zastopa občinski svet in interese tega ozemlja pri nasprotovanju načrtu družbe Gas Natural. Če bo potrebno, piše v resoluciji, naj se župan zavzame za referendum o samem terminalu. Na novice iz Rima se je odzvalo tudi gibanje Svobodni Trst, ki se zavzema za obuditev Svobodnega tržaškega ozemlja. »Premier Renzi skriva dejstvo, da je komisija okoljskega ministrstva pred dnevi že odobrila načrt spornega upli-njevalnika. Tako naj bi se vlada hotela izogniti postopku na deželnem upravnem sodišču, a ne ve, kako bi pred Trža-čani opravičila tako popuščanje,« trdi gibanje, ki je povezano s slovensko oko-ljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green. (af) TRST - Občinski svet Azilanti, in COOP V tržaškem občinskem svetu je bil sinoči govor o sprejemanju pribežnikov, deložacijah, delavskih zadrugah in drugih temah. Občasno je med občinstvom »zavrelo«, večkrat so predstavniki Socialne skupščine za hišo prekinili razpravo. Razgrnili so transparent proti delo-žacijam in vpili, predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič je nekajkrat prekinil sejo, pozneje so protestnika na Furlani-čevo zahtevo odvedli iz dvorane. Svetnik Roberto Decarli je pozval občinski odbor, naj preko prefekta predlaga vladi ponovno zamrznitev deložacij. Odbornica Laura Famulari je potrdila, da je problem pereč in osvojila resolucijo. Everest Bertoli (Naprej Italija) je vložil resolucijo o sprejemanju beguncev. Opozoril je, da se sistem krha in da je več prefektov pozvalo vlado, naj spremeni politiko. Predlagal je, naj tržaški prefekt prav tako piše vladi, ker Trst ne more več sprejemati azilantov. Bertoli noče, da bi občina vlagala v nove centre za azilante. Giovanni Barbo (DS) je opozoril, da občina prejema strogo vezana državna sredstva, s svojo resolucijo se je zavzel za nadaljevanje humanitarne politike. Bertolijevo resolucijo so kritizirali tudi predstavniki Gibanja 5 zvezd in Marino Andolina (Zveza levice), Loredana Lepore (DS) je opozorila, da so okrog azilantov nastala tudi nova delovna mesta. Paolo Rovis (Ljudstvo svobode) je dejal, da položaj v Trstu ni dramatičen, a da to mesto sprejema v povprečju preveč pribežnikov. Občinski svet je sprejel Barbovo resolucijo. Sinoči po 22. uri se je šele začela razprava o resolucijah v zvezi z delavskimi zadrugami Cooperative operaie, o kateri bomo še poročali. (af) DEVIN-NABREŽINA - Predvideva ga popravljeni osnutek pravilnika za upravljanje rezervata Devinskih sten Koridor za plavalce in kajakaše Plavalci bodo lahko plavali in kajakaši veslali v 10 metrov širokem pasu 50 metrov od obale - Dogovor z ribiči v okviru Lokalne akcijske skupine Obala Plavalcem in kajakašem bo zadoščeno. V pravilnik o upravljanju naravnega rezervata Devinskih sten je občinska uprava vključila odstavek, po katerem bo dovoljeno plavanje in veslanje na zaščitenem morskem območju pod stenami, in sicer v pasu v razdalji od 50 do 60 metrov od obale. Tako je bilo sporočeno na včerajšnji seji občinske komisije za okolje, ki je bila posvečena prav obravnavi pravilnika za upravljanje naravnega rezervata Devinskih sten. Levosredinska uprava župana Vladimir-ja Kukanje je prisluhnila zahtevam plavalcev in kajakašev, ki so na januarski predstavitvi osnutka pravilnika v Grudnovi hiši v Nabrežini ostro protestirali zaradi prepovedi plavanja in veslanja na zaščitenem območju, zapisani v prvotnem besedilu pravilnika. Zaščiteno morsko območje bo široko skupno 500 metrov in bo razdeljeno v dva dela. V prvem pasu do 60 metrov od obale bodo prepovedane vse dejavnosti, razen plavanja in veslanja, in sicer na 10-metrskem robu tega pasa, v razdalji od 50 do 60 metrov od obale. V območju od 60 do 500 metrov od obale bo plovba dovoljena, čolni ali barke se bodo lahko v njem tudi zasidrale, morale pa bodo imeti za to ustrezno dovoljenje. Na javni skupščini v Grudnovi hiši so ostro protestirali tudi ribiči, zaradi prepovedi ribolova na obeh območjih, v ozkem priobalnem pasu in tudi v širšem do 500 metrov razdalje od obale. Resnici na ljubo so prav ribiške organizacije že pred tistim srečanjem podpisale sporazum s tržaško trgovinsko zbornico in lokalno akcijsko skupino Obala, na podlagi katerega bodo ribiči lahko koristili dobršen del sredstev ■ ■■* —, t*- —- ^ . -■■■"■ Plaia pod gradom ■ S mMfj A^fa -j. .. Obrtt&ije u poiaplj^vje __ (Devirtsfc i grad Območje naravnega rezervata Devinskih sten iz evropskega sklada za ribolov za ureditev gojišč za množenje rib in sip na morskem dnu izven naravnega rezervata. Obenem bodo poskrbeli za namestitev boj, ki bodo označevale meje rezervata, tako priobalnega območja v razdalji do 60 metrov kot celotnega območja v razdalji 500 metrov od obale. Te boje bo treba - po dogovoru - namestiti do konca letošnjega leta. To sta bili - ob zahtevi po uradnem dvojezičnem poimenovanju naravnega rezervata - glavni novosti v včeraj predstavljenem predlogu pravilnika za upravljanje Devinskih sten. Predsednik občinske komisije za okolje Mau-rizio Rozza pa jih je v zadnjih dneh vključil še nekaj, kar je razkurilo svetnike desnosredin-ske opozicije. Protestirali so, ker jim je bil pred časom posredovan drug predlog pravilnika in so spremenjenega (ali dopolnjenega) prejeli le v zadnjem trenutku. Zato so zahtevali, naj Roz-za podrobno označi vsa dopolnila (oziroma popravke), da bi lahko ocenili spremembe. To je bilo tudi storjeno, s čemer pa ni bil še konec razprave o pravilniku za upravljanje naravnega rezervata Devinskih sten. Ta se bo nadaljevala v sredo, in sicer dvakrat. Prvič na izredni seji občinskega sveta, ki jo je na to temo zahtevala opozicija, drugič pa na redni seji, ki ji bo sledila. M.K. ZAHTEVA OBČINSKE UPRAVE Devinske stene naj bodo dvojezične! Naravni rezervat Devinskih sten naj bo tudi uradno poimenovan dvojezično: Falesie di Duino - Devinske stene. Tako zahteva devinsko-nabrežinska občinska uprava. To svojo namero je že izpeljala pri dopolnitvi predloga pravilnika za upravljanje tamkajšnjega naravnega rezervata. Deželna uprava ji je predložila osnutek pravilnika, v katerem je bil rezervat omenjen le z italijanskim imenom. Že v prvem členu je uprava dodala tudi slovensko ime kraja - Devinske stene. Med včerajšnjo sejo občinske komisije o pravilniku naravnega rezervata je predsednik komisije Maurizio Roz-za opozoril, da je bil rezervat tudi v načrtu za zaščito in razvoj rezervata poimenovan izključno z italijanskim imenom. Tisti načrt pa je bil izdelan in odobren za časa prejšnje Retove desnosredinske uprave. Predstavniki leve sredine so na seji občinske komisije opozorili, da slovenskega imena ne gre tolmačiti le kot prevod italijanskega izvirnika temveč mora biti slovensko ime sestavni del uradnega imena naravnega rezervata. Zato so se odločili, da bodo to zahtevo uradno posredovali deželni vladi Furlanije-Julijske krajine, kajti v zakonu št. 42 iz leta 1996, s katerim so bili med drugim ustanovljeni tudi naravni rezervati na Tržaškem, je rezervat v devinski občini imenovan le z italijanskim imenom, Falesie di Duino. Potreben bo torej le popravek v deželnem svetu, da bo zadoščeno zahtevi domače krajevne uprave in določilom zaščitnega zakona na območju dvojezične občine. M.K. / ŠPORT Petek, 27. februarja 2015 5 NIŽJE IN VIŠJE SREDNJE ŠOLE - Izid vpisovanja za prihodnje šolsko leto Več vpisov kot lani, med višjimi srednjimi šolami ravnotežje Na več nižjih šolah pogoji za dva prva razreda - Na zavodu Stefan ponovili lanski uspeh, licej Prešeren pridobil Če smo v prejšnjem članku pisali o zmanjšanem vpisu v prvi letnik otroških vrtcev in osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, je slika, ki se kaže ob izidu vpisovanja na nižje in višje srednje šole, popolnoma drugačna, saj je število vpisov v prvi letnik v obeh primerih naraslo, v slučaju nižjih srednjih šol pa tudi precej poskočilo (od lanskih 157 na letošnjih 190). Število vpisov v višje srednje šole pa se je v primerjavi s prejšnjim letom tudi rahlo povečalo (133 proti lanskim 126), tu pa je treba tudi zabeležiti dejansko uravnovešenost med tehničnimi in humanističnimi šolami, saj je študij na smereh tehničnih zavodov izbralo 67 tretješolcev, študij na smereh licejev pa 66 dijakov. V rahli prednosti sta še vedno tehnični šoli, ki ju je ob lanskem vpisovanju izbrala večina takratnih tretješolcev. Nižje srednje šole Kot že rečeno, je novih vpisov v prvi letnik nižje srednje šole letos 190, kar je precej več kot lani, ko je bilo 157 vpisov. Porast vpisov so zabeležili na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, na NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari (zlasti pri Sv. Ivanu se je število prvošolcev dejansko podvojilo), na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in NSŠ Frana Levstika na Proseku, medtem ko je na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini in na NSŠ Iga Grudna v Nabrežini stanje ostalo v bistvu nespremenjeno. S temi številkami so dani pogoji npr. za oblikovanje dveh prvih razredov pri Sv. Ivanu, kjer deluje edina slovenska nižja srednja šola z glasbeno usmeritvijo, v Na-brežini in na Opčinah. VPISI V NIŽJE SREDNJE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2015 / 2016 2015/16 2014/15 Predavanje o Raši Za ta konec tedna je Občina Trst v sodelovanju s kulturnim Krožkom Istria in Deželnim inštitutom za istrsko kulturo in predstavniki Italijanov iz Istre pripravila pester kulturni program. Danes ob 15. uri bo v avditoriju muzeja Revoltella prisotne pozdravil župan Roberto Cosolini. Sledilo bo branje poezij pesnice Isabelle Flego in predavanje o nastanku kraja Raša v Istri. Jutrišnji program bo potekal v Labinu, pojutrišnjem pa se bo dogajanje vrnilo v Revoltello (ob 17. uri) Predstavitev knjige Kulturno združenje Tina Modotti bo v Ul. Ponziana 14 drevi ob 18. uri Višje srednje šole Smeri štirih slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem je ob letošnjem vpisovanju izbralo 133 tret-ješolcev. Kot že rečeno, sta v rahli prednosti zavoda s tehnično usmeritvijo, pri čemer je Izobraževalni zavod Jožefa Stefana ponovil in utrdil uspeh ob lanskem vpisovanju, saj so na tej šoli zbrali 44 vpisov (lani 43), od katerih 10 na smeri za elektroniko, 16 na smeri za mehaniko in mehatroniko in 18 na smeri za okolj-ske biotehnologije. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa so letos zbrali 23 vpisov v prvi letnik, od katerih 17 na smeri za upravo, finance in marketing, 6 pa na smeri za gradnjo, okolje in teritorij. Število vpisov na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška se v bistvu ni spremenilo, saj jih je 14 (lani 15), od katerih 6 na humanistični in 8 na družbeno-ekonomski smeri. Več vpisov kot lani (52 proti lanskim 43) so zbrali na Liceju Franceta Prešerna: na smeri za uporabne znanosti imajo 13 vpisov, na znanstveni in jezikovni smeri po 18, na klasični smeri pa le 3 nove vpise. (iž) 1. letnik 1. letnik predstavilo knjigo »La lotta e arma-ta«. Knjigo je napisal Gabriele Donato, z njim pa se bo danes pogovarjal Jacopo Venier. Nižja srednja šola Ivan Cankar - Sv. Jakob 12 9 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Sv. Ivan 31 16 Nižja srednja šola Sv. Ciril in Metod - Katinara 22 18 Glasbeno branje Nižja srednja šola Simon Gregorčič - Dolina 27 28 V kinematografski dvorani Teatro dei Fabbri v Ul. dei Fabbri 2/a bo drevi ob 21. uri na programu prireditev »Lipa«. Gre za glasbeno branje, s katerim bodo bralci počastili usodo kraja Lipa, Nižja srednja šola Srečko Kosovel - Opčine 35 25 Nižja srednja šola Fran Levstik - Prosek 27 24 Nižja srednja šola Igo Gruden - Nabrežina 36 37 ki so ga 30. aprila 1944 nacifašisti uničili. Na melodijo orkestra Bachi- Skupno 190 157 baflax bodo recitirali Tiziana Berto-li, Luca Giustolisi, Katia Monaco in Stefano Vattovani. Za dogodek bo tre- VPISI V VIŠJE SREDNJE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2015 / 2016 ba odšteti pet evrov. Knjiga o Trstu V knjigarni Ubik v prehodu Tergesteo bo danes ob 18. uri novinar Walter LICEJ FRANCETA PREŠERNA Š.L. 2015 /2016 1. razred Š.L. 2014 /2015 1. razred Uporabne znanosti Znanstveni licej Jezikovni licej Klasični licej 13 18 18 3 7 13 19 4 Chiereghin predstavil novo knjigo En-rica Halupce, Armanda Halupce in Leona Veroneseja z naslovom »Trie-ste nascosta 2«. Srečanja se bo udeležil Enrico Halupca. LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA Š.L. 2015 /2016 1. razred Š.L. 2014 /2015 1. razred Razstava v občinski galeriji V občinski galeriji bodo danes ob 18.30 odprli razstavo del umetnice Alpine Della Martina. Razstava nosi naslov »Luce 2015«, na njej pa bodo do 18. marca na ogled slike v tehniki akvarela. Slikarka je upodobila krajino, več o njenem umetniškem opu- Humanistični licej Družbeno-ekonomski licej 6 8 9 6 TEHNIČNI ZAVOD ŽIGE ZOISA Š.L. 2015 /2016 1. razred Š.L. 2014 /2015 1. razred Uprava, finance in marketing Gradnje, okolje in teritorij 17 6 18 7 su bo na otvoritvi povedala Marianna Accerboni. TEHNIŠKI ZAVOD JOŽEFA STEFANA Š.L. 2015 /2016 1. razred Š.L. 2014 /2015 1. razred Glasbeni tečaj Dom glasbe in konservatorij Tartini pripravljata glasbeni tečaj z naslovom »Osnove glasbenega pisanja in skla-dateljstva ne glede na slog«, ki ga bodo podrobno predstavili danes ob 18.30. Na srečanju na sedežu Doma glasbe v Ul. Capitelli 3 bodo razložili, komu bo tečaj namenjen. Elektronika Mehanika in mehatronika Okoljske biotehnologije 10 16 18 16 12 15 SKUPNO 133 126 ČRNA KRONIKA - Uspešna akcija mestnih redarjev Spletni lov na voznika Na pobudo openske skupine na Facebooku kaznovali voznika, ki je redno kršil prometne predpise Vse kaže, da imajo neprevidni in nespoštljivi vozniki štete dneve. Po najnovejših informacijah jih namreč »lovijo« tudi na spletu. Čas, v katerem živimo, skandirajo mrzlični ritmi in pravo »bombardiranje« najrazličnejših informacij ... ravno vsesplošna vidljivost, ki jo nudijo razni facebooki, twitterji in druga socialna omrežja, pa lahko občasno zelo koristi širši javnosti. Tak je vsaj primer spletnega lova na voznika sivega mercedesa (modela A-Klasse), ki se je vsako jutro spuščal z Opčin proti Trstu in pri tem vztrajno kršil zakon o varnosti v prometu, v prvi vrsti hitrostne omejitve in prepovedi prehitevanja. Njegovo neodgovorno ravnanje je zmotilo uporabnike spletne skupine Vivere Opicina, ki so si začeli izmenjavati informacije o sivem mercedesu in ugotovili, da si nihče ne more izpisati njegove registrske tablice, saj vsakič prehitro švigne mimo njih ... Nekdo je zato o zadevi informiral mestne redarje in ko so ti nekega jutra parkirali svoj »zamaskirani« avtomobil na parkirišču pri Selivcu - Obelisku, so kaj kmalu ugotovili, da spletne obtožbe niso bile iz trte izvite. Z Opčin je namreč privozil sivi mercedes in se začel z neprilagojeno hitrostjo spuščati po Novi openski cesti proti Trstu, redarji pa seveda za njim. Ko se je voznik v naslednjih nekaj minutah kar dvakrat odločil za prehitevanje, čeprav je bilo to izrecno prepovedano, jim ni preostalo drugega, kot da vklopijo sireno in mu velijo, naj ustavi. Voznik, mlajši moški, star okrog 30 let, je tako tudi storil in to ravno v višini križišča z Ulico Valerio, kjer ga je že čakal drug avtomobil mestnih redarjev. Epilog: voznik je moral plačati globo v višini 289 evrov, redarji so njegovemu vozniškemu dovoljenju odvzeli 12 točk, preti pa mu tudi njegov začasni odvzem (od najmanj enega do največ treh mesecev). V spletni skupini Vivere Opicina je novica sprožila val veselja. Neprevidni in nedisciplinirani vozniki so obveščeni ... (pd) ČRNA KRONIKA - Včeraj na Senenem trgu Zaradi nesreče v predoru spet zastoji v prometu Predor pri Senenem trgu (Piazza Foraggi) je bil spet prizorišče prometne nesreče. Pripetila se je včeraj okrog 8.30, vanjo pa so bila vpletena tri vozila: avtomobil, kombi in skuter. Dinamiko nesreče preučujejo mestni redarji, po neuradnih vesteh pa naj bi jo povzročil mladi voznik skuterja, ki je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad vozilom in treščil v kombi znamke Iveco, ta pa nato še v avtomobil znamke Mazda. 19-let-nika so prepeljali v katinarsko bolnišnico, njegovo stanje naj ne bi bilo skrb vzbujajoče, zdravniki pa niso še izrekli prognoze. Zaradi nesreče je bil promet ohromljen dobrih 40 minut, kar je povzročilo dodatne nevšečnosti avtomobilistom, saj je to območje pod pritiskom zaradi začasnega zaprtja hitre ceste na odcepu med Ulico Svevo in Svetim Andrejem. Po 9.30 so se zadeve v predoru umirile, promet je ponovno stekel. Ponovno odprtje hitre ceste pa je bilo predvideno ob polnoči; do nedelje zvečer bi moral bit odcep med Svetim Andrejem in Ulico Svevo odprt, s popravili naj bi nadaljevali v ponedeljek, 2. marca, ko bo cesta spet nekaj dni zaprta. Slovenci izročili Italiji hrvaško prekupčevalko Na nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih so slovenski policisti izročili italijanskim kolegom 25-letno H. S., hrvaško državljanko, ki jo bremeni obtožba sodelovanja v kriminalni združbi in prekupčevanja z mamili; v Italiji naj bi preprodajala velike količine kokaina, ki je prihajal iz Španije in z Nizozemske. Sodišče v Trentu je zato zanjo že leta 2010 odredilo pripor, ki ga sedaj, pet let kasneje, prestaja v tržaškem zaporu. 6 Petek, 27. februarja 2015 TRST / PROSEK - V 91. letu starosti Poslovil se je Alojz Kapun Bil je partizan, ob odkritju spomenika nOb v domači vasi je bil proglašen za prvega udarnika Kako ponosen je bil Alojz Kapun tistega 9. julija 1972, ko je bil na dan odkritja spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni na Proseku imenovan za »prvega udarnika«! Ponosen in utrujen. Ure in ure je bil prebil pri domačem Pi-lju, ko je bilo treba - po ustvarjalni zamisli arhitekta Darija Jagodica - postaviti marmornati Triglav v spomin na 36 padlih sovaščanov. Poznal jih je prav vse, saj so bili vsi iz njegove generacije: mladi fantje zrasli v letih fašističnega zatiranja in dozoreli v boju proti agresorju. Po končani vojni vihri si je leta prizadeval, da bi dobili v vasi primerno, dostojno spominsko obeležje. Trkal je na birokratska vrata, spodbudil domačine, da so sestavili odbor za postavitev spomenika, vodil udarniško delo in dal svoj doprinos za slovesno odkritje spomenika tisto sončno julijsko nedeljo. Pred tremi leti, ob 40-letnici tistega vaškega slavja, je Lojzi - tako so mu pravili v vasi - skoraj sramežljivo razkril, da takrat tri dni in tri noči ni zatisnil očesa, potem pa je - povsem zasluženo - dva dni zapored počival. Ta teden se je iztekla njegova življenjska pot. Bila je dolga, več kot de- vet desetletij, a vsekakor zaznamovana z leti protifašističnega odpora. Alojz Kapun se je še kot najstnik vključil vanj. Posebni bataljoni so ga odpeljali najprej v Abruce, potem v Foggio. Po padcu fašistične Italije se je pridružil partizanom. Sodeloval je pri sabotažnih akcijah, deloval v okviru južnoprimorskega odreda in zaščitnega bataljona 9. korpusa. Dvakrat je bil ranjen. Prvič, junija 1944 v Velikih Laščah, se mu je krogla zasadila v glavo; kirurgi so mu jo odstranili šele po vojni. Drugič je bil ranjen v povojnem spopadu, kar je zahtevalo polletno zdravljenje. Po vojni je bil varnostnik na procesu, na katerem so obsodili na smrt nekdanjega upravnika ljubljanske policije Lovra Hacina, poveljnika domobrancev Leona Rupnika in nemškega oficirja Erwina Roesnerja. Po vrnitvi na Prosek si je ustvaril družino, se poklicno uveljavil po Krasu kot inštalater ter se zagnal v domače kulturno življenje. Bil je član pevskega zbora Vasilij Mirk, ki ga je ob številnih priložnostih tudi vodil; bil je v vodstvu Zadruge za Kulturni dom, in tudi to »nalogo« - odprtje Kulturnega doma, kakih sto metrov od spomenika - je uspešno opravil. Aktiven je bil v krajevni sekciji Vsedržavnega združenja partizanov An-pi, dokler so mu življenjske moči dopuščale pa si je - po upokojitvi - privoščil gojitev trt v kontovelskem bregu. Prosek je z njegovim odhodom izgubil enega svojih najbolj delavnih in prizadevnih članov. Za njim ostaja vsem v dragoceno dediščino kamniti spomin padlim tovarišem pri Pilju. M.K. Dan slovenske kulture pri SKD Valentin Vodnik Letošnji mesec februar je bil prekratek za resnejše prireditve ob dnevu kulture. Da se ne bi križali z občinskim praznovanjem, so voditelji SKD Valentin Vodnik iz Doline prenesli svoje srečanje s Prešernom, ki bi moralo biti danes, na torek, 3. marca. Ob 20.30 se bodo zbrali ljubitelji poezije in Prešerna v društvenih prostorih. »Vsi prisotni bomo lahko sodelovali pri programu tako, da bomo po želji izbrali poezije, ki jih bomo potem prebrali,« piše v društveni noti za tisk. »Prešeren in njegova poezija nas spremljata skozi življenje, saj smo se z njim in z njo srečali že v prvem razredu osnovne šole. In vsako leto ob dnevu kulture. V sproščenem razgovoru si bomo lahko razkrili, če in koliko je Prešernova misel preko poezije vplivala na nas,« je še rečeno v tiskovnem sporočilu. NABREŽINA POSTAJA - Predlog sekcije VZPI Trg naj bi poimenovali po 27. februarju 1944 V zgodnjih jutranjih urah 27. februarja 1944je nemška soldateska v okviru t.i. operacije Bober, s pomočjo italijanskih vojakov, domobranske SNVZ in kolaboracionistov iz Sovjetske zveze, iz treh smeri obkolila vasi občine Devin-Nabrežina, dela občine Zgonik, Jamelj in Križa in z domov pobrala moške. Sistematično je vdirala od hiše do hiše, ne da bi jih odbrala po predhodno sestavljenih seznamih. Aretiranci so bili stari od 16. do 60. leta. Moške so zbrali na stari nabrežinski železniški postaji, od koder so jih nato z živinskimi vagoni odpeljali v Nemčijo. Uporabili so jih za delo na polju in tovarnah, večinoma na Bavarskem. Nekateri od teh se niso več vrnili domov. Po podatkih zgodovinarja Milana Pahorja so z vseh naselij občine Devin-Nabrežina, dela občine Zgonik, Jamelj in Križa tedaj odpeljali z nabrežinske postaje 672 moških. Že KMETIJSTVO - Pomembni sporočili Novosti glede sečnje in sežiga kmetijskih odpadkov Kmečka zveza obvešča, da je po novem na celotnem območju Furlani-je-Julijske krajine sečnja mogoča čez vse leto. Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina je namreč s sklepom št.1323/2014 spremenila pravilnik, ki je urejal omenjene posege na območjih Nature 2000. Z ukrepom so odpravili omejitev, ki je posege na gozdnatih površinah, med katere spada tudi sečnja drvi, omogočala le do 1. marca vsakega leta. Po novem je torej tudi na zavarovanih območij Nature 2000 sečnja dovoljena skozi celo leto. Kmečka zveza istočasno opozarja, da so vsa ostala pravila za sečnjo, ki jih predvideva gozdarskih pravilnik, ostala nespremenjena. Tržaški župan Roberto Cosolini pa je izdal odredbo, ki urejuje sežig kmetijskih in gozdarskih odpadkov na območju tržaške občine. V okoliških vaseh in na podeželskih območjih je mogoče vsak dan sežgati manjše količine (tri kubične metre na hektar) vejevja, trave in drugih kmetijskih odpadkov, pri čemer Loterija 26. februarja 2015 Bari 58 75 78 29 17 Cagliari 22 27 34 32 23 Firence 23 5 28 90 24 Genova 4 36 10 2 71 Milan 80 11 68 36 34 Neapelj 31 17 64 5 45 Palermo 79 28 16 64 6 Rim 5 31 32 62 73 Turin 18 68 51 8 55 Benetke 78 66 56 61 41 Nazionale 64 17 82 44 87 Super Enalotto Št. 25 pa je seveda treba upoštevati vse potrebne varnostne ukrepe (v bližini ognja na primer ne smemo imeti drugega materiala, smeti ali kurilnih snovi). Pred vsakim prižigom morajo občani obvestiti občinsko policijo (Ul. Punta del for-no 2), civilno zaščito (zelena telefonska številka 800 500300) in gasilce (115). 17 41 44 57 73 86 jolly 24 Nagradni sklad 6.293.987,52 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 6 dobitnikov s 5 točkami 32.413,52 € 489 dobitnikov s 4 točkami 411,36 € 19.756 dobitnikov s 3 točkami 20,02 € Superstar 68 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 41.136,00 € 113 dobitnikov s 3 točkami 2.002,00 € 1.527 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.555 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.269 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes Danes, PETEK, 27. februarja 2015 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.01 - Luna vzide ob 12.14 in zatone ob 3.22. Jutri, SOBOTA, 28. februarja 2015 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km na uro severnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. [I] Lekarne ti podatki so dovolj tehten razlog za poimenovanje, podobno kot je bilo že pred leti predlagano poimenovanje trga v Mavhi-njah po 16. avgustu 1944, dnevu požiga Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medjevasi. To je bil, poleg izgona v Nemčijo februarja 1944, drugi veliki dogodek, ki je tragično zaznamoval naše kraje predzadnje leto vojne. Da je spomin na odvedbo še vedno živ, pričata spominski prireditvi, ki ju je lani tačas, ob 70-letnici, priredila sekcija Devin-Na-brežina v sodelovanju z okoliškimi sekcijami VZPI. Sekcija VZPI Devin-Nabrežina je vložila na toponomastično komisijo Občine Devin-Nabrežina predlog za poimenovanje trga pred staro nabrežinsko železniško postajo po datumu prisilne odvedbe dobršnega dela moške populacije tega dela Krasa v Nemčijo - 27. februarju 1944. Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. februarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dija-ski.it. Turistične kmetije OSMICA 'PRI KOVAČEVIH' v Co- Ijavi pri Komnu 2A se odpre 27.02 do 08.03. Rezervacije sprejemamo na 00386 (0)31772308, 00386 (0)31388307, 00386 (0)31451367. Vljudno vabljeni! UH Osmice KD Kraški dom OŠ A. Gradnika in FH UNG vabijo danes, ob 18.30, v kulturni dom na Colu, na literarni pogovor GRADNIKOVE POTI V TRST Sodelujejo: dr. Ana Toroš dr. Fedora Ferluga - Petronio mag. Daniela Stekar in Sergej Gradnik U Kino ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Kingsman - Secret Service«. ARISTON - 16.00 »Turner«; 18.45 »Un piccione seduto su un ramo riflette sull'esistenza«; 21.00 »Meraviglioso Boccaccio«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Dancing with Maria«. FELLINI - 16.00, 20.10 »The Imitation Game«; 18.00, 22.10 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 19.40 »Selma - La strada per la liberta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.50, 20.30, 22.15 »Mortdecai«; 18.00, 21.45 »Vizio di forma«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00 »Annie«; 14.20 »Asterix: Domovanje bogov«; 15.30, 17.10 »Avtošola«; 14.30, 16.20, 18.10 »Bacek Jon film«; 21.20 »Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti«; 15.40, 19.00 »Duff -Dežurni bajs«; 21.15 »Ex Machina«; 18.50 »Kingsman: Tajna služba«; 17.45, 21.10 »Ostrostrelec«; 16.15, 18.45, 20.00, 22.30 »Petdeset odtenkov sive«; 13.40 »Pobeg s planeta Zemlja«; 13.50, 14.50, 16.45 »Sedmi palček«; 16.20, 20.40 »Velike oči«; 18.30, 20.20, 22.25 »Žarišče«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Bacek Jon film«; 20.00 »Ostrostrelec«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.40, 18.15 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; Dvorana 2: 18.20, 22.10 »Noi e la Giulia«; 20.00, 22.10 »Cin-quanta sfumature di grigio«; Dvorana 3: 20.20, 22.10 »Whiplash«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Automata«; Dvorana 4: 16.40 »Shaun - Vita da peco-ra«; 16.30, 18.10, 20.10, 22.10 »Le leg-gi del desiderio«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 20.30, 22.45 »Zanetti Story - Javier Zanetti capi-tano da Buenos Aires«; 16.40, 20.10 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 16.30, 19.05, 21.40 »Kingsman - Secret Service«; 16.30, 19.05, 21.40 »Cinquanta sfumature di grigio«; 16.35, 19.10, 21.45 »Le leggi del desi-derio«; 16.45, 19.10, 21.35 »Automa-ta«; 18.05 »Il settimo figlio«; 19.05, 21.30 »Noi e la Giulia«; 22.10 »Mortdecai«; 16.30, 18.20 »Shaun - Vita da pecora«; 16.00 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.15 »Kingsman - Secret Service«; Dvorana 2: 17.00, 20.30, 21.45 »Dancing with Maria«; 18.20 »Selma - La strada per la liberta«; Dvorana 3: 16.40, 18.20, 20.00 »Spongebob -Fuori dall'acqua«; 22.10 »Noi e la Giulia«; Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pecora«; 18.30 »Dancing with Maria«; 19.50, 22.10 »Cinquanta sfumature di grigio«; Dvorana 5: 18.10, 20.00 »Le leggi del desiderio«; 22.00 »Il settimo figlio«. / ŠPORT Petek, 27. februarja 2015 7 Občina Dolina - Odborništvo za kulturo vljudno vabi na prireditev ob dnevu slovenske kulture Brščice gredo v petek, 27. februarja ob 20h v dvorano občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Po zamisli Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje bodo program sooblikovali pevci okteta Aljaž, glasbenice Ansambla violončel NOVA, pesnik Boris Pangerc in govornica Loredana Gec. Programskemu delu bo sledila še pokušnja proizvodov domače odličnosti. Pobuda projekta "OKUSI IN VONJAVE V KRAJEVNIH NAVADAH SKOZI PODOBO BREŠKE ŽENE - BREŠČICE, KOT SIMBOL OZEMLJA" s sofinanciranjem združenja GAL CARSO - LAS KRAS znotraj "Deželnega programa za razvoj kmetijstva 2007-2013". ID Obvestila JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor in na volitve novega odbora danes, 27. februarja, ob 20. uri v hiško na Kržadi v Praprotu. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 - slovenska in italijanska sekcija in v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 (samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do danes, 27. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno uvodno predstavitev delavnice »Skrb za zdravje ženske in njeno vitalnost« danes, 27. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini. Prvo od petih srečanj pa bo v soboto, 28. februarja, od 17.00 do 18.30. Za ostale info na tel. 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je odhod avtobusa za nastop, ki bo v soboto, 28. februarja, v Desklah ob 14. uri s Padrič. V torek, 3. marca, ob 20.45 bo na sedežu na Padričah seja odbora. VEGANSKI RECEPTI na kulinaričnem srečanju v soboto, 28. februarja, od 15.00 do 18.30 v Doberdobu: prikazali bodo, kako se pripravi mleko iz soje, tofu, vegansko majonezo in druge ve-ganske jedi. Info in prijave na tel. 3496678827. SKD VESNA vabi v nedeljo, 1. marca, ob 18. uri v Ljudski dom v Križ na gledališko predstavo »11.A.M.: Branč pri nas«. Prosto po filmu Le prenome, izpod peresa Helene Pertot. Nastopajo: Helena Pertot, Valentina Oblak, Julija Berdon in Maruška Guštin. SDGZ vabi vse zainteresirane člane na srečanje na temo inovativnih tehnik trženja preko spleta, ki bo v ponedeljek, 2. marca, ob 18.00. Info in prijave na info@sdgz.it. SKD BARKOVLJE sklicuje redni občni zbor v torek, 3. marca, v drugem sklicanju ob 20. uri. Letos bo volilnega značaja. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da bo redni občni zbor združenja v torek, 3. marca, ob 18.00 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v prostorih KD »Ivan Grbec« (Ul. di Servola 124). Pred začetkom OZ bo potekala poravnava članarin in vpisovanje novih članov za leto 2015. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z go. Marico Pahor. Vpisovanje in informacije na M Izleti Gvido Prvo leto svečka ena, tretje leto svečke tri, danes pa - poglej, poglej, na tvoji torti kres gori. Vse najboljše za tvoj 40. rojstni dan! Vsi, ki te imamo radi, še posebno tvoja mala Mija prvem srečanju, ki bo v društvenih prostorih v četrtek, 5. marca, od 16. do 18. ure. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v petek, 6. marca, na podelitev rednih in enkratnih študijskih nagrad Mihael Flajban ter nagrade Irena Srebotnjak. Začetek ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu. PRAZNIK ŽENA - Pridi na plesni večer v Kulturni dom Prosek-Kontovel v soboto, 7. marca, od 20.30 dalje. Zabavala nas bo Giuliapellizzariballa-ben(d). OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azi-lante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v Saležu (do vključno 9. marca). OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 22. marca, udeležijo 15. Malega kraškega maratona po sežanskih ulicah. Začetek ob 11. uri. Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave najkasneje do torka, 10. marca, na segrete-ria@com-sgonico.regione.fvg.it. KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it. ZIMSKA PRAVLJICA - Matej Susič razstavlja do petka, 13. marca, v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu akvarele na zimsko tematiko. Ogled je možen ob ponedeljkih in torkih med 9. in 13. uro, od srede do petka pa med 14. in 18. uro. Vabljeni! SPDT vabi člane na srečanje s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 1. marca. Zbirališče ob 8.30 v Bazovici pri Kalu. Z osebnimi avtomobili (na razpolago bo tudi društveni kombi) se bomo peljali do Gračišča in se od tod sprehodili do Hrastovelj. Prijave do četrtka, 26. februarja, na tel. št. 040-413025 (Marinka). OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Za vse informacije in prijave pokličite čimprej na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika). V primeru dežja, bo izlet v nedeljo, 29. marca. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štartali bomo iz Opčin. Prijave na tel. št. 340-5814566 do vključno ponedeljka, 9. marca. H Čestitke Ob prejemu nagrade »Nadja Maganja« iskreno čestitajo ge. LJUBI SMOTLAK. Bivše skavtinje iz Bo-ljunca. Hojladri, hojladra stric GVI-DO rojstni dan ima. Veliko torto bo dobil, saj 40 jih bo slavil. Vse najboljše mu želimo in en velik poljubček mu podarimo. Saša in Erik. 0 Prireditve DSMO KILJAN FERLUGA vabi danes, 27. februarja, ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja Vladimirja Klanjščka »Težnje«, ki bo v muzeju Cara v Miljah, Ul. Roma 9. Razstava, v priredbi Občine Milje, Števerjan, društev Juliet in K. Ferluga, bo odprta do 22. marca. Info na www.benvenutiamuggia.eu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave maturantov liceja Prešeren »Spajanje pogledov in misli«, ki bo danes, 27. februarja, ob 18. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Fotografije Martine Furlan, Nicole Novello in Mateja Jazbeca, ki so nastale pod mentorstvom Borisa Grgi-ča, bo predstavil Aleš Doktorič, za glasbeni utrinek bo poskrbel Felipe Jose Kopušar Prenz. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, v sodelovanju z OŠ A. Gradnika in Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici, vabi na literarni pogovor z doc. dr. Ano Toroš danes, 27. februarja, ob 18.30 v Kulturni dom na Colu. SKD GRAD od Banov priredi danes, 27. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih Večer slovenske kulture, v sklopu pobud Prešerno skupaj. Predstavljena bo veseloigra »Dobra letina« režiserke Anje Škabar. Toplo vabljeni. SKD PRIMOREC vabi na Večer ob slovenskem kulturnem prazniku danes, 27. februarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Trebče. Nastopajo OPZ Krasje (dir. Petra Grassi), Alida Shahrazad Igba-ria - violina (Glasbena matica, razred prof. Jagode Kjuder), prof. Claudia Sedmach - klavirska spremljava, in Julija Berdon - recitatorka. Večer spada med pobude vzhodnokraških društev Prešerno skupaj. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka. »ISTRA SMO LJUDJE« - Društvo Slovencev Miljske občine K. Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski Grmič (Škofije) vabijo na 5. skupno prireditev ob Dnevu slovenske kulture v Kulturni dom Hrvatini v soboto, 28. februarja, ob 19. uri. Gost večera bo KD Istra iz Pulja. POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. PRIMORSKA POJE 2015 - ZCPZ v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2015 vabi na dva koncerta: v soboto, 28. februarja, ob 20.30 bodo v Marijinem domu v Ul. Ri- sorta nastopili MePZ Georgios, ŽePZ Pristan, Pevci ljudskih pesmi Val, MoPZ Janez Svetokriški, MoPZ Kazimir Nanut, MePZ Maestral in Portoroški zbor; v soboto, 7. marca, ob 20.30 pa bodo v cerkvi sv. Jerneja ap. na Op-činah na vrsti Združeni zbor ZCPZ, MoPZ Napev, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MeCPZ Sv. Jernej, Komorni zbor Grgar in MoPZ Provox. L' ARMONIA IN ZADRUGA KD Prosek Kontovel predstavljata gledališko komedijo v tržaškem narečju »Il sena-tore Volpe« (skupina Ex allievi del To-ti) v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD TABOR - Opčine, ob Dnevu slovenske kulture, prireja v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri Društvo se predstavi, sledi Party včlanjevanja. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 1. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na ogled veseloigre »Avija cirkus« v izvedbi dramske skupine KD Slovenec iz Boršta. VZPI-ANPI in SKD Slavec Ricmanje-Log vabita na predstavitev knjige »Trenutki odločitev« Franca Severja - Frante, udeleženca NOB in eden zadnjih živečih poveljnikov Slovenskih partizanskih enot, v nedeljo, 1. marca, ob 17.00 v Babni hiši v Ri-cmanjih. Z avtorjem se bo pogovarjal prof. zgodovine dr. Borut Klabjan. Kulturni program bodo oblikovali umetnik in glasbenik Darko Niko-lovski in MePZ Slavec-Slovenec. DSI in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 2. marca, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na večer, ki bo posvečen 25-letnici prelomnih dogodkov za Slovenijo. Ob knjigi »Demos, Slovenska osamosvojitev in demokratizacija« se bodo pogovarjali zgodovinarja, avtorica Andreja Va-lič Zver in Renato Podbersič ml., ter časnikarja Martin Brecelj in Ivo Jev-nikar. Začetek ob 20.30. SKP vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na ogled gledališke predstave »Savina - zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Igra Tatiana Malalan, har-monikašica Neva Kranjec, tekst in režija Giorgio Amodeo. SKD VALENTIN VODNIK vabi, ob prazniku slovenske kulture, v torek, 3. marca, ob 20.30 v Dolino na Srečanje s Prešernom. Program bomo oblikovali sproti prisotni na večeru z branjem priljubljenih pesmi in s sproščenim razmišljanjem o Prešernu in njegovi poeziji. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na večer Šalamunove poezije in na pogovor o njej. Sodelovali bodo literarni zgodovinar Boris Paternu, pesnika Marko Kravos in Marij Čuk ter prevajalka Darja Betocchi. Pesmi bo bral Marijan Kravos. Srečanje bo v torek, 3. marca, ob 17. uri v Narodnem domu (Ul. F. Filzi 14). SKP TRŽAŠKA FEDERACIJA vabi v četrtek, 5. marca, ob 20.30 v dvorano v Ul. Tarabocchia 3 (1. nadstropje) na srečanje z vsedržavnim tajnikom SKP Paolom Ferrerom, ki bo predstavil knjigo »La truffa del debito pubblico«. PREŠERNO SKUPAJ - SKD Lipa iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena na literarni večer »Prisrčnosti« Študijskega krožka Zgodbarnica iz knjižnice Kozina. Glasbeni utrinek Sestre Mahne s spremljavo. Sobota, 7. marca, ob 18. uri v Bazovskem domu. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo SKD TABOR IN VZPI-ANPI Opčine vabita v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri ob dnevu žena na predstavo (v italijanščini) »Savina - Zgodba matere deporti-ranke v koncentracijskem taborišču«. »ZIMSKA PRAVLJICA« - Matej Susič razstavlja akvarele na zimsko tematiko v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. Ogled do petka, 13. marca, po sledečem urniku: ob ponedeljkih in torkih med 9. in 13. uro od srede do petka med 14. in 18. uro. SKLAD MITJA ČUK - v sklopu meseca Slovenske kulture, vabi na ogled likovne razstave umetnikovih del zasebne zbirke GROM v prostore Bam-bičeve galerije na Opčinah, Proseška ul. 131. Urnik razstave do petka, 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (ob sredah in petkih), ob sobotah in nedeljah po dogovoru na tel. 040-212289. S Poslovni oglasi IŠČEMO NATAKARICO ALI NATAKARJA za delo ob koncu tedna. Tel. 348-3721844 SKUPINA PIKAPOLONICA igra v baru pri Bojani v Križu v petek, 27. februarja ob 20. uri. VABLJENI! 0 Mali oglasi AVTODOM motorhome laika 57S prodajam za 8.500,00 evrov. Tel. št.: 3334872311. GOSPA SREDNJIH LET, z lastnim prevoznim sredstvom, išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št. 3293227075. NA PUSTNI TOREK je nekdo na plesu v šotoru v Briščikih pomotoma zamenjal moško bundo znamke canadian, rjave barve s kapuco. Prosimo, da se čim prej oglasi na št.: 334-6119454. PODARIM tri mlade mucke ljubiteljem živali. Tel. št.: 328-5376626. PRODAJAM 4 nove zimske gume znamke hankook winter velikost 175/70 R14, zaradi napačnega nakupa. Tel. št. 040-208002. PRODAJAMO 4-sobno stanovanje v Rojanu z dvema balkonoma. Tel. št. 329-4372448 ali 349-7769394. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM stanovanje v Boljuncu (2. nadstropje) sestavljeno iz kuhinje, dnevne sobe, 2 spalnih sob in kopalnice. Samostojno ogrevanje. Ima klet in parkirni prostor. Tel. št. 3356036609. Prispevki V spomin na Božico Sosič darujejo so-letniki 50,00 evrov za SKD Tabor z Opčin. Ob 30. obletnici smrti dr. Vikija Drnovška daruje Vanda 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti Mirka Furlana darujejo Ivanka, Miran in Alenka 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Darija Škabarja darujeta Jolanda in Stano z družino 30,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Re-pentabor. V spomin na Anitino mamo Marijo Prašelj, Barbarino mamo Ireno Pirje-vec in gospo Marijo Sonce daruje ŽPZ Prosek Kontovel 120,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk, za ogrevanje sedežnih prostorov. V spomin na Daria Skabarja darujeta Darma in Hugo 30,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na Dariota Škabarja daruje družina Žbogar 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 8 Petek, 27. februarja 2015 TRST / POSLOVNA ŠOLA MIB - Strokovni posvet o pogodbenih javnih delih Pri izbiri javnih naročil II V • • V • odloča najnižja cena Obstoječ sistem na področju razpisov in javnih naročil (del v zakupu) je negospodaren, zbirokratiziran in neučinkovit, v nemajhnem delu pa je tudi talec korupcijskih tveganj in tveganj nasprotij interesov. Potrebna bi bila korenita in celovita sprememba zakonodaje. To izhaja iz včerajšnjega strokovnega posveta na sedežu poslovne šole MIB, kjer so se zbrali predstavniki javnih inštitucij in stroke ter izvajalci javnih del. Prvo tovrstno srečanje v naši regiji so organizirali združenje ASSISTAL, pokrajinski svet svetovalcev za delo in zbornica industrijskih tehnikov. Organizatorji so z različnih zornih kotov analizirali probleme, ki so značilni za pogodbena javna dela. Podpredsednik združenja ASSISTAL Andrea Monticolo je simpozij pohvalil, saj so na plan prišle vse pereče teme. Za tiste, ki se ukvarjajo z javnimi naročili največji problem v tem trenutku predstavljajo vedno nižje cene izvajalcev del, kar posledično vodi v slabo (ne)izpeljane projekte. Vse bolj naj bi se namreč uveljavljala prisoditev razpisa po načelu najnižje cene. Monticolo je opozoril, da se javna naročila vse prevečkrat ocenjuje na podlagi gospodarnosti in ne na podlagi drugih kriterijev, kot je npr. ocena življenjskega cikla proizvoda ali same izvedbe storitve. Rešitev problema na tem področju so govorniki videli v zakonodaji, ki je zaenkrat vse preveč toga in kompleksna. Ena pomembnih pomanjkljivosti sistema naj bi bil izrazit poudarek na proceduri. Slišali smo, da je zaradi varčevanja občin in drugih javnih ustanov vse manj razpisov za javna naročila, saj učinkovitega varčevanja brez rezov v izdatke, namenjene za javna naročila, ni. Medtem ko so pred leti v naši regiji izvajalci imeli na izbiro po pet javnih naročil na dan, je danes pet javnih naročil na mesec prava redkost. Vsa javna dela »stojijo«, je dejal Monticolo in dodal, da je veliko izvajalcev javnih del šlo tudi v stečaj. Strokovni sestanek je povzel Enrico Con-ti z Občine Trst, ki je povzel problematiko v zvezi s pravili, arhitektonskimi deli in združevanjem. Po njegovem bi javne ustanove morale več investirati v uradno osebje, ki bi ga bilo treba naučiti, kako pravilno izbirati izvajalce javnih naročil. Pomembno se mu zdi tudi vnaprejšnje programiranje razpisov za javna naročila, ki konec koncev spadajo med največje izdatke države. O krizi javnih naročil so razpravljali strokovnjaki in tehniki Javna naročila v starem pristanišču Ob robu strokovnega posveta je potekala tudi okrogla miza, na kateri so predstavniki stroke odgovarjali na vprašanja povezovalca srečanja Paola Pavana. Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo od starega pristanišča, ki je nedavno iz državne lasti prešlo v občinsko last, so bili odgovori različni. Nekateri so menili, da se ne smemo prenagliti. »Ker v tem trenutku ni denarja, ne smemo na vrat na nos odobriti poceni in slabe projekte,« je opozoril arhitekt Paolo Vrabec. Andrea Monticolo je poudaril, da je potrebna usklajena in dobro zastavljena strategija. Predsednik Sveta evropskih arhitektov (ACE) Luciano Lazzari pa se v tej točki s kolegi ni strinjal. Po njegovem nimamo časa, da bi čakali na boljše čase. Kot je dejal, se je na temo starega pristanišča že veliko predebatiralo, nastalo je tudi že veliko projektov. Prav zaradi tega bi se zdaj morali skupaj usesti in se dogovoriti, kaj si želimo imeti na tej lokaciji. Po Lazzarijevi oceni pa ne bomo deležni celovite obnove, ampak obnove po fazah. (sč) fotodamj@n KROŽEK ISTRIA - V sredo v knjigarni Minerva Predstavili fond Giuseppa Callegarinija Zgodovinar Roberto Spazzali je razkril, kako je do odkritja Callegarinijevega fonda prišlo fotodamj@n Dvorana tržaške knjigarne Minerva je bila znova nabito polna. V sredo popoldne so namreč v njej predstavili Fond Callegarini, to je bogato znanstveno, etnografsko in videograf-sko zbirko o Istri, ki jo je zbral književnik in znanstvenik Giuseppe Callegarini. Italijanskega mladeniča, pripadnika partizanskega gibanja Volon-tari della liberta, so na božično vigili-jo leta 1944 v Pulju ubili nacifašisti, nje- Danes razstava, jutri proslava Kulturni vikend na miljskem koncu Drevi bo ob 18. uri v muzeju Cara v Miljah odprtje razstave slikarja Vladimirja Klanjščka »Težnje«. Dogodek bo tudi priložnost za utrjevanje stikov med pobudniki razstave, in sicer med Občino Milje in Občino Števerjan. Števerjanskega umetnika in njegova dela bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Prireditev sta podprla še DSMO K. Ferluga in društvo Juliet. V duhu praznovanja Prešernovega praznika bo na slovesnosti nastopila tudi skupina pevk in kitaristk Sanje iz Nove Gorice. Pokrovitelj pogostitve pa bo miljski vinogradnik Bruno Lenardon, ki obiskuje med drugim tečaj slovenščine, ki ga prireja DSMO Ferluga. Jutri pa bo v Kulturnem domu na Hrvatinih proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo prirejajo KD Hvratini, KD Istrski grmič iz Škofij in DSMO K. Ferluga z naslovom »Istra smo ljudje«. Bogat spored, ki se bo začel ob 19. predvideva veliko recitacij, folklornega in modernega plesa ter petja in glasbe. Po uspešnem izletu v Pulj, ki so ga tri društva priredila jeseni lani, bo posebni gost letošnje proslave MePZ En-cijan, ki ga sestavljajo Slovenci iz Pulja. govo truplo pa odnesli neznanokam. Številno publiko je najprej pozdravil predsednik Krožka Istria Livio Dorigo, ki je med drugim poudaril izredno pomembnost bogate zbirke, ki jo je krožek s prispevkom deželne uprave FJK odkupil pred nedavnim. Dori-go je nato podal besedo zgodovinarju Robertu Spazzaliju, ta pa je navzočim razkril, kako je do odkritja zbirke sploh prišlo. »Neki znanec iz Rima me je poklical po telefonu in mi povedal, da je skoraj po naključju našel cel kup zabojev, v katerih je bilo veliko dokumentov, knjig in starih posnetkov družine Callegarini.« Spazzali se je kmalu nato odpravil v Rim in si še sam ogledal bogato zbirko. V njej pride predvsem do izraza zanimanje Giuseppeja Calligarinija za kinematografijo in fotografijo. Callegarini se je namreč v letih, ko je služil v italijanski vojski, veliko ukvarjal s snemanjem vojaških akcij, nekatere izmed teh krajših posnetkov pa je Spaz-zali pokazal na koncu srečanja. Po osmem septembru 1943 se je osemindvajsetletni Callegarini pridružil partizanskemu gibanju Volontari della liberta. Decembra naslednjega leta so ga v Pulju ujeli nacifašisti, ga nekaj dni mučili in nato usmrtili. Po vojni so mu italijanske oblasti podelile zlato medaljo za vojaške zasluge, Spazza-li pa je v sredo predlagal postavitev spominske table na pročelje tiste hiše v Pu-lju, v kateri so potekala dolga in neznosna mučenja številnih antifašistov. R.D. PRIMORSKI DNEVNIK - Na obisku osnovni šoli iz Saleža in Trebč Mladi gostje vedno dobrodošli! Učenci osnovne šole Lojzeta Kokoravca-Gorazda fotodamj@n Učenci COŠ Pinka Tomažiča V tednu dni so naše uredništvo obiskali učenci kar dveh osnovnih šol na Tržaškem. Najprej je bila v gosteh Osnovna šola Lojzeta Kokoravca -Gorazda iz Saleža. Učenci so bili nad obiskom zelo navdušeni in so odgo- vornemu uredniku dnevnika Dušanu Udoviču postavili kopico vprašanj. Tako so lahko zvedeli veliko zanimivosti o tem, kako vsak dan nastaja Primorski dnevnik, ki ga potem naročniki dobijo na domove že v zgod- njih jutranjih urah. Prav tako je bilo pestro ob obisku učencev Celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč, ki niso bili nič manj radovedni. Zanimalo jih je, od kod pridejo novice, ki jih no- vinarji potem zabeležijo v časopisu. Zvedeli so, da je delo novinarja in fotografa zelo zahtevno, ker mora biti vedno na razpolago, da teče na kraj dogajanja, o katerem bodo bralci lahko že v kratkem zvedeli na sple- fotodamj@n tnih straneh Primorskega dnevnika, naslednjega dne pa v tiskani izdaji. Učenci obeh šol so se tudi seznanili z delom na računalniku, ki omogoča hiter dostop do številnih novic z vsega sveta. / KULTURA Torek, 24. februarja 2015 9 NAŠ INTERVJU - Predsednica SSG Breda Pahor ob 50-letnici Kulturni dom ni samo gledališče Jutri in v nedeljo bo Kulturni dom v Ulici Petronio gostil kulturni maraton. S predstavami, koncerti in drugimi dogodki bodo Slovensko stalno gledališče (SSG) in druge ustanove ter društva proslavili petdesetletnico kulturnega hrama tržaških Slovencev. Dvodnevni program smo objavili v včerajšnji izdaji dnevnika, dostopen je tudi na spletni strani www.teaterssg.com. Breda Pahor je doživljala Kulturni dom v različnih vlogah: na začetku kot angažirana dijakinja, vseskozi kot obiskovalka gledališča, dalj časa kot urednica kulturnih strani našega dnevnika, zdaj pa kot predsednica upravnega odbora SSG. V soboto in nedeljo boste z velikim številom prireditev proslavili obletnico. Kako je nastala ta zamisel? Sprva smo pravzaprav obljubili, da bomo praznovali že decembra, a nam do takrat ni uspelo tega narediti. K sreči so k nam pristopile tudi druge skupine, v prvi vrsti Slovenski klub in Skupina 85, naj omenim pa tudi Zvezo slovenskih kulturnih društev, Glasbeno matico, Narodno in študijsko knjižnico ter društvi KONS in Cize-rouno, s pomočjo katerih je v primerjavi s prvotno zamislijo nastal bistveno bogatejši program. SSG bo ponudil predstavi za otroke in odrasle, v sodelovanju z Glasbeno matico se bo nadaljeval niz Nedeljske matineje. Od vsega začetka je vsekakor prevladalo mnenje, da praznik ne sme biti samo institucionalen, ampak da mora spodbuditi druženje in zadrževanje v teh prostorih. Na spisku je mnogo prireditev, od trobil do jazz orkestra, poskrbljeno bo seveda tudi za pogostitev. Z zdajšnjim upraviteljem bara imamo prijaznejšo in kvalitetnejšo ponudbo. Ali je bilo težko spraviti skupaj toliko dogodkov in izvajalcev? Bilo je nekaj organizacijskih težav, v SSG tega verjetno ne bi mogli sami izpeljati. Nas je malo, dela pa je veliko. Naj opozorim, da bomo med drugim predvajali fotografije Maria Magajne z zvočnim zapisom z odprtja Kulturnega doma leta 1964, pa tudi dokumentarni film, ki nam ga je dal na razpolago Aljoša Žerjal. Obnovili bomo polstoletno zgodovino doma, ki je po mnenju nekaterih kra-sotec, medtem ko so drugi manj navdušeni in pravijo, da bi bila s funkcionalnega vidika potrebna posodobitev. Prav pa je, da ovrednotimo to kulturno središče, ki naj bi gostilo tudi druge prireditve in ne samo predstave ter koncerte SSG. Opazili smo, da si ljudje želijo druženja v tem domu. SSG je v zadnjih letih tudi z neobičajnimi dogodki, kot so večerne zabave, poskusil »odpreti« Kulturni dom. Umetniški vodja Eduard Miler je na teh straneh pred časom izjavil, da Kulturni dom kljub vsemu še vedno deluje kot zaprta trdnjava. Ali se strinjate? Mislim, da zgodovina Kulturnega doma ni bila prav enostavna. Če bi ga ho- glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Wedge Wedge Vintage rock, psych rock Heavy Psych Sounds, 2014 Ocena: ★★★★★★★★ Danes se bomo spustili v magični svet psihedeličnega roka. V Berlinu je namreč pred enim letom zagledala luč nova glasbena skupina z imenom Wedge. Fantje so novembra lani izdali svoj istoimenski prvenec, s pomočjo italijanske neodvisne založbe Heavy Psych Sounds. Nemški glasbeni trio je ravno v teh dneh začel evropsko turnejo, naslednjo sredo (4.3.) pa bo nastopil tudi pri nas. Skupino bo gostil tržaški nočni klub Tetris (Ul. della Rotonda 3) v sklopu prve Psyched Stone Night. Vrata prizorišča bodo odprli ob 21. uri, berlinski band pa bo stopil na oder okrog 22. ure. Skupini Wedge sem prvič prisluhnil lani poleti, ko mi je glasbeni menedžer iz Rima poslal prvenec in mi svetoval, naj si ga čimprej zavrtim. »Plošča je pravi skok v šestdeseta in sedemdeseta leta,« mi je še zaupal. In res, takoj po prvih notah mi je bilo jasno, da so fantje razred zase. Njihov sound izhaja iz psihedelije prejšnjega stoletja, veliko pa je tudi bluza, trdega roka in hitrega rokenrola. Band sestavljajo pevec in kitarist Kiryk, bobnar The Holg in basist ter pianist David. Skupina je v teku nekaj mesecev sestavila sedem komadov in jih posnela na petintridesetminutni prvenec. Najprej je na vrsti prvi komad Easy Chair, to je eksplozivna pesem, ki se nekje na polovici umiri z glasbenim intermezzom, v katerem igrajo glavno vlogo »vintage« orgle. Skladba se nato spet povrne na prvotne, bolj hitre ritme in se tako tudi zaključi. Naslednja pesem Looks' n 'Savvy je poskočni rokenrol komad, ki spominja na avstralsko garage rock skupino Jet. Sledi najdaljša skladba plošče, to je sedemminutna balada Makeyerselfree z izrednimi solo kitarami. Energična '61 SG je zelo verjetno najboljši komad prvenca. Gre za posrečen miks stoner in rokenrol ritmov, zaradi katerih je enostavno nemogoče ostati pri miru! Sledi bluz - rokenrol pesem The Flight, glasbeni nivo pa ostaja na višku tudi v naslednjem rokenrol boogiju The Spider & The Cat. Vse kaže, da bo torej sredin večer v Tetrisu namenjen predvsem plesno razpoloženim. teli zares odpreti in vanj redno privabiti čim več ljudi, bi morali vložiti precejšnjo vsoto denarja. Nekdo pa bi se moral pač ukvarjati izključno s tem. Ponavljam, Kulturni dom ni nastal samo kot sedež SSG, v njem naj bi prirejali najrazličnejše prireditve. Sogovornikov je skratka več, vsi skupaj bi se morali usesti in preveriti, kaj se da narediti. Ovrednotenje take stavbe zahteva veliko finančnih sredstev in SSG jih nima. SSG pa ni lastnik nepremičnine. Ne, lastnica je še vedno družba Dom. Moram povedati, da predstavljajo taki objekti za lastnike velik finančni zalogaj, ne nazadnje je treba plačati zelo visoke davke. Ti bi verjetno pobrali večji del sredstev SSG, tako da je treba vedno upoštevati vse dejavnike. To vprašanje sodi v širšo razpravo o tem, kdo bo finančno upravljal narodne in kulturne domove. Ta vikend s tolikimi sodelujočimi že nakazuje možnost, da se lahko razširi krog morebitnih uporabnikov Kulturnega doma. To je pozitivno, saj se mi zavzemamo, da bi bili v domu dejavni tudi drugi. Današnja predsednica gledališča je bila tistega dne pred 50 leti rediteljica na odprtju Kulturnega doma. Je tako? Da, sodelovala sem. Takrat smo z velikim zagonom zbirali abonmaje, jaz sem to delala v šoli. Bila nas je cela četa mladih, sodelovali smo tudi na slovesnosti. To sem doživela kot velik praznik, čeprav so se takrat že vrstile polemike o lokaciji Kulturnega doma. Prej so se namreč omenjale druge rešitve, ki bi bile bolj v središču mesta. Po drugi strani menim, da je treba včasih vzeti to, kar si lahko izboriš, ne da bi zametoval in se odpovedal vsemu, ker nočeš kompromisov. Mi smo takrat nabrali veliko število abonmajev in tisti dan je bil za nas velik praznik. Aljoša Fonda OPČINE - V organizaciji Sklada Mitje Čuka Spominska razstava del Bogdana Groma Predsednica Sklada Stanka Čuk pozdravlja udeležence fotodamj@n V Bambičevi galeriji Sklada Mitja Čuk na Opčinah so v sredo obeležili dan kulture z odprtjem spominske razstave Bogdana Groma ob prvi obletnici smrti, z nastopom kitarista Maksa Skerka in sodelovanjem pesnice Majde Artač Stur-man na temo »Okna poezije v zimi«. Uvodoma je predsednica Sklada Stanka Čuk pozdravila prisotne. Predsednica Tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat je obudila spomin na obsežno razstavo, ki jo je pred dvema letoma umetnik Bogdan Grom sam postavil, ko je bil zadnjič v Trstu. Z antološko razstavo v Skladišču idej se je dejansko od nas tudi poslovil. Za to priložnost je podaril pokrajini več svojih umetniških del, ki bodo maja končno na ogled v javnosti. Svoj pozdrav je prinesel tudi odbornik za kulturo tržaške občine Paolo Tassinari, ki je ob imenih Avgusta Černigoja in Milka Bambiča postavil še Groma, gre za umetnike, ki jih je tudi bivši direktor muzeja Revoltelle in cenjeni umetnostni kritik Giulio Montenero posebej upošteval. Za glasbeni utrinek je poskrbel mlad in talentiran kitarist Maks Skerk, iz razreda profesorja Janoša Jurinčiča pri Glasbeni matici iz Trsta, ki se je pred nedavnim uspešno uvrstil na Regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Primorske Nekaj uvodnih misli k razstavi je dodala še Jasna Merku ter poudarila, kako sta bili umetnost in kultura za Groma ne-razdružljiva pojma. Veliko je potoval ši-rom po svetu, se ob koncu petdesetih let preselil v ZDA in vselej ostal vezan na svoje kulturne korenine. Obenem je globoko spoštoval kulturo kraja, kjer se je znašel. Vsak njegov poseg v prostor je upošteval tako zgodovinsko kulturno okolje kot tudi duh kraja in naravno dediščino, LJUBLJANA - V organizaciji Beletrine Od jutri 12. festival Literature sveta Fabula Jutri se v Ljubljani pričenja ena izmed osrednjih pomladnih literarnih prireditev v Sloveniji, festival Literature sveta - Fabula 2015. Festival, ki je v Slovenijo doslej že pripeljal nekatera izmed najbolj zvenečih imen svetovne literature, se bo odvijal do 8. marca. Na svoj račun bodo ponovno prišli ljubitelji avtorjev in dobrih knjig. Tudi gosti tokratnega festivala bodo zanimivi in ugledni tuji ter slovenski avtorji, s katerimi se bodo udeleženci družili v Klubu Cankarjevega doma, bogat spremljevalni program pa bo potekal na različnih lokacijah po Ljubljani, začenši s Trubarjevo hišo literature. Festival bodo jutri pričeli z avtorico, ki velja za predstavnico sodobne klasike škotske literature, Janice Galloway. Sledili bodo nastopi mladega francoskega avtorja Clementa Benecha, nizozemskega mednarodno profiliranega in večkrat nagrajenega avtorja Stefana Hert-mansa, bolgarskega vsestranskega in izjemno priljubljenega Georgija Gospodi-nova, zaključek festivala pa bodo na dan žena pričakali v družbi petih slovenskih avtoric in avtorjev, Dese Muck, Žige X Gombača, Barbare Simoniti, Milana Dekleve in Mojce Kumerdej, ki so prvič v zgodovini festivala prispevali zgodbe, namenjene mladim bralcem, za knjigo z naslovom Moč lažnega. Moč lažnega je tudi naslov letošnjega festivalskega fokusa, s to danes še kako aktualno temo pa se bodo na Fabuli spopadali na več področjih in z več gledišč. Lažno ne bodo razumeli le kot antipoda resnici, temveč tudi kot fantazijo, iluzijo, privid, lažni videz. Razločitev resničnega od lažnega se namreč že od nekdaj kaže kot zagatna naloga, v okviru festivalskega fokusa pa bodo na ta večni človeški problem pogledali skozi filozofijo, film, novinarstvo, literaturo ... O lažnem bo predaval ugledni in priljubljeni avstrijski filozof Robert Pfaller, o njem se bodo pogovarjali Slavoj Žižek, Alenka Zupančič in Mladen Dolar. V avtorskem filmskem izboru Marka Bauerja, ki ga bo pospremil s predavanjem, bodo v razmišljanju o lažnem spremljali režiserje Wellesa, Robbe-Grilleta, Herzoga in Kia-rostamija ... Posvetili pa se bodo tudi mlademu občinstvu, pod sloganom Mlada Fabula, ne le s knjigo zgodb, tudi z literarnim natečajem za osnovnošolce, z dogodki za najmlajše, literarno delavnico za srednješolce, radijskimi delavnicami za mlade, k sodelovanju pa so povabili tudi študente dramske igre na AGRFT, ki bodo sodelovali na osrednjih literarnih večerih. Izvedbo festivala, ki tudi letos poteka v organizaciji študentske založbe Be-letrina, s sofinanciranjem omogočata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija Republike Slovenije za knjigo, glavni medijski sponzor je Radio Slovenija, festivala pa ne bi bilo brez zvestega kopro-ducenta, Cankarjevega doma. Razstava je naletela na veliko zanimanje ki jo je simbolično likovno upodobil. Posebno pozornost je obenem namenjal ljudski zakladnici. Veliko je raziskoval ljudsko umetnost in ornamentiko ter leta 1950 objavil v samozaložbi zbirko le teh, natisnjeno s sitotiskom. Za Gromov slikarski razvoj in njegovo stilno prepoznavnost sta značilni predvsem tehniki batika in izrezanke. Batiki so prav tako nastali po vzoru postopka dekoracije pisa-nic. Grom je stopljeni vosek spretno kombiniral z barvo in dosegel izjemno ek-spresivne slikarske dosežke. Podobno je tudi izrezanka rezultat opazovanja narave, kraških pojavov, erozije, ki jo voda s časom ustvari v skali. V znamenju umetniške besede je večer obogatila pesnica Majda Artač Sturman, ki je spregovorila o mesecu februarju, ki Slovencem pomeni mesec kulture in je v latinščini februa, praznik očiščevanja, prenove, prevetritve in sprostitve. Pesniška beseda, je dejala, na stežaj odpira okna in utre pot pomladi: »Čipka ptičjega petja se obeša na drevesa« Razstava Gromovih likovnih del iz zasebnih zbirk bo na ogled do 13. marca od ponedeljka do četrtka (10.00-12.00; 17.30-19.00). (mj) V svetli slovenskega gledališča se iz leta v leto pojavljajo novi kadri, ki krojijo gledališki svet, umetnost, fikcijo, domišljijo, nenazadnje družbo ... Od kod prihajajo slovenski igralci, ki jih srečujemo na odrskih deskah in televizijskih platnih? Šumovci smo tokrat umetniško navdihnjeni pisali o Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Posvetili smo se petim AGRFT- jevcem, ki so tako ali drugače povezani s slovenskim prostorom v Italiji: to so Patrizia Jn-rinčič, Matija Rupel, Jure Kopušar, Leo Černic in Lea Cok, s katerimi smo pokramljali o njihovem umetniškem delu življenja. Ime in priimek: Jure Kopušar Starost: 26 let Iz: Ljubljane Študijska smer: Končal Dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT Naj predstava: Sem jih še premalo videl, da bi lahko izbral samo eno. Naj režiser: Jaša Koceli, Jaka Ivanc, Naj film: Veliko jih je. Življenjski moto: Greš pa pičiš Široko in globoko vprašanje: kaj je gledališče? Gledališče je širok pojem. Ni samo institucija oz. oder. Zame je gledališče prostor, ki me obkroža vsak dan. Na vsakem koraku najdem nekaj zanimivega. Ze ob samem sprehodu naletim na ljudi, ki so sami po sebi liki in od katerih črpam določene značilnosti, da jih lahko uporabim na odru. Gledališče je vsekakor način življenja, je izkušnja, ki te kot igralca in ne nazadnje kot človeka neprestano formira. Katero vlogo ima po tvojem gledališče danes? Je gledališče zrcalo družbe? Definitivno. Dobra predstava oz. njeno sporočilo odgovarja na vprašanja, ki si jih danes postavlja slehernik. Gledalec se z likom lahko poistoveti ali pa se mu posmehuje, ker v določeni situaciji ravna nasprotno. Gledališka predstava mora v gledalcu vzbuditi neko čustvo in ga izzvati, da lahko po tem, ko zapusti gledališče, argumentira videno in izkušeno. Kdo si, ko si na odru? Kaj pravzaprav pomeni biti igralec? Svoj poklic jemljem zelo resno. Igralci se v osnovi ukvarjamo s samimi seboj, kar pomeni, da velikokrat zahajamo v prostore svoje psihe, ki je ne poznamo in jo šele odkrivamo. Zato se iskanja lika vedno lotim s previdnostjo. Striktno se držim pravila, da po koncu predstave nisem več pod vplivom lika. Igre je konec in sodi samo na oder. Na odru pa pozabim na svoje vsakdanje probleme in kaj moram jutri postoriti, saj imam priložnost, da skočim v kožo nekoga drugega. Ko mi uspe ta transformacija, je užitek neizbežen. To je orgazem. Bi opisal svojega idealnega režiserja? Pomembno je, da ima jasno zamišljen koncept, da mi zna razložiti mojo vlogo v predstavi in me vodi skozi proces nastajanja lika, hkrati pa mi dopušča umetniško svobodo pri ustvarjanju. Spoštujem, če vzpostavi avtoriteto in zna, če je potrebno, zakričati in zahtevati. Kako bi ocenil slovensko gledališko produkcijo? Plusi, minusi? Zdi se mi, da je slovenska produkcija zelo kvalitetna, vendar se tega premalo zavedamo. Gledališke smernice se spreminjajo in mislim, da smo v korak s časom ter da sledimo profilu gledališča, ki se danes ponuja. Veliko nas je mladih igralcev, ki ne najdemo takoj zaposlitve, hočemo pa čim več in kvalitetno ustvarjati ter si graditi uspešno kariero. Osebno se sicer ne morem pritoževati, saj mislim, da se uspešno prebijam skozi kruti svet gledališča. Tudi mladi režiserji dobivajo priložnosti, da se izkažejo. Skrat- ka; če imaš željo in voljo po ustvarjanju in dokazovanju svoje kvalitete, ne boš ostal brez dela. Kdaj si se odločil za študij na AGRFT-ju ? Zakaj si izbral to pot? Dokaj pozno. V osnovni šoli sem vodil nekaj prireditev, saj sem imel za takratna leta nizek glas in dobro izgovar-javo, ampak sem imel vedno veliko treme in sramu. V Trstu sem obiskoval amatersko gledališko šolo pod vodstvom Lučke Susič, ki mi je pokazala, kaj pomeni stati na odru in zabavati ljudi. Kasneje, v Studio Artu, se je želja po igranju še povečala in po zadnji predstavi sem se odločil, da poskusim srečo na sprejemnih izpitih. Uspelo mi je. S čim se trenutno ukvarjaš? Trenutno sem v študiju Cankarjevih Hlapcev, skupaj z igralci SSG Trst, pod taktirko Sebastijana Horvata. Poleg tega imam še 6 živih predstav po različnih slovenskih gledališčih, tako da imam malo prostega časa. Seveda sem zadovoljen, da sem kot mlad igralec tako aktiven. Kilometrina je na začetku kariere bistvena, saj z vsako predstavo dobivaš nove izkušnje in preizkušnje, ki ti vedno znova dajejo nov zagon in željo po izboljšanju. Imam pa dneve, ko se popolnoma izključim, ne mislim na gledališče in lenarim na kavču ob dobri hrani ter filmu s svojimi bližnjimi. Kaj pa sanje za prihodnost? Ne bom tajil, da včasih sanjam o Hollywoodu ali Broadwayu. Mislim, da je to povsem neškodljivo in celo možno. Vendar pa se trenutno ukvarjam z željami, ki bi jih rad izpolnil v prihodnjih letih. Seveda si želim postati priznani igralec, želim si dobre vloge in biti cenjen v svojem poklicu, hkrati pa imeti urejeno privatno življenje. Da bi to dosegel, se bom moral še pošteno spotiti. Važno, da pri tem uživam. Greš pa pičiš. Foto: Kaja Tokuhisa Ime in priimek: Lea Cok Starost: 19 let Iz: Cerknice Študijska smer: Dramska Naj predstava: Svatba Naj režiser: Jernej Lorenci Naj film: Favnov labirint Življenjski moto: Samo nebo je meja. Široko in globoko vprašanje: kaj je gledališče? Gledališče smo nekako vsi. Je povezovalna institucija, kjer si ljudje med seboj izmenjujemo energijo in pogled na svet. Katero vlogo, odgovornost ima po tvojem mnenju gledališče danes? Prva je definitivno vzgojna. V ljudeh gledališče vzbuja eksistenčna vprašanja. Poskuša jim predstaviti problematiko družbe in jih opomniti, kaj je v življenju pomembno. S tem jih oblikuje v stabilne in odgovorne osebnosti. Druga pomembna vloga je zabava. Komedije v ljudeh vzbujajo smeh, jih opozarjajo na napake družbe in jih opominjajo, da so oni tisti, ki družbo tvorijo. Kdo si, ko si na odru? Kaj pravzaprav pomeni biti igralec? Na odru sem vedno Lea, ki se postavi v kožo drugega. Dobro moram poznati sebe, za kar potrebujem čas, voljo in energijo, saj včasih tudi spoznam del sebe, ki me preseneti ali celo prestraši. Osebo, ki jo ustvarim v svoji domišljiji, poskušam analizirati in poiskati vzporednice, ki so nama skupne. Gre za ogromno eksperimentiranja, ki v sebi nosi veliko mero odgovornosti. Vendar pa z odgovornostjo dobim tudi svobodo. Bi opisala svojega idealnega režiserja? Idealen režiser mora vedeti, kaj hoče in znati to izvabiti iz igralca popolnoma spontano in organsko. Ni prijetno, da ti režiser narekuje čustva, kakor učiteljica narek v šoli. Dobro je, da ti pusti svobodo in da v predstavo lahko vliješ kanček sebe. Obenem pa je pomembno, da se sklepajo kompromisi, biti mora ogromno spoštovanja in tolerance do kolegov. Zame je idealen režiser tisti, ki v sebi nosi vse te naštete lastnosti ... sem prezahtevna, kajne? Kako bi ocenila slovensko produkcijo? Plusi, minusi? Hm . Slovenska produkcija se mi zdi kvalitetna. O plusih in minusih raje ne bi govorila, ker še nisem profesionalka in se šele učim. Raje bi počasi sama pri sebi oblikovala mnenje, s katerim bom zadovoljna in stala za njim popolnoma samozavestno. Kdaj si se odločila za študij na AGRFT- ju? Zakaj si izbrala to življenjsko pot? Za študij sem se odločila nekaj dni pred prijavo. Vsa 4 leta sem govorila, da bom zdravnica, pa vendar sem dala na prvo mesto AGRFT. Potihem sem si vedno želela nastopati, rada sem vodila osnovnošolske proslave, vendar nikomur nisem zaupala svoje želje. Mama je v meni ponovno prebudila "zadušeno" željo po igralstvu. Mislim, da je v tem primeru nekako življenjska pot izbrala mene. Kakšen je vsakdan na akademiji? Na akademiji sem od devetih zjutraj do sedmih zvečer, zna pa se zgoditi, da imam še kakšne vaje po sedmi uri. Takole izleda moj dan: najprej imam predavanje kakšnega teoretičnega predmeta - dramaturgijo, zgodovino drame, ali zgodovino gledališča, potem imam tehniko govora. Nato sledi kakšna telesna aktivnost, kot je balet ali sodobne plesne tehni- ke in od štirih do sedmih imam dramsko igro. Učimo se tudi odrskega govora, petja, boksa ... Se poleg tega ukvarjaš še s čim specifičnim? Trenutno analiziram monolog Voj-vodinje Padovanske, ki ga bom morda imela na naslednji produkciji. Ta teden imam še počitnice in sem se vrnila domov. In nazadnje ... imaš želje, načrte in sanje, za katere ki bi rada, da se uresničijo? Huh, tega je ogromno (smeh). Zelja je samo to, da bi igrala in uživala. Drugače pa zaupam svoji usodi, pripravljena sem delati. Kam me bo pot zanesla, ne vem. Ravno v tem je čar življenja, pustimo se presenetiti. Ime in priimek: Leo Černic Starost: 19 let Iz: Tržiča Študijska smer: Filmska in televizijska režija Naj režiser: Federico Fellini Naj film: Amarcord (Fellini), 8 1/2 (Fellini), Underground (Emir Kusturica), Črni mačak beli mačor (Emir Kusturica), La grande bellezza (Sorrentino) Življenjski moto: Uživaj. Obdrži si vsako mogočo molekulo hrepenenja, strasti in ljubezni. Nadgrajuj se s temi. Pridite na f [ J- vV-T " ' M' » ■ ,r, ■ ' - ■ j t . , T » ■ m* v mwsM V ■ >y [ ■ ■ Jutri in v nedeljo bo v Kulturnem domu v Trstu vse živo, saj bo naš kulturni hram praznoval svojih okroglih 50 let. Koncerti, vodeni ogledi, gledališče, druženje, kultura in zabava! Spored je na voljo na spletni strani SSG in na straneh Primorskega dnevnika. Šum želi opozoriti bralce, naj med drugimi dogodki ne zamudijo prave fešte v soboto zvečer, ko bo v Kulturnem domu za nepozaben večer poskrbela sku- pina Coloured Sweat Jugovic, Ilija Ota, M fol in Jakob Jugovic. Z botnem koncertu izv Tokrat se bosta zase nini in tolkalec Deni Grafična obdeh 1 507 Petek, 27. februarja 2015 m o v svet Kako in kdaj si se odločil za študij na AGRFT-ju? Odločil sem se za nadaljni študij na AGRFT-ju v zadnjem letniku višje šole, ko sem se zavedal in sprijaznil z dejstvom, da predstavlja univerza okrepitev tvojih zanimanj in sposobnosti. Pred tem sem ešto! t, ki jo mnogi že poznate! To so Marko ilan Ota, Matteo Formigli, Matjaž Ka-Z »alternative rock« glasbo bodo na so-ajali avtorske in nekatere svoje pesmi. :dbi pridružila tudi pevka Marta Dons Zupin. Vabljeni na fešto!!! ava: Jakob Jugovic želel študirati to, kar bi se mi bolj »splačalo«, glede na družbeno - ekonomsko situacijo v kateri živimo. Danes se zavedam, da bi tako storil največjo napako v svojem življenju ... do danes seveda: čas za dodatne napake vedno je in vedno bo. Zakaj prav filmska in televizijska režija? Zelo rad sanjam ... Vsakdo sanja, vem. Pri meni pa izgleda, da je to dokaj (ali preveč) evidentno. Ko mislim, sanjam, ali »spim na jajcih«, kakor mi večkrat očitajo, bežim iz konkretnega sveta, ki mi sploh ni blizu, in si ustvarjam svoj idilični svet. To je svet, kjer vse postaja bolj zanimivo, bolj kičasto, bolj smešno, žalostno ali absurdno: odvisno od situacije. Očarljivo mi je torej dejstvo, da mi film in televizija omogočata uresničitev teh sanj, uresničitev svoje predstave sveta, uresničitev tistega, kar bi ostalo zaprto le v Leovih mislih. Bi opisal svojega idealnega filmskega režiserja? Idealni filmski režiser? Brez filtrov. To je to. Če pa doda še malo kaosa in sub-tilne komike je to res noro dobro. Kako bi ocenil slovensko filmsko produkcijo zadnjih let? Moje poznavanje slovenskega filma je dokaj skromno, ker ga šele spoznavam. Zavedam pa se, da se pri Slovencih pojavi velika težava pri igralcih. S tem nočem reči, da ima Slovenija slabe igralce, nasprotno. Ker pa je Slovenija mala država, si ne »privošči« razlike med filmskim in gledališkim igralcem: v Sloveniji je filmski igralec hkrati tudi gledališki. Film pa ne zahteva teatralnosti, ki je nujna na odru. Slovensko filmsko igranje je torej pod močnim vplivom gledališča. Idealen film je film, ki mora izražati ... ? Ni pravega recepta za idealen film. Če pa to res obstaja, komaj čakam, da mi ga nekdo razkrije in pove. Malo za šalo malo za res: film je umetnost, umetnost je pa izredno subjektivna zadeva, odvisna od posameznika do posameznika. Sam izredno cenim čustveno reaktivnost, impulzivnost in dinamiko pri filmu. S tem ne mislim na akcijske filme ali podobne, a tudi na druge dobre filme, ki ustvarjajo tako reaktivnost, impulzivnost in dinamiko v gledalcu, da gledalec ni pasiven. Kako poteka študij na akademiji? S čim se vsakodnevno ukvarjate? Ukvarjamo se s filmom in televizijo na vseh ravneh: od teorije in zgodovine do popolnoma praktičnega dela. Kot študent režije, spoznavam v prvem letniku tudi montažo in kamero, čeprav obstajata mojstra za to - to sta monta-žer in direktor fotografije. Druga zelo pozitivna plat akademije, je pa tudi odziv, ki ga dobiš od profesorja. Omejeno število sprejetih (letos nas je na naši smeri pet), omogoča sprotno konzultiranje z vsakim profesorjem za marsikatero vajo, nalogo, snemanje in podobno. Kaj pa tvoje sanje za prihodnost? Slava ploh ni moj prvi cilj. Mislim, ok, če postanem najvažnejši evropski režiser, in me bo pred hišo čakala vrsta producentov, ki hoče z mano sodelovati, se seveda temu ne bom uprl (smeh). ... Edino, kar si res želim, je ustvarjanje tega, kar si želim, ne glede na marketing, ne glede na zahteve publike ali podobno. Prosto ustvarjanje. Raje živim revno na tak način, kakor bogato z omejeno ustvarjalnostjo. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Autobus linea 46: Sales/Prodaja - P.zza Oberdan. Bilinguismo stile Google translate.« (C.B. na facebooku je objavil dvojezičen napis na avtobusu št.46) Ime in priimek: Matija Rupel Starost: 26 let Iz: Repna Študijska smer: Dramska Igra Naj predstava: Guerra, režija Pip-po Delbono Naj režiser: Sergio Leone Naj film: Werckmeister Harmonies Življenjski moto: »Kar gosenica imenuje konec sveta, svet imenuje metulj.« Široko in globoko vprašanje: kaj je gledališče? Kot vsaka umetnost, teater je samo beg pred stvarnostjo. Katero vlogo ima po tvojem gledališče danes? Je gledališče zrcalo družbe? Tako je, to je v mojih očeh najboljša definicija. Vsak umetnik izhaja iz svoje dobe in ustvarja v odrazu do nje, odlika gledališča je le v tem, da ima še vedno priokus neke izgubljene človeške ri-tualnosti. Publika, prostor, počutje, letni čas - to vse se spreminja, a vendar predstava ostaja, kot da bi živela v brezčasju. Teater torej ostaja eden redkih prostorov, kjer lahko okusimo in sakralno tišino in huronsko vpitje, vse to pa doživljamo skupaj, kot da posameznik izgine. Kdo si, ko si na odru? Kaj pravzaprav pomeni biti igralec? Jaz sem vedno zgolj in samo jaz. Lahko si predstavljam kako je biti cesar, lahko se vprašam kako in čemu se smeje Atenčan iz drugega stoletja pred našim štetjem, a bom vedno izhajal iz sebe, ker to je edino, kar imam na razpolago. Slovenščina sama po sebi zelo dobro opiše, kaj je igralec: človek, ki se igra. Igram se s svojo domišljijo, nezavedno in stalno sledim vprašanju »kako bi bilo, če... « Bi opisal svojega idealnega režiserja? Dober opazovalec. To je moj idealni režiser. Lahko me spravlja ob živce, lahko se zaljubim vanj, samo eno je res pomembno: da vidi in sliši, kako delujem in kaj potrebujem. Kako bi ocenil slovensko gledališko produkcijo? Plusi, minusi? Slovenska produkcija je odlična. Videl sem precej tujih predstav in lahko mirno rečem, da smo lahko zelo ponosni na naš teater. Opažam samo en velik minus: omejenost na slovensko publiko. In posledično pomanjkanje publike. Pred razpadom Jugoslavije so slovenske predstave doživljale precej večjo slavo. Ne vidim pa rešitve, ne naj- dem ključa, da bi se lahko naš teater odprl v širši svet. Zakaj ne vidiš rešitve? Na primer: koprodukcije, sodelovanje na evropski ravni in z državami bivše Jugoslavije... Niso rešitev, če bi bilo tega več? Odlične rešitve, stvari se celo nagibajo v to smer, dober primer sta predstavi Trst, mesto v vojni - SSG v koprodukci-ji z italijanskim gledališčem in Nora Gregor - SNG Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče v koprodukciji z italijanskim in avstrijskim gledališčem. Imam pa občutek, da poteka vse zelo počasi in epizodno. Srčno upam, da se motim, ampak bojim se, da bo minilo še precej časa preden se bo to redno dogajalo. Kdaj si se odločil za študij na AGRFT-ju ? Zakaj si izbral to pot? Zgodilo se je, tako kot vse najlepše stvari v mojem življenju; ne vem, kdaj je bilo. Enostavno odločil sem se za akademijo. Res, da sem prej obiskoval gledališko šolo Studio Art in sodeloval v ljubiteljskih predstavah, ampak takrat še nisem imel jasnih pojmov, kaj pravzaprav gledališče je. V bistvu, če sem odkrit, sem hotel stran. In Agrft je predstavljal odličen nov začetek. S čim se trenutno ukvarjaš? Trenutno sem v Trstu, pripravljamo »Hlapce« v režiji Sebastjana Horvata, nato pa se vrnem v Sng Nova Gorica, kjer me čaka nekaj projektov. Kaj pa sanje za prihodnost? Zaenkrat so moje sanje osredotočene na delo. Rad bi čim več ustvarjal, z različnimi ljudmi, na različnih koncih našega planeta. Ne vem kje, s kom in ne sprašujem se zakaj, pustil se bom presenetiti. morem znebiti. Lahko se pa postavim v vlogo nekoga drugega in govorim iz njegove perspektive. To čutim kot velik privilegij in tudi kot veliko odgovornost. Bi opisala svojega idealnega režiserja? Tako kot se razvija moja misel o tem, kakšna igralka bi rada bila, tako se razvija tudi moja misel o idealnem režiserju. Srečo imam, da sem na svoji kratki poti že srečala režiserje, ki imajo lastnosti mojega idealnega režiserja. Kako bi ocenila slovensko produkcijo? Slovenska produkcija je zelo bogata, logična posledica pa je, da iz te bogate produkcije nastajajo predstave, ki bolj ali manj nagovarjajo gledalce. Kdaj si se odločila za študij na AGRFT- ju? Zakaj si izbrala to življenjsko pot? V času višje srednje šole sem obiskovala dramski krožek v Slovenskem kulturnem klubu, nato še Studio art, in, ker sem ob tem uživala bolj kot ob katerikoli drugi dejavnosti, je bila moja odločitev neke vrste logična posledica. Slišala sem tudi veliko spodbudnih besed, da bi mi lahko uspelo. No, in mi prvič ni uspelo. Ko sem se odločila, da grem ponovno na sprejemne izpite, takrat sem prvič zares vedela, da je to tisto, kar želim početi. Opiši nam svoj študij in vsakdan na akademiji ... Priznam, da sem si študentska leta na akademiji predstavljala tako, kot so mi jih opisovali tisti, ki so akademijo obiskovali pred mano: delaš predstave, imaš študijske obveznosti, ampak se tudi veliko družiš, žuraš, zabavaš. Skratka: tipična študentska leta, kot jih riše- M Ime in priimek: Patrizia Jurinčič Starost: 25 let Iz: Trsta Študijska smer: Dramska igra Naj predstava: Rada imam predstave, ki me spravijo v jok. .Še najbolj pa tiste, ki me spravijo v jok preko smeha. Naj režiser: Nimam. Naj film: Preveč jih je, da bi jih naštevala: zadnji, ki se jim je pridružil, je Whiplash. Življenjski moto: Nimam. Široko in globoko vprašanje: kaj je gledališče? Ja, res je široko in globoko vprašanje, na katerega ne znam primerno odgovoriti. Katero vlogo, odgovornost ima po tvojem mnenju gledališče danes? Ravno pred kratkim me je nekdo vprašal, če še verjamem, da gledališče lahko spreminja svet. Gledališče mogoče ne more spreminjati množice, lahko pa se v množici najde nekdo, ki se mu zaradi tega, kar je gledal, nekaj spremeni. Meni se je zgodilo in me je prepričalo, da si želim to početi. Čeprav ima gledališče danes v očeh večine samo vlogo podjetja, ki polni ali prazni takšne in drugačne blagajne ... Kdo si, ko si na odru? Kaj pravzaprav pomeni biti igralec? Na odru sem Patrizia, tega se ne jo v filmih. Moja izkušnja je bila precej drugačna in nisem se še odločila, ali mi je žal. Sošolci iz drugih letnikov so naš letnik opisali kot "ekstremen": med akademijskimi stenami smo prebili večino nedelj in praznikov v minulih štirih letih. Študentske obveznosti smo jemali zelo resno: poleg predmetov, kot so govor, gib, umetniška beseda, itd., ki so nam zasedali delavnike, smo v okviru predmeta dramske igre pripravljali predstavo, ki smo ji posvečali ves preostali prosti čas. Včasih se mi zdi, da je bilo pretirano, da bi se lahko kdaj ustavili, da bi rezultati tako bili lahko še boljši, po drugi strani pa imam občutek, da smo na tak način iz akademije izcimili največ, kar se je dalo. S čim se trenutno ukvarjaš? Trenutno sem študentka magistrskega študija, smer gledališko petje, in pripravljam samostojno predstavo, na katero boste pravočasno vabljeni. Poleg tega sem v zasedbi predstave Hlapci, ki bo pre-miero doživela konec marca v Slovenskem stalnem gledališču. In nazadnje ... imaš želje, načrte in sanje, za katere bi rada, da bi se uresničili? Veliko. Za začetek si želim dobro izpeljati vse, kar me letos še čaka, nato bom razmišljala naprej. Foto: Željko Stevanic 1 2 Petek, 27. februarja 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - V Ul. Antona Gregorčiča nov goriški sedež podjetja AcegasApsAmga Znamenje želje po prisotnosti na teritoriju V njem prostor za oddelka za elektriko in plin - V prihodnje polnilniki za električne avtomobile tudi v Gorici? Od včeraj dopoldne je komunalno podjetje AcegasApsAmga, ki deluje v okviru skupine Hera, tudi uradno prisotno na Goriškem z novim sedežem, ki so ga odprli v Ul. Antona Gregorčiča 25. Odprtje novega sedeža v prostorih, kjer so v preteklosti potekale druge gospodarske dejavnosti, že nekaj časa pa so samevali, pomeni znamenje želje podjetja po rastoči prisotnosti na teritoriju s ciljem vedno večje rasti in nudenja kakovostnih storitev, je bilo rečeno na slovesnosti, na kateri so predali namenu območje, kjer je 800 kvadratnih metrov namenjeno uradom, skoraj 3000 kvadratnih metrov pa skladiščem in delavnici. Na novem sedežu že deluje oddelek za električno energijo, v prihodnje pa se bo vanj preselil tudi oddelek za plin. Pomen novega sedeža so poudarili predsednik uprave in pooblaščeni upravitelj podjetja AcegasApsAmga, Giovanni Borgna in Cesare Pillon, generalni direktor Roberto Gasparetto ter goriški župan Et-tore Romoli in predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta, ki so med drugim opozorili, kako je podjetje AcegasApsAm-ga s svojimi več kot dva tisoč zaposlenimi najpomembnejše servisno podjetje na italijanskem severovzhodu, odprtje novega goriškega sedeža pa je znamenje, da želi delovati na teritoriju in za teritorij s pomočjo infrastruktur in tehnologij, ki bodo na razpolago tistim, ki delajo. Novi sedež je bil potreben, saj bo omogočil hitro poseganje in poznavanje ozemlja, prav tako je bilo izraženo pričakovanje, da bo referenčna točka za navezovanje človeških odnosov in dialoga med občani in osebjem. Prav tako je pričakovati, da bo podjetju uspelo pridobiti lep delež na tržišču, kar je predpogoj za pozitiven razvoj v prihodnosti, poudarek pa je bil dan tudi na vračanju k sistemu javnih podjetij. Prostore in predvsem osebe, ki tam delajo, pa je blagoslovil štan-dreški župnik Karlo Bolčina z željo, da bi zaposleni živeli v slogi ter delali za dobrobit lastnih družin in celotne skupnosti. Trak je prerezal goriški župan Ettore Romoli bumbaca Kaj pa se bo dogajalo na pravkar uradno odprtem sedežu? Kot nam je povedal direktor oddelka za električno energijo in javno razsvetljavo Massimo Carratu, je oz. bo tu našla mesto tehnična in upravna infrastruktura oddelkov za oskrbovanje z električno energijo, javno razsvetljavo in za oskrbovanje s plinom. Slednjega podjetje AcegasApsAmga zagotavlja goriški in drugim 22 občinam goriške pokrajine (med temi tudi Doberdobu in Sovod-njam), medtem ko oskrbuje z električno energijo le goriško občino, z javno razsvetljavo goriško in še tri druge občine (tudi doberdobsko) ter upravlja semaforje v občinah Gorica in Romans. Trenutno pri podjetju zaključujejo serijo vlaganj v omrežje, v prihodnosti pa načrtujejo prijavo na razpise za dodelitev upravljanja plinskih omreži ter racionalizacijo električnih omrežij. Potem ko sistem že deluje v Modeni in Imoli ter je na tem, da začne delovati v Trstu, pa bodo v bližnji prihodnosti stekli pogovori za namestitev polnilnikov za avtomobile na električni pogon tudi v Gorici, nam je še dejal Carratu. (iž) ŠKOCJAN - Seja občinskega sveta Prosilci za azil še naprej v bivšem vrtcu v Terranovi DOBERDOB-SOVODNJE - Reforma SSk predlaga unijo sedmih občin Občinski svetniki Slovenske skupnosti (SSk) v Sovodnjah in Doberdobu predlagajo unijo vseh občin, kjer živijo pretežno Slovenci tako na Tržaškem kot na Goriškem. »Prejšnji teden so občinski svetniki Slovenske skupnosti v So-vodnjah in Doberdobu vložili osnutek sklepa občinskega sveta, s katerim predlagajo ustanovitev medobčinske teritorialne unije med štirimi slovenskimi občinami na Tržaškem in tremi slovenskimi občinami na Goriškem,« sporočajo iz SSk in poudarjajo, da deželni zakon 26/2014 za reformo krajevnih uprav vzbuja čedalje več kritik in skrbi. »Na celotnem deželnem teritoriju se napovedujejo razne oblike nasprotovanja, od pri-ziva na deželno upravno sodišče do ustavne presoje. Velika je tudi zaskrbljenost zaradi zelo kratkih terminov ustanavljanja MTU ter prenosa pristojnosti. Vse to pa meče dokaj nejasno sliko nad konkretnim izvajanjem določil deželnega zakona,« poudarjajo v SSk in nadaljujejo: »Slovenska skupnost na Goriškem je oce- nila, da je potrebno narediti konkreten korak po zgledu štirih kraških občinah na Tržaškem. Deželni odbor je namreč izdelal razmejitev 17 unij in posamezne občine imajo sedaj 60 dni časa, da predlagajo spremembe in popravke. Na podlagi posebnih določil, ki jih zakon predvideva za občine, kjer živi slovenska manjšina in kjer se izvajajo določila zaščitnega zakona 38/01, imamo Slovenci obvezo, da predlagamo MTU, ki bo zagotovila najvišjo možno avtonomijo pri upravljanju teritorija in javnih storitev, kot smo jo imeli pred fašizmom in po obnovi upravne avtonomije leta 1951.« S predlogom sklepa občinskega sveta SSk opozarja na pomen, ki ga imajo majhne občine za vse občane. »Postopno ukinjanje nižjih ravni javne uprave je dvomljivo predvsem z demokratičnega vidika, kot tudi velja, da ne more biti vsaka stvar odvisna samo na podlagi finančnega kriterija. To pa še posebno tam, kjer živijo narodne manjšine,« se zaključuje sporočilo SSk. Priseljenci vTerranovi Bonaventura GORICA Nekateri prosilci za azil gredo v Toskano Danes zjutraj bo iz centra za prosilce za azil CARA v Gradišču v spremstvu policije odpotoval avtobus s 27 priseljenci (25 moškimi in 2 ženskama), ki jih bodo iz Gradišča odpeljali v sprejemna središča v nekatere občine v Toskani (Arezzo, Firence, Lucca, Pisa in Prato). Vest so včeraj sporočili z goriške prefek-ture, kjer poudarjajo, da bo do selitve prišlo, potem ko so notranje ministrstvo že večkrat prosili, naj poskrbi za zmanjšanje števila prosilcev za azil v centru CARA oz. na območju bivšega centra za priseljence CIE v Gradišču. Prosilci za azil bodo vsaj še do konca letošnjega septembra lahko prebivali v prostorih bivšega otroškega vrtca in dnevnega centra za odvisnike v kraju Terranova. Tako je na svoji zadnji seji sklenil občinski svet v Škoc-janu ob Soči, ki je na podlagi novembra lani sprejetih obvez podaljšal rok trajanja konvencije z goriško prefekturo. Tamkajšnja občinska uprava je namreč pozitivno ocenila izkušnjo, ki se je bila začela decembra lani v sodelovanju s posameznimi občani in združenji prostovoljcev, ki delujejo tako na teritoriju kot na področju jezikovnega in kulturnega posredništva. Poleg tega občinski možje tudi ugotavljajo, da na Goriško še vedno prihajajo prosilci za azil ter da tudi druge občine stopajo na pot, na katero so pred časom stopili v Škocjanu. Škocjanski občinski svet je veljavnost konvencije s prefekturo podaljšal do 30. septembra letos. Na tej podlagi bodo v bivšem vrtcu v Terranovi lahko gostili največ petnajst polnoletnih oseb moškega spola, za katere bo občinska uprava prejemala ne več 30, ampak 35 evrov na osebo. Gre za dodaten denar, ki bo služil boljšemu razčlenjevanju dejavnosti in nakupu dodatnega pohištva, pravi županja Silvia Caruso. Od decembra lani, ko so prosilci za azil prišli v bivši vrtec, si je občinska uprava prizadevala, da bi prišlo do zbližanja med njimi in prebivalstvom. V ta namen so v zadnjih tednih v sodelovanju z združenjem Tenda per la pace iz Štarancana na škocjanskem županstvu stekli ponedeljkovi popoldanski pogovori v angleščini, ki se jih lahko udeležujejo tudi občani. Poleg tega so prosilci za azil začeli obiskovati tečaj italijanskega jezika, ki ga vodi docent iz centra za izobraževanje odraslih, ki ga upravlja Izobraževalni zavod Bem. Gostje centra za prosilce so tudi pridobili na avtonomiji, saj so osebju pomagali izprazniti in na novo prepleskati sobo, ki bo služila kot tretja spalnica, ter urediti drug urad. Obenem so se podali do Gorice, da bi obnovili dovoljenje za bivanje, ter do Tržiča na zdravniški pregled in nakup hrane. Skupaj s kuharjem Brunom Tirelom je tudi stekel postopek za zagotovitev avtonomije v kuhinji, saj so okusi prosilcev za azil drugačni od okusov domačinov. Prosilci so tudi prejeli rabljena kolesa, s katerimi so se sami peljali v Tržič, kamor so se vsekakor vozili tudi z avtobusi podjetja Apt. Drevi španski koncert v KC Lojze Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo drevi ob 20.45 deveti iz niza Večernih koncertov z naslovom Gradovi Španije. Skladbe nekaterih znanih španskih avtorjev, kot so F.M. Torroba, J. Turina, M. de Falla, I. Albeniz in R. Gerhard, bosta izvajala sopranistka Cristina Nadal in kitarist Giulio Chian-detti, medtem ko bo igralec Enrico Cavallero bral pesmi Federica Garcie Lorce. Informacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (telefon 0481-30212, e-mail antonini5@antoninicartolibre-ria.191.it in lipizer@lipizer.it, spletna stran www.lipizer.it) in na točki Ticketpoint na Korzu Italia 6/C v Trstu (telefon 040-3498276, e-mail ticketpointts@tiscali.it). Sabina Guzzanti jutri v tržiškem Kinemaxu Znana italijanska angažirana igralka in režiserka Sabina Guz-zanti se bo jutri mudila v Kine-maxu v Tržiču, kjer bodo ob 10.30 predvajali njen film La Trat-tativa, ki govori o pogajanjih med državo in mafijo. Po končanem predvajanju, približno ob 12.30, bo stekel tudi pogovor med Sabino Guzzanti in občinstvom. Vstopnina znaša 4 evre do zapolnitve mest, za informacije pa so na voljo uradi Kinemaxa v Ul. Grado 54 v Tržiču, telefon 0481712020, spletna stran www.kine-max.it. V Štandrežu koncert ob 50-letnici župnijskega doma Župnijski dom Anton Gregorčič iz Štandreža v okviru praznovanja svoje 50-letnice, vabi na Spomladanski koncert, ki ga bosta oblikovala Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem pod vodstvom Mirka Ferlana in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec pod vodstvom Iztoka Kocena jutri ob 20. uri v veliki dvorani župnijskega doma. Palkišče: dan kulture in žena KŠD Kras Dol-Poljane vabi ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena v nedeljo, 8. marca, ob 18.30 v društvene prostore na Pal-kišču na ogled gledališke predstave Tržaški kabaret, ki jo bo v režiji Elene Husu uprizorila dramska skupina Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. V Novi Gorici Notranja preobrazba Danes ob 19. uri v prostorih igralniško-zabaviščnega centra Park v Novi Gorici odpirajo razstavo 25 umetniških del Eminja-ne Emi Peršič. Dela z rasztave, ki nosi naslov Notranja preobrazba, bo obiskovalcem predstavil priznani italijanski umetnostni kritik Antonio Maria Pivetta, dogodku bo prisostvoval tudi slovenski umetnik Miro Peršolja, slikar, kipar in restavrator ter mentor Eminjane Peršič, ki bo v času letošnje svetovne razstave Expo v Milanu deloval v vlogi povezovalnega člena med italijanskimi in kitajskimi umetniki. Razstava bo na ogled do 13. marca. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. februarja 2015 13 GORICA - V Kinemaxu film Ivana Gergoleta Dancing with Maria Ko plešeš brez glasbe ... S plesom pomaga ljudem, da se soočijo s svojimi travmami, da pridobijo na samozavesti, da se vključijo v družbo. Med njenimi tečajniki so gluhe in slepe osebe, otroci in mladi z Downovim sindromom, ljudje s fizičnimi težavami in psihičnimi motnjami. Maria Fux se ne zmeni za njihov zunanji izgled, še manj za njihov socialni status; ne zanima je, od kod prihajajo, kdo so in česa si pravzaprav želijo. Vse to Maria razume, ko jih opazuje med gibanjem in plesom. Zatem jih uči prisluhniti ritmu, ki ga vsak ima v sebi; ritmu, ki ti omogoči, da plešeš tudi brez glasbe. Kot list na veji, ki za gibanje potrebuje edinole veter. V sredo so v goriškem Kinemaxu predpremierno predvajali film Dancing with Maria; kot smo že poročali, gre za dokumentarec, preko katerega doberdobski režiser Ivan Gergolet odkriva življenje Marie Fux, plesalke in koreografinje iz Buenos Airesa, ki pri 93 letih še vedno vodi delavnice plesa in plesne terapije. S filmom se je Ger-golet septembra lanskega leta udeležil Tedna kritike na beneški Mostri, kjer si je prislužil nagrado Civitas vitae. »Priznati moram, da občutim skoraj več treme danes kot pa lani v Benetkah. Tega res ne razumem, saj sem tokrat pravzaprav doma. Zadovoljen sem, da lahko z vami praznujemo izid filma, kar je izreden rezultat, saj dokumentarni filmi nimajo lahkega življenja - še zlasti ne v Italiji. Posebno zahvalo izrekam Igorju Prinči-ču, ki je film produciral, in Giuseppe-ju Longu, ki je poskrbel za organizacijo današnjega večera,« je na sredini projekciji filma povedal Gergolet in pojasnil, da se je film začel rojevati leta 2010. Takrat je Ivan pospremil v Buenos Aires svojo ženo Martino Ser-ban, ki se je udeležila delavnice Marie Fux. »Takoj sem začutil, da gre za izredno osebnost. Zaradi tega sva si z ženo želela posneti intervju, ki bi ga hranila za zasebni spomin. Marii sem se takrat zlagal; rekel sem ji, da delam za RAI in da bi jo rad intervjuval. Takoj je pristala in mi spregovorila o svojem delu. Gradivo sem zmontiral v trimi-nutni video; nekaj mesecev kasneje sem ga pokazal Igorju Prinčiču, ki se je takoj navdušil nad njim in poudaril, da lahko iz njega nastane film,« je povedal Gergolet. Po njegovih besedah je več fotografij na www.primorski.eu Premiera v goriškem Kinemaxu (levo); Ivan Gergolet (desno); utrinek iz filma (spodaj) bumbaca Maria Fux takoj sprejela ponudbo o snemanju filma. »Vendar je tudi opozorila, da hoče biti aktivno vključena v njegovo pripravo. Sledila je montaži, si ogledovala posnetke ... Povedati je tudi treba, da je Maria velika filmska navdušenka. V kino se odpravlja tri do štirikrat na teden, tako da je bilo delo z njo zelo zanimivo. Edinole Maria ni pričakovala, da bo za pripravo filma potrebnega toliko časa; na koncu so se nabrala skoraj tri leta trdega dela, ki je vsekakor obrodilo dobre rezultate. Od Benetk naprej so film povsod izredno dobro sprejeli; tudi sama Maria je nad njim navdušena, v filmu prepozna samo sebe, kar je meni v posebno zadoščenje,« je razložil Ivan Gergolet. Film bodo predvajali v štiridesetih kinodvoranah po Italiji. V sredo so ga v desetih mestih pričakali s plesnimi »flash mobi«, saj je Maria Fux zelo poznana po vsem Apeninskem polotoku. V številnih krajih je vodila plesne delavnice, marsikje poučujejo ples po njeni metodi. »S plesnim "flash mo-bom" se zaključuje tudi film; za snemanje smo objavili poziv na internetu, v Buenos Airesu se je zatem zbralo preko petsto ljudi,« je v Kinemaxu povedala Ivanova žena Martina, ki tudi sama nastopa v filmu. Po njenih besedah je Maria navdušena nad filmom. »Te dni sva se večkrat slišali preko telefona. Maria nam sledi tudi preko Fa- cebooka, njene plesalke so ji pripravile tudi povezavo preko Skypa,« je še povedala Martina Serban. Udeležence projekcije je nagovoril tudi Igor Prin-čič, ki se je s svojima filmoma udeležil beneške Mostre dve leti zaporedoma, kar uspe le redkokateremu pro-ducentu. Pred dvema letoma je na beneški Mostri tekmoval film Mattea Oleotta Zoran moj nečak idiot. »Sam si štejem v čast, da uspeh praznujemo v tem kinu, kjer se je pred 25 leti začelo naše delo na področju filma. S Transmedio smo v zadnjih letih posneli dvanajst filmov - od kratkome-tražcev do celovečercev. Z Ivanom Gergoletom smo začeli sodelovati le- ta 2008, ko je posnel film o azbestu v naših krajih. Tudi tokrat je bilo delati z njim zelo zanimivo; ko sem videl prvi triminutni video o Marii Fux, sem bil nad njim navdušen. Vendar nas je takrat najtežje delo šele čakalo. Kar je Ivan napisal na papir, je moralo zaživeti v posnetkih; ko danes gledam film, moram reči, da mu je uspelo,« je poudaril Prinčič in opozoril, da bi bilo vse skupaj enostavneje, če bi se odločili za klasično biografijo. Tako pa je nastal film, v katerem se prepleta več vzporednih zgodb, v središču dogajanja je seveda Maria Fux s svojo karizmo in življenjsko energijo. Po Prinčičevem mnenju dvakratna uvrstitev na bene- ško Mostro potrjuje pravilnost izbir, ki temeljijo na dolgoročni viziji. »Odločili smo se za produkcijo filmov krajevnih avtorjev o najrazličnejših temah in hkrati za filme z režiserji, ki prihajajo od koderkoli in svoja dela posvečajo krajevnim temam,« je še povedal Prinčič. V Gergoletovemu filmu izstopa tudi avtorska glasba, ki jo je napisal Lu-ca Ciut. Od včeraj je film v dvoranah, nedvomno je vreden ogleda; v Argentini ga bodo distribuirali junija, zanj se že zanimajo tudi v drugih latinskoa-meriških državah, kjer je Maria Fux izredno poznana in cenjena. Danjel Radetič VRH - Gabriella in Avguštin Devetak na televiziji Spet sta se izkazala V oddaji La prova del cuoco sta pripravila mlince z zajčjim ragujem in salamo v kisu s prilogo goriške vrtnice Gabriella in Avguštin Devetak sta se spet izkazala. Včeraj so na prvem kanalu RAI predvajali oddajo La prova del cuoco, v kateri so za prikaz priprave krajevnih dobrot poskrbeli kuharji z obmejnih koncev Italije. Na tekmovanju Cucina difron-tiera sicer niso podeljevali nagrad in izbirali zmagovalcev, pač pa so tekmovalci le prikazali, kako se jedi pripravijo. Gosta z Lampeduse sta se predstavila s jagnjetom in »cous cousom«, medtem ko sta Ga-briella in Avguštin pripravila mlince z zajčjim ragujem in salamo v kisu s prilogo goriške rože. Gosta z Vrha sta povedala, da se Devetakovi ukvarjajo z gostinstvom od leta 1870, v gostilni dela že šesta generacija družine. Ob poudarku, da so na Vrhu zvesti slovenskemu kuharskemu izročilu, je voditeljico Antonello Clerici posebno navdušila goriška roža - tipični rdeči radič, ki je včeraj po zaslugi Avguština in Ga-brielle doživel izredno reklamo. V studiu so bile v ozadju tudi Mihaela, Sara in Tja-ša, hčerke Avguština in Gabrielle, ki so bile oblečene v nošo. več fotografij na naši facebookstrani primorskiD videoposnetek na www.primorski.eu Uštili in Gabriella pridno kuhata (levo); Antonella Clerici z goriško rožo (zgoraj); salama v kisu (desno) fotod.r. 14 1 4 Sreda, 25. februarja 2015 GORIŠKI PROSTOR ŠTEVERJAN - V potoku Brbačna Množičen pogin rib V potoku Brbačna pod Valeriš-čem v števerjanski občini je prišlo do množičnega pogina rib. Včeraj so si območje ogledali pripadniki gozdne straže in čuvajske službe zavoda Ente Tutela Pesca, po oceni katerih je potok prizadela prava ekološka katastrofa. Po besedah domačinov naj bi do pogina prišlo v ponedeljek. Prve poginule ribe je mogoče opaziti kakih dvajset metrov dolvodno od mostička pri nekdanjem dvolastniškem mejnem prehodu, kjer državna meja sovpada ravno z Brbačno. Tu je nekdo v reko izlil tekočino oz. snov zelenkaste barve, ki je popolnoma prekrila dno potoka. Od točke izlitja naprej so v potoku poginili vse ribe in ostali vodni organizmi. Naravna škoda je ogromna, saj je pogin prizadel več kot en kilometer potoka. Na dnu in ob njem je mogoče opaziti na stotine poginulih mreničev (v latinščini Barbus cani-nus), avtohtone ribe, ki na Goriškem naseljuje edino Grojnico in še nekaj drugih briških potokov. Poleg mreni- čev je poginilo tudi več klenov in nekaj podusti; v potoku so živeli tudi raki, ki so nedvomno prav tako poginili, saj so na onesnaževanje še bolj občutljivi kot ribe. Pogin rib v potoku Brbačna bumbaca Potok Brbačna teče proti Prevali, kjer se izliva v Biršo. Zeleni strup je na onesnaženem delu popolnoma prekril dno, zato obstaja nevarnost, da bi ga ob prvem dežju tok odplaknil naprej in povzročil novo škodo. Zaradi tega bi bilo treba takoj ukrepati in dno čim prej očistiti; upajmo, da bodo pristojne službe za to res poskrbele! (dr) / GORICA Srečanja o muzikoterapiji: vpis še do jutri Muzikoterapija in samospo-znanje: zvok, telo in glas za dobro psihofizično počutje je naslov štirih srečanj, ki bodo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 4. marca, od 20. ure do 21.30, naslednja srečanja pa bodo predvidoma 11., 18. in 25. marca. Gre za skupinsko mu-zikoterapijo, ki uporablja zvok, glasbo, telo in glas za spodbujanje dobrega psihofizičnega počutja. Na lekcijah pod vodstvom Sare Hoban, diplomirane muzikoterapevtke in magistre po modelu Benenzon, bodo uporabili tehniko aktivne glasbene terapije (improvizacija, glasbeni dialogi, aktivno poslušanje in telesno izražanje), ki je koristna za ustvarjanje skupnih čustvenih trenutkov, srečanj, izmenjave in medsebojnega poslušanja. Muzikotera-pija je namenjena odraslim, moškim in ženskam. Vpisovanje poteka do jutri po telefonu 380-5892568. STARA GORA - Oddelek za invalidno mladino Inšpekcija odločila, da so prostori neustrezni Za več kot 40 let stare dotrajane prostore oddelka za invalidno mladino splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica oz. bolnišnico v Stari Gori, kot jo imenujejo domačini, se končno kaže rešitev. Načrtov in obljub, kako bi tri najbolj dotrajane montažne paviljone od skupno štirih obnovili oziroma na njihovem mestu zgradili sodobne prostore, je bilo v preteklosti veliko, a do uresničitve ni prišlo. Novo vodstvo šempetrske bolnišnice je odločeno, da te dni na resornem ministrstvu dobi odgovor na vprašanje, v kolikšnem času gre pričakovati novogradnjo. Da so sedanji prostori neustrezni, je pokazal tudi lanski junijski inšpekcijski pregled. Junija lani sta prostore oddelka za invalidno mladino v Stari Gori pod drobnogled vzeli inšpekciji inšpektorata za delo in zdravstvenega inšpektorata, ki sta podala oceno o neustreznosti prostorov in časov-nico za osnovno sanacijo predvsem azbestnega obroča v paviljonih, in sicer do konca letošnjega maja. »Zdravstvena inšpekcija pa se s tem z zdravstvenega vidika ni strinjala, temveč je predlagala obsežnejši poseg v prostore. Decembra smo tako izdelali elaborat o štirih možnih lokacijah stavbe. Tega smo predstavili na ministrstvu za zdravje v začetku januarja in skupaj z Društvom za bolnike s posebnimi potrebami smo na dosedanjih dveh razgovorih predstavili pro in kontra vseh lokacij,« pojasnjuje Nataša Fikfak, v.d. direktorja šempetrske bolnišnice. Z večjimi sanacijami so torej zaenkrat počakali. »V primeru, da bi šli v novogradnjo, in zelo verjetno se bo to zgodilo, je nesmiselno vlagati v velike posege. Manjši posegi, kot so beljenje, štukature, se sicer redno dogajajo,« dodaja Fikfako-va. Če bo ministrstvo, ki je lastnik, potrdilo novogradnjo, bo to pomenilo velik poseg in logistični zalogaj. Otroke bi morali v času gradnje preseliti iz sedanjih paviljonov v druge ustrezne prostore. Po besedah Fikfakove zaenkrat ni še znano, ali bo gradnja potekala po stopnjah in če sploh v Stari Gori ... »Inšpektorat za delo nam je glede azbestnih obročev podaljšal čas, in sicer do konca leta 2019. Toda na tem datumu ne bomo zaspali. Jaz in moja ekipa vztrajamo na tem, da nam ministrstvo da odgovore na vprašanje, ali se bo šlo v novogradnjo letos, prihodnje leto ali čez dve leti, saj to pomeni tudi za nas velik strokovni in finančni zalogaj. Tako da bomo vedeli, česa se lotevamo,« je odločna Fikfakova. Do sestanka na Oddelek za invalidno mladino v Stari Gori foto k. m. ministrstvu za zdravje bi moralo priti že včeraj, a je bil preložen na prihodnji teden. Oddelek za invalidno mladino splošne bolnišnice Franca Derganca Nova Gorica poznajo tudi Slovenci iz Italije. Obiskujejo jo namreč tudi malčki iz zamejstva, ki imajo težave pri govoru ali pa potrebujejo druge ambulantne storitve. Ker v Ita- Prosvetno društvo Štandrež, kulturno društvo Stanko Vuk iz Mirna in kulturno turistično društvo Zarja iz Bilj so konec prejšnjega tedna izpeljala prireditev ob dnevu slovenske kulture Ljubezen zvesto najti. Najprej so jo v petek uprizorili v Biljah, zatem je bil v soboto na vrsti Štandrež. Na odru so se preple- , T A liji nimajo ustrezne govorne terapije v slovenščini, prihajajo v Staro Goro. Pri njih pa se oglasijo tudi starejši bolniki, predvsem tisti, ki potrebujejo drugačne pristope fi-zioterapije, kot so je lahko deležni v domačem okolju. Sicer pa v sklopu bolnišnice v Stari Gori delujeta ambulanta in bolnišnični oddelek. (km) tali pevski nastopi, recitacije in glasba, popestritev je predstavljala baletna točka. S predstavo so se sprehodili skozi življenje Franceta Prešerna; recitirali so njegove pesmi in prebirali njegova pisma. Kulturni dogodek je režiral Božidar Ta-baj, v Štandrežu pa je prisotne nagovoril mladi novogoriški gledališki igralec bumbaca Nejc Cijan Garlatti. Med drugim je poudaril, da je v preteklih letih kar nekaj časa sodeloval z dramsko skupino štan-dreškega prosvetnega društva. »Tukaj čez mejo, kjer se skrbno goji odnos do identitete, je ustvarjanje srčno in zdi se mi, da teži k ohranjanju, združevanju in medsebojnem spoštovanju,« je o svoji izkušnji s štandreškimi gledališkimi igralci povedal Nejc Cijan Garlatti in se spomnil zanimive zgodbe, ki mu jo je nona povedala med nabiranjem »derež«, avtohtone primorske sorte češenj. »Ko je bila nona še otrok, je na tem istem mestu rasla češnja te vrste. Njej in ostalim otrokom je bila za zbirališče. Tam so se pogovarjali in peli. Kmet, od katerega je bila ta češnja, jo je posekal, ker mu je hodilo v nos, da drugi obirajo njegovo češnjo. Ko je veliko let kasneje ta kos zemlje odkupil nonin brat, ga je takoj prosila, naj tam, kjer je pred tolikimi leti rasla češnja, posadi novo, iste vrste; rekla je, da zato, da bi se lahko otroci tam zbirali, družili in imeli lepo, kot se je imela ona. Modrost je tako kot nestrpnost vprašanje osebnih obzorij. Te naj kultura še naprej širi, prodira na neodkrita področja in teši osnovno potrebo vsakega izmed nas - druženje. Ne pozabimo, da za vsemi nami prihajajo nove generacije, ki bodo tudi z užitkom pojedle kakšno češnjo, če jo bomo le ohranili,« je povedal Nejc Cijan Garlatti. GORICA - 37. posoški polmaraton Največja tekaška prireditev na Goriškem V nedeljo bodo nekaj ulic zaprli za promet - Jutri bo »Go premura« Društvo Gruppo Marciatori Gorizia prireja v nedeljo, 1. marca, v sodelovanju s športnim društvom Mark že 37. posoški polmaraton, ki bo ponovno združil mestno območje Gorice, Nove Gorice in Šempetra. Udeleženci se bodo pomerili na tekaški preizkušnji ali pa se bodo odločili za netekmovalni pohod, dolg 7 kilometrov. Start nedeljskega polmaratona bo ob 9.30 na Korzu Verdi; trasa bo nato speljana skozi Šempeter, Novo Gorico, Solkan, nakar se bodo tekači zopet vrnili v Gorico, kjer se bo njihova preizkušnja zaključila na Batti-stijevem trgu. Ob 10. uri pa bo start netekmovalnega pohoda. Med prireditvijo bodo nekatere ulice zaprte za ves promet - tako v Gorici kot v Šempetru in Novi Gorici. Zapore bodo veljale največ dve uri. Za tekače, pričakujejo jih okrog tisoč iz Italije, Slovenije, Hrvaške in drugih držav, bodo poskrbeli redarji ob progi, pripravljenih je tudi več okrepčevalnic. Organizatorji pričakujejo, da bodo tekače spodbujali tudi gledalci ob progi, saj so tako velike tekaške prireditve redkost na Goriškem. Prijave so možne do dneva prireditve. Že jutri med 10. uro in 17.30 bo pred Ljudskim vrtom na Korzu Verdi prireditev »Go premura«, v kateri se bodo tekmovalci pomerili v šprintih. Jutri med 9. in 15. uro bo v dvorani UGG posvet o zdravi prehrani; v nedeljo, 1. marca, bo na istem mestu na ogled razstava o prvi svetovni vojni, za katero bo poskrbel raziskovalec krajevne zgodovine Mario Muto. Več informacij o vse bolj priljubljeni tekaški prireditvi je na spletni strani www.marciatorigorizia.it. ŠTANDREŽ - Ob dnevu slovenske kulture Poklon Prešernu Skupno prireditev izpeljali člani društev iz Štandreža, Bilj in Mirna GORIŠKI PROSTOR_Petek, 27. februarja 2015 1 5 / TRŽIČ - Nezavidljiv primat na Facebooku Marina Julia razglašena za najgršo plažo v Italiji V okviru ankete radijske oddaje Caterpillar - Je bila kriva zamenjava fotografije? Marina Julia je najgrša plaža v Italiji, za kar jo je razglasila javnomnenjska anketa, ki jo je z naslovom Operazione ultima spiaggia znamenita radijska oddaja Caterpillar sprožila na svoji strani družbenega omrežja Facebook. V nezavidljiv finale sta se uvrstili dve plaži: plaža Rosignano Solvay pri Livornu zaradi belega peska, ki je posledica ravnanja bližnjih tovarn s kemikalijami, in tržiška Marina Julia zaradi bližine ladjedelnice in pristanišča, na koncu pa je naslov najgrše plaže dobila slednja, ki pa jo je večina uporabnikov Facebooka izbrala morda tudi zato, ker je na spletu prišlo do zamenjave fotografij: tako je Prenovljena podoba plaže ni pomagala bonaventura pod sliko plaže pri Livornu pisalo, da gre za Marino Julio, pod sliko slednje pa, da gre za plažo Rosignano Solvay. Poleg tega je fotografija Marine Julie, objavljena na Facebooku, kazala zastarelo podobo plaže iz obdobja 90. let prejšnjega stoletja, ki velja za enega najgrših obdobij Marine Julie. Medtem je leta 2012 prišlo do temeljite prenove, mivko so zamenjali s prodom, kraj pa je danes zelo dobro obiskan. To so urednike oddaje opozorili tako številni domačini kot tudi tržiška županja Silvia Altran, a brez uspeha. Na spletu so sicer objavili slike prenovljene plaže, a s komentarjem, da vsakdo pač hvali svojo plažo. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 28. februarja »Aspettando il vento«, zadruga Thalassia; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 3. marca »Don Giovanni«, igrata Alessandro Preziosi in Nando Pao-ne. Predprodaja vstopnic pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sklopu niza Komigo baby v nedeljo, 1. marca, ob 11. uri otroška predstava »Gledališče iz kovčka«, gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288 - info@kul-turnidom.it). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 3., 4., 5., 6. in 7. marca ob 21. uri bo gledališka predstava v režiji Wal-terja Mramorja, ki je nastala v sklopu laboratorija na temo prve svetovne vojne z naslovom »Attimi lunghi come il sospiro«; rezervacije zaradi omejenega števila sedežev po tel. 0481-532317 ali na info@artistiasso-ciatigorizia.it.; informacije in pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 27. februarja, ob 20.45 nastopata violinist Valeriy Sokolov in pianistka Jeanne Mykytka; prodaja vstop- nic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Meraviglioso Boccaccio«. Dvorana 2: 17.00 - 18.20 - 20.00 »Dancing with Maria«; 21.20 »Birdman«. Dvorana 3: 16.30 »Shaun - Vita da pe-cora«;18.10 - 21.00 »Vizio di forma«. (PM 14) DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.15 »Kingsman - Secret Service«. Dvorana 2: 17.00 - 20.30 - 21.45 »Dancing with Maria«; 18.20 »Selma - La strada per la liberta«. Dvorana 3: 16.40 - 18.20 - 20.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 22.10 »Noi e la Giulia«. Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pe-cora«; 18.30 »Dancing with Maria«; 19.50 - 22.10 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 5: 18.10 - 20.00 »Le leggi del desiderio«; 22.00 »Il settimo figlio«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Sivolasi ži-golo« (Filmsko gledališče). il Razstave V GORICI v baru Qubik, na Korzu Verdi 53, bo do 28. februarja na ogled razstava Ernesta Paulina »Povratek Za-rathustre - med naravo in kulturo«. »18. SREČANJE S PRETEKLOSTJO«, srečanje zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin, ki bo v nedeljo, 1. marca, med 9. in 14. uro v športnem centru HIT v Šempetru prireja društvo Soška fronta Nova Gorica. Sodelovali bodo sekcija GSR2, AC Isonzo iz Gorice, Društvo Prijatelji Dolomitov iz Dunaja, Društvo SANG (soft air) iz Nove Gorice, Združenje lastnikov starih vojaških vozil iz Gorice in Park vojaške zgodovine iz Pivke. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. La collezione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia«; do 15. marca ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in Že.P.Z. iz Ronk ter društvi Jadro in Tržič vabijo na večer slovenske kulture KJER SE GLASBA in PESMI PREPLETAJO Nastopajo: MePZ Divača vodi Matej Penko MePZ Lipa iz Bazovice vodi Tamara Ražem Locatelli Orgelska spremljava Ana Velikanje Slavnostni govornik Janez Povše Napovedovalca Nataša Ferletič in Michele Petruz Ob skupnem nastopu pri Missa brevis bo inštrumentalna spremljava prof. Glasbene šole Sežana Sobota, 28. februarja 2015, ob 19. uri Cerkev sv. Lovrenca - Ronke petkih 15.00-19.00; več na www.gal-leriaspazzapan.it. V nedeljo, 1. marca, ob 10. uri bo za otroke med 4. in 7. letom starosti vodeni ogled razstave, ki ga bo popestril gledališki nastop; obvezne najave zaradi omejenega števila po tel. 0481-960816. ~M Koncerti V GORICI: v Kulturnem domu bo danes, 27. februarja, ob 20.30 Ensemble dAnjou nastopil s kantato »Cussi sul scuri de di di Tomuč« iz romana »Re Ricard in Friul«. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org); več na www.centerbratuz.org. 46. MEDNARODNA REVIJA PRIMORSKA POJE: danes, 27. februarja, ob 20. uri v Gradu Dobrovo (MlVS Anakrousis, ZeVS Barkovlje, Mešani cerkveni pevski zbor Volče, PS Tuščak Bač, ZeVS Šmihel, MoPZ Tabor Lokev, DeVS Bodeča neža). »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 27. februarja, ob 20.45 »Castelli di Spagna«, nastopajo kitarist Giulio Chiandetti, sopran Cristina Nadal, recitira Enrico Cavallero; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. V DESKLAH: vstopnice za koncert partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu, so razprodane. V ŠTANDREŽU: župnijski dom Anton Gregorčič vabi ob praznovanju 50-le-tnice na »Spomladanski koncert«, ki ga bosta oblikovala Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem in Primorski akademski zbor Vinko Vo-dopivec v soboto, 28. februarja, ob 20. uri v veliki dvorani župnijskega doma. H Šolske vesti DIJAŠKI DOM V GORICI vpisuje v popoldanske programe za 2. polletje in za š.l. 2015-16. Učencem iz OŠ v Gorici, Štandrežu, Pevmi in Sovodnjah ter SŠ Trinko ponuja strokovno učno pomoč ter dodatno izobraževanje, brezplačne interesne dejavnosti (ples, glasba, gledališče itd.), prijetno druženje in delo z vrstniki, vsakodnevno varstvo do 18.30, zdravo in svežo prehrano, možnost obiskovanja tečajev Glasbene matice kar v domu, prevoz na športne treninge, sodelovanje na novem mu-zikalu DD. Več na spletni strani dija-skidom.it, informacije po tel. 0481533495; vpis možen do zasedbe mest. M Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da za enodnevni avtobusni izlet v soboto, 7. marca, bo odhod avtobusa: Doberdob 7.30, Selce (piceri-ja Al gambero) 7.40, Štivan 8.00, Fer-netiči; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). »SPOZNAVAJMO NOVO GORICO«: voden sprehod po Novi Gorici za odkritje zgodovine, arhitekture, okolja, kulture in politike bo v nedeljo, 1. marca, ob 14.30 z zbirališčem ob mejnem prehodu pri Rafutu. Pohod je brezplačen in bo potekal ob vsakem vremenu, ob zaključku topla jota; informacije po tel. 339-6382180 (Andrea). Prirejajo Forum za Gorico, Kulturni Dom Gorica in časopis ob meji Isonzo - Soča. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov. 0 Prireditve V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo v soboto, 28. februarja, ob 16. uri spominski dan ob prvi obletnici smrti Bogdana Zorža, enega najvidnejših sodobnih slovenskih psihologov in psi-hoterapevtov. V prvem delu bo simpozij, na katerem bodo strokovnjaki in ljudje, ki so sodelovali z Bogdanom Zoržem, spregovorili o njegovem strokovnem in javnem delovanju. V drugem delu, ki se bo začel ob 18. uri, bo kulturni program; vstopnice so brezplačne, obvezna rezervacija na naslovu basa.zorana@amis.net. V TRŽIČU: v Galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 poteka do 28. februarja festival »Natura e cultura senza frontiere«: danes, 27. februarja, ob 18.15 bo arhitekt Irma Visalli predstavila kandidaturo Krasa za seznam UNESCO, sledil bo dokumentarec »Dalla scoperta alla conquista« in poseg geologa Gabrieleja Peressi-ja; ob 20.30 bosta Marco Kulot in Angela Bertogna predstavila knjigo »Ric-cardo Bee un alpinismo titanico«. V GORICI: v palači de Grazia v Ul. Oberdan 15 bo danes, 27. marca, ob 18. uri predstavitev knjige »L'antico cancello. La famiglia von Sonderburg« Marie Luise Grandi. S pisateljico se bo pogovarjala Marina Silvestri. Sledil bo violinski koncert gojencev glasbene akademije mesta Gorica. Prirejajo državna knjižnica in združenje Dante Alighieri. V MERNIKU (OBČINA DOLENJE) bo v prostorih civilne zaščite danes, 27. februarja, ob 18.30 informativno srečanje za preprečevanje goljufij in kaznivih dejanj zlasti na škodo starejših ljudi, ki ga organizira goriška pokrajina v sodelovanju s karabinjer-ji in sindikati upokojencev. V DOBERDOBU: v prostorih kulturnega društva Jezero bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri kulturna prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili bodo mladinska vokalna skupina Anakrousis iz Gropade, srednješolki iz Doberdoba Tina in Mateja z recitacijo poezij Iga Grudna in Valentina Nanut s flavto. Ob priložnosti bo potekal dan včlanjevanja društva Jezero. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka bo v ponedeljek, 2. marca, ob 18. uri predavanje Janka Ferjuca z naslovom » O glini in njeni zdravilni moči«. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v torek, 3. marca, ob 20. uri na drugo od letošnjih »Predavanj«. Gost večera bo znani slovenski teolog, filozof morale in profesor Ivan Štuhec, ki bo spregovoril na temo »Živeti in vzgajati s pametjo za vrednote«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s »Srečanji pod lipami«, bo v Domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici. DAN ŽENA V ŠTANDREŽU: Kulturno društvo Oton Zupančič iz Štandreža bo tudi letos priredilo praznik ob dnevu žena. Domačinke, a tudi druge ženske vabijo v dom Andreja Budala v petek, 6. marca, ob 20. uri. Ob večerji bo druženje popestril gledališki utrinek. Prijave po tel. 347-2420204 (Marta). V ŠTEVERJANU: v kulturnem domu na Bukovju KD Briški grič vabi na večer »Od Prešerna do mimoze«, umetniški poklon ob dnevu žena in odprtje razstave »Ženski pogledi« v soboto, 7. marca, ob 20. uri. Večer bodo oblikovali Mali briški slavčki, Oder mladih Briški grič, Bodeča neža. Obvestila MATIČNI URAD goriške občine bo danes, 27. februarja, zaprt zaradi obnovitvenih del. V ponedeljek, 2. marca, bo urad odprt med 10. in 13. uro ter med 16. in 17. uro, od torka dalje pa bo deloval po običajnem urniku. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 24. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. BAR POSTA na Korzu Verdi 27/29 v Gorici prireja ob dnevu žena v torek, 3. marca, med 9. in 12. uro ter med 16. in 18. uro tržnico, posvečeno biološkim pridelkom podjetnic podjetij Zoff z mlečnimi izdelki, Devetak Sara z biološkimi marmeladami, Lis Rosis in Cosolo; vstop prost. KRUT obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Mali oglasi IŠČEM GOZDOVE za posekanje, v zameno ponujam dostavo dela drvi na dom; tel. 0481-390238 (ob uri obedov). PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Lino Bos-carol s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Stefania Ve-liscig vd. Blasig iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 14.00, Roberto Alt (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 16 Petek, 27. februarja 2015 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Če je Bog, je vse dovoljeno Adrijan Pahor Pred nekaj tedni sem z zanimanjem sledil izmenjavi stališč med profesorjema Simčičem in Pirjevcem v zvezi z trditvijo filozofa Žižka, da je »vse dovoljeno, če Bog je«. Sicer prve Pir-jevčeve glose, v kateri navaja to trditev, nisem prebral, sem pa zato vsa preostala »nadaljevanja«. Izhodišče prvega prispevka in seveda tudi ostalih odgovorov bržkone predstavljata nedavni atentat v Parizu in današnja napeta politična situacija na Bližnjem vzhodu, kjer sa-mooklicana islamska država s svojim nezadržnim širjenjem in rutinskimi poboji v imenu vere nezadržno dviguje temperaturo tudi že izven svojih tako rekoč nadnacionalnih oziroma verskih okvirov. Mislim, da imata bodisi Pirjevec kot Simčič po svoje prav in da jima v temeljnih postavkah ni mogoče česa oporekati. Če je bila vera svojčas v rokah mi-litantnega krščanstva in v današnjih dneh skrajnega islamskega fundamen-talizma, ki ne razlikuje med vero in resnico na eni strani in fanatizmom na drugi, lahko zelo nevarno orožje, kot pravilno trdi Pirjevec, pa z druge strani ni mogoče spodbijati Simčičeve argumentacije, ta se opira na Dostojevskega, vernega ruskega pisatelja, češ da je Boga, v katerega verjamejo junaki njegovih romanov (Bratje Karamazovi, Zločin in kazen), Boga ljubezni in usmiljenja, skratka Boga kot temelj moralnosti, nemogoče oziroma absurdno enačiti z Bogom nemoralnosti, jeze, sovraštva in maščevalnosti. V bistvu bi bila to dejansko negacija Boga samega in zanikanje njegovega bistva. Z drugimi besedami povedano je trditev, da je vse dovoljeno, če Bog je, nekakšna sprevržena ali napačna interpretacija skrajne-žev, ki naj bi verjeli oziroma nasedali absolutni resnici, resnici svojega Boga. V tem smislu bi bila teza, da je vse dovoljeno, če Bog je, dejansko nekakšen paradoks, v nasprotju celo z nietzschejanskim motom Bartolovega romana Alamut: »nič ni resnično, vse je dovoljeno«, kjer gre »nadčlovek« Hasan Ibn / Saba celo tako daleč s svojo filozofijo teologije, da podvomi ali zrelativizira obstoj samega Boga, vendar množice v imenu vere v raj vseeno uspešno manipulira za svoje politične načrte v skladu z geslom »cilj opravičuje sredstva«. On je namreč eden izmed redkih, ki je spoznal »resnico« in si zato lahko vse dovoli, ostali pa si »resnice« ne želijo ali jo celo zavračajo, ker imajo raje pravlj-ce, katerim brezpogojno verjamejo. Težko se je vživeti v psihologijo skrajnežev, ki ta čas v skladu s svojim prepričanjem in priseganjem na svojo vero izvajajo pokole nad nedolžnimi, ki so - kot pravi papež Frančišek - krivi zgolj tega, da so kristjani. Na misel mi zopet in ne čisto slučajno prihaja tudi meni priljubljeni Dostojevski, čigar roman Zločin in kazen smo nedavno obravnavali v šolskih klopeh in je s svojim moralnim problemom razgibal marsikatero šolsko uro. Glavni protagonist Raskolnikov se podobno kot Balzacovi junaki postavi nad vse, celo nad zakone: v njem prevlada ideja o »nadčloveku«, prepričanje, da je vplivnim, sposobnim, značajskim posameznikom, kot je bil npr. Napoleon, dovoljeno vse, tudi zločin. Dostojevski je tako idejo zavračal in je v omenjenem romanu dokazal, kako je tako prepričanje za njegovega junaka usodno. Na začetku se sicer etično neoporečni Raskolnikov ob misli na zločin, ki si ga je omislil, pod vplivom lastnih moralnih zakonov, zgrozi in se mu odreče, vendar se kasneje ob vse bolj vsiljivi teoriji, da se ljudje delijo na Napoleone, ki jim je v svetu, kjer vlada brezbožni nihilizem, vse dovoljeno, in na čredo, za katero veljajo napisani in nenapisani moralni zakoni, vseeno odloči, da spada med prve, »Napoleone« in ne med »uši« - čredo. V njegovi razdvojeni osebnosti (ni naključje, da se imenuje Raskolikov), kjer se bijeta čustveni (dobro) in razumski del (zlo), zmaguje slednji, vendar samo začasno. Po opravljenem zločinu se v njem vse bolj in bolj prebuja njegova vest, božja postava, morala, zavest, da ni ubil »samo« človeka, ampak tudi samega sebe. Zave se nedotakljivosti vsakega življenja. Z opravljenim zločinom je skratka prelomil moralni zakon, zasidran v njem samem. Na koncu torej prevlada morala, glas vesti, božje, »dobro«, zato dvojni umor tudi prizna in se ga kesa. Predvsem pa ga odreši Sonjina ljubezen, ki se izkaže kot brezpogojno žrtvovanje za ljubljeno osebo. Etičen človek, kakšen je navsezadnje Raskolnikov bil, tudi pred zbli-žanjem z božjim, bi torej moral po vsej logiki svoje ravnanje podrejati nekemu splošnemu etičnemu principu, ki bi moral veljati za vsakega človeka. Zato ostaja nerešljiva uganka, zakaj se (še vedno) ubija sočloveka celo brez občutka slabe vesti in ali je res mogoče, da pri skupini ekstremistov, ki žanje tudi v Evropi kar nekaj konsenza in čedalje bolj pridobiva na moči in vplivu, prevlada samovoljno ukrepanje v imenu božje volje. Vse to namreč očitno ni posledica molitve, pogovora z Bogom, ampak samosvoja interpretacija verskega nauka in moralnih principov. Tem ljudem oziroma njihovim (voditeljem) »teo-kratom« naj bi torej bila zaupana oblast nad ljudstvom, ki lahko verjame ali pa ne svojim nadrejenim, glavno je, da se v političnem in socialnem smislu vse skupaj ne sprevrže v anarhijo in kaos, kar pa se je, žal, že udejanilo, za kar nosi velik delež krivde napačna »zahodna« politika do držav Bližnjega vzhoda. Katera trditev je torej bolj umestna? Nemara je še najbolj (po mojem) prepričljiv odgovor na to vprašanje posredoval svojčas David Hume, ki je bil veren človek, in sicer, da je edina pot, s katero pokažemo resnično spoštovanje do Boga, ta, da delujemo moralno, ne da bi se pri tem ozirali na božji obstoj; po drugi strani pa seveda ni možno a priori izključiti da bi neverni posameznik ne mogel svoja dejanja podrejati svojemu (glas vesti) ali splošnemu moralnemu zakonu ... Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V vojnem času je preskrba živil eden izmed glavnih problemov prebivalstva. »Premožni ljudje so si brez dvoma preskrbeli zadosti živil, da bodo tedne in morda tudi mesece lahko izhajali. Kdor pa ni zmogel gotovega denarja, da bi si bil napravil zalogo živil, kdor živi od tega, kar sproti zasluži, ta zna priti v velike zadrege, če bi res nastalo pomanjkanje. Že vladne odredbe same so priča, da obstoji neka nevarnost, da je torej razmeroma malo živil na razpolaganje. Določbe o maksimalnih cenah, o mešanju moke z ječmenovo, koruzno in krompirjevo moko, oziroma s sladkorjem, prepoved izvažati gotove pridelke, prepoved porabljati gotove pridelke za klajo, to je kolikor toliko vplivalo, da se je dotičnega blaga dokaj manj porabilo, kakor v navadnih časih, a če bo ta vpliv tako velik, da bomo z živili do konca izhajali, je še vprašanje. Na Dunaju so konstatirali, da se vzlic vsemu običajnih živil nič manj ne porabi, dasi so se cene zvišale in se je kvaliteta moke vsled raznih primesi poslabšala, zlasti ker imajo ljudje dobre zaslužke in dobivajo rodbine pod zastavo poklicanih vojakov znatne podpore. Če se uvažuje, da je bila lanska letina pri nas, kakor na Ogrskem bolj slaba, če se upošteva, da je bilo treba v Galiciji velike zaloge pustiti sovražniku, da je ustavljen ves uvoz, ki je pri žitu znašal celo tretjino naše potrebščine in če se končno pomisli, koliko moke, ovsa in mesa je treba za armado, potem je očitno, da se mora konsum zmanjšati kar najbolj mogoče, sicer ne bomo mogli izhajati do prihodnje žetve. V normalnih časih lahko konsumira vsak, kolikor hoče, zakaj če kakega blaga zmanjka, ga je lahka dobiti iz inozemstva. Zdaj pa je treba z združenimi močmi delati, da se bo vse prebivalstvo in vse vojaštvo pre-hranilo do konca vojne. Sovražniki hočejo našo državo izstradati. To se da preprečiti, le če se konsum zmanjša. Ne dvomimo čisto nič o dobri volji vlade, pomagati v tej sili, ali zdi se nam, da ga sploh ni sredstva za pomoč. Gotovi listi prijemajo vlado, da odlaša, da se obotavlja in ne ve kod in kam, a vsa ta očitanja razpadejo v nič. Mi nimamo toliko živil, da bi mogli izhajati, če se bo živelo, kakor v normalnih časih in poglavitna pomoč je, da se zmanjša konsum.« TA TEDEN A PHIHORSKI DNEVHIK T ■ I j .1 lllillilE .11 ■ IIL-I ■ I ■ II ■ I ii I-1 '■■>■■ IBI lUii PRED 50 LETI Tudi Primorski dnevnik je v teh dneh poročal o usmrtitvi voditelja Malcolma X. »Črnski ekstremistični voditelj je bil ubit, ko je govoril množici več sto ljudi v neki dvorani v črnski četrti v New Yorku. Nenadoma je počilo več strelov, od katerih so nekateri zadeli Malcol-ma. Ranjeni sta bili še drugi dve osebi. Malcolma so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl. Že pre časom je bil proti Malcolmu izvršen atentat, ko so neznanci zažgali njegovo stanovanje. Malcolm, njegova žena in njegovi otroci so se komaj rešili pred plameni. Neki črnski časnikar poroča, da je bil navzoč v dvorani, ko so počili streli, in sicer ko je Malcolm X komaj začel govoriti. Dalje poroča, da je pred dvorano opazil Malcolmove pristaše, ki so pretepali nekatere črnce in kričali: »Ne dajte jim zbežati, ubijte jih!« Prišli so policaji, ki so jih rešili. Malcolmov advokat je izjavil, da je nameraval Malcolm med svojim govorom povedati imena tistih, ki so ga skušali ubiti. Policija je aretirala mladega črnca Thomasa Hagana, ki je star dvaindvajset let in še druga dva črnca, katere obtožujejo umora Malcolma. Aretirani so sedaj v bolnišnici, ker jih je množica pretepla. Policija je medtem močno zastražila ves Harlem in odredila izredne varnostne ukrepe. Zlasti je zastražila stanovanje voditelja sekte črnskih muslimanov Alijaha Muhameda, ki je pred dvema letoma izključil iz svoje organizacije Malcolma X. Črnski voditelj Martin Luther King je medtem izjavil, da »ta umor mora naši družbi pokazati, da sta nasilje in sovraštvo slabi sredstvi, ki ju je treba pozabiti.« V Londonu je črnski voditelj James Baldwin izjavil časnikarjem: »Krivda je vas Evropejcev, ki ste ustvarili nadvlado belcev, da je ta človek mrtev. Niste neposredno krivi, toda odgovornost je vaša. Kar se je zgodilo Malcol-mu X, bi se lahko zgodilo meni, ker sva proizvod iste družbe. Ozračje, ki ste ga vsi vi na zahodu ustvarili, spravlja v nevarnost vsakogar v Ameriki!«« PISMA UREDNIŠTVU Uradi in organi Ace Mermolja ima prav, ko trdi, da je v Italiji vse preveč uradov in birokracije. V preteklosti so sprejeli v službo na vseh nivojih preveliko število javnih uslužbencev, ki morajo danes upravičiti njihovo službo in zato postavljajo vedno nove akte in postopke. To se je zgodilo bodisi iz volilnih razlogov, ker so politiki tako dobili glasove od družin oseb, ki so jih zaposlili, bodisi zaradi razširjene brezposelnosti predvsem na Jugu Italije, ki so jo skušali omiliti z javnimi službami, bodisi zaradi neurejene in neumestne zakonodaje, ki je uvajala in uvaja vedno nove urade in postopke. Upam pa, da se bo Ace Mermolja strinjal z mano, ko trdim, da je treba ločiti med birokratskim aparatom in organi, ki odločajo v imenu ljudi, ki so jih izvolili: eno so politični organi, drugo je aparat, ki uresničuje in izvaja odločitve teh organov. Lahko imamo tudi več političnih organov in manj uradov, ker lahko koncentriramo izvajanje sklepov in zakonov prvih v manjše število drugih. To je redna praksa v marsikateri državi. Zmanjšati količino uradov in postopkov je pozitivno za vseh, saj zmanjša napore občanov in stroške javne uprave. Zmanjšanje organov, ki jih lahko ljudje izvolijo je pa zmanjšanje demokracije in škodi političnim izbiram. Oddaljiti središča odločanja od ljudi je zgrešeno, ker je znano, da najbolje ukrepa, kdor je najbližji ljudem ne pa kdor odloča nekje tam daleč nad velikim teritorijem in številom ljudi, ki jih niti ne pozna. Velike evropske države so ta način odločanja že začele opuščati. Ravno tako negativno je prepuščati izbiro glavnih življenjskih smernic neizvoljenim osebam, saj s tem odvzamemo suverenost ljudstvu, kot pravi 1. člen italijanske ustave. Zato vsaka kritika reformam javnega aparata ni samo metanje polen pod noge občanov, ni ohranjanje za vsako ceno domačnosti in mesta sorodnikov. Gre za zgrešeno predstavo. Če kritiziram zmanjšanje organov, ki so ljudem bližji in ne predstavljajo nobenega velikega stroška, kritiziram zmanjšanje demokracije in možnosti odločanja ljudstva. Kritiziram torej izbiro, ki je v nasprotju z moderno liberalno državo, kot je nastala iz francoske revolucije. Rajonski svet je še kako dragocen za delo občinskih svetnikov, odbornikov in županov, ki ne poznajo vseh potreb svojih občanov. Velika občina težje odgovarja potrebam ljudi kot pa majhna. Če zdru- žujem občine v neko celoto, ali ne obnavljam s tem pokrajine? Če bi še imeli Kraško Gorsko skupnost namesto samo Dežele, bi verjetno drugače ukrepali okoli afere prosekarja. In še bi lahko nadaljevali. Od tod moja kritika in kritika stranke kateri pripadam metodi in vsebini nekaterih državnih in deželnih reform, ki so danes v teku, ne zaradi konservatizma ali nazadnjaštva ali skomin po ohranjanju sedanjega stanja za vsako ceno, ampak za ohranitev svobode odločanja ljudi. Upam, da se tudi Ace Mermolja strinja s tem razmišljanjem. Peter Močnik Še o šolski problematiki Spoštovani bralci in mogoče zaskrbljeni šolniki, oglašam se, da pojasnim netočne informacije v zvezi s šolsko problematiko, katera mi je zelo pri srcu. Imam že 20 letno izkušnjo kot razredna učiteljica (in ne le tri dolg leta) in sem v teh letih se spopadla z številnimi reformami in tudi preobrati šolskega dela in sistema. Svoje delo sem, opravljam in bom vedno opravljala samo v korist otrok in vzgoje ter z veseljem sprejemala konstruktivne kritike in zakaj ne tudi morebitne pohvale. Sedaj pa se obrnem do Vas kot sin-dikalistka CISL SCUOLA FVG, da Vam razjasnim določena napačna dejstva, ki so bila izrečena tudi proti moji osebi. Sindikalistka sem uradno tri leta in kočljivemu svetu sem se približala iz potrebe po pravičnosti. Sama sem utrpela velike in hude krivice v šolskem slovenskem sistemu. Moje bege pa sama rešujem s pomočjo odvetnikov in sigurno ne izrabljam članka na straneh Primorskega dnevnika za lastni interes. Moja zadeva je še odprta zadeva in o tem se bodo drugi izrekli v pozitivnem ali negativnem smislu. Oprostite za mojo iskreno izjavo in vrnimo se na resnične šolske problematike. Kot sindikalistka sem zelo zaskrbljena za organik slovenske šole, kajti od zakona Gelmini naprej smo utrpeli krčenje delovnih mest in marsikaj drugega, čeprav so slovenske šole zaščitene z neštetimi sporazumi in zakoni. Šole z italijanskem učnim jezikom v Sloveniji in na Hrvaškem tega niso bile deležne. Razredi s šestimi učenci niso združeni... To seveda je stvar politike in kot majhen človek razlogov za take razlike ne poznam in problematiki nisem kos. Renzijeva Dobra šola predvideva funkcionalni seznam osebja. Po pogo- vorih z ravnatelji smo ugotovili, da za slovenske šole v zamejstvu to ni izvedljivo, kajti naše lestvice so skoraj izčrpane. Zakon stabilnosti je prišel v veljavo s 1. januarjem 2015, za nas šolnike pa bo to veljalo s 1. septembrom 2015. Sedem dni brez suplenc za neučno osebje, en da za učno osebje. To je že zakon in ne mentalne dražbe Svetličeve. Ponovno se vračam na isto vprašanje. Kje so ostanki denarja za doklado za dvojezičnost? Pisno sem to vprašala tudi revizorje. Je mogoče kako ravnateljstvo, v katerem za eno celo šolsko leto ni bil nihče službeno odsoten? Slovenska ravnateljstva dobijo iz Rima celotno vsoto za vsakega uslužbenca brez odtegljajev za morebitne odsotnosti. Zakaj Špeter ima v bilanci ostanke? Zahvaljujem se Vam za pozornost in moj edini namen je prozornost. Martina Svetlič / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. februarja 2015 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dol-ci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Show: Forte forte forte RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.40 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Nad.: Il commissario Rex 22.55 Nad.: The Good Wife 23.55 Troppo giusti RAI3 6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Ronin (akc., '98, i. R. De Niro, J. Reno) 23.15 Sfide RAI4 11.45 15.35 La vita segreta di una teenager americana 12.30 18.00 Xena 13.15 18.50 Andromeda 14.00 19.35 Rai Player 14.10 20.25 Star Trek Enterprise 14.55 90210 16.20 The Lost World 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.40 Stargate Atlantis 16.40 Nad.: Legami 17.30 Novice 17.35 Nad.: Batticuore 18.25 Nad.: La signora in rosa 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.05 Fiction Magazine _RETE4_ 6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Miami Vice 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Cara-binieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricet-te all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ie-ri e oggi in Tv 16.00 Film: Il grande sentie-ro (vestern, '64) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Nad.: Il bosco 23.15 Grand Hotel Chiambretti _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 0.00 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House -Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Show: Colorado IRIS 21.15 Film: Viaggio al centro della Terra (pust., '09) 22.55 Film: Suck (kom., '09) _RAI5_ 14.10 Wild Italy 15.05 Acqua - Un piane-ta che ha sete 15.55 Gledališče: La mia famiglia 18.05 Novice 18.10 20.40 Memo -L'agenda culturale 18.35 Una citta, tre im-peri 19.40 Progetto Greci: Le rane secon-do Ronconi 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Terramatta 22.40 Scaramouche Sca-ramouche 23.15 David Letterman Show RAI MOVIE 14.10 17.35 Rai Player 14.20 Film: Tomahawk - Scure di guerra (vestern, '51) 15.45 Film: Pericolosamente bionda (kom., '08, i. J. Simpson) 17.30 Novice 17.45 Film: Goodnight for Justice - Il valore di un uomo (vestern, '12) 19.20 Film: Chimera (kom., It., '68) 21.15 Film: Copycat - Omicidi in serie (triler, '95) 23.20 Film: I guerrieri dell'in-ferno (dram., '78) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.0519.10 Rai Player 12.15 Nad.: Medicina Generale 13.10 19.20 Nad.: Terra Nostra 14.05 Serija: Medium 15.35 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.40 Nad.: Capri CIELO 12.0013.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.30 18.00 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.45 La boss della cucina 19.15 Cucine da incubo 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Britain's Got Talent 23.15 Hotel allo sbando DMAX 12.30 18.35 Affare fatto! 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 20.20 Rimozione forzata 21.10 Finding Bigfoot: cacciatori di mostri 22.00 Ultima fermata: Alaska 22.55 Oro de-gli abissi 23.45 Video del tubo SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 18.25 Kviz: Vem! 11.05 15.45, 18.10 Risanke in otroške serije 12.1018.00 Infodrom 12.15 Dok. film: Alkohol v našem življenju 12.25 Kaj pa ti misliš? 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 16.15 Osmi dan 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.05 Polnočni klub SLOVENIJA2 6.00 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.25 Infodrom 8.35 Impro Tv 10.00 19.10 Točka 10.55 15.35 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (ž), prenos 12.30 Avtomobilnost 13.15 Nordijsko smučanje: SP 13.30 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, štafeta 4x10 km (m), prenos 16.45 Migaj raje z nami 17.20 Nogomet: vrhunci evropske lige 18.10 Dok. film: Otoki svetlobe 20.00 Dok. serija: Božanske ženske 20.50 Nan.: Starši v manjšini 21.25 Nad.: Popravljena krivica 10.30 Film: Dalle Ardenne all'inferno (voj., '67) 12.50 Film: Perché si uccide un magi-strato (krim., '74) 15.00 Film: Confidenze ad uno sconosciuto (dram., '95, i. W. Hurt) 16.50 Film: Metalmeccanico e parrucchie-ra in un turbine di sesso (kom., It., '98) 18.45 Supercinema 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Facile preda (triler, '95, i. C. Crawford) 23.00 Film: Codice Mercury (det., '98, i. B. Willis) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.25 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menù di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Serija: Agente speciale Sue Thomas 15.00 SOS Tata 17.00 Cambio moglie 21.10 Serija: Josephine, ange gardien TELEQUATTRO 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 11.15 21.00 Ring 13.1517.55, 20.25 Oggi è 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Veliki post: Le beatitudini in famiglia 18.00 18.55, 23.35, 0.00 Trieste in diretta 20.00 20.55, 23.30 Il bollettino della neve 20.05 Happy Hour _LAEFFE_ 12.45 17.45 Jamie - Ricetta a cinque euro 14.4018.45 Il cuoco vagabondo 15.40 L'ar-tista vagabondo 16.45 Grand Designs 19.45 Novice 20.05 Racconti sul corpo 21.00 Nad.: Fleming, essere James Bond 22.50 Film: Ragazze interrotte (dram., i. A. Jolie) 22.10 Film: Ločitev (dram., '11) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, štafeta 4x10 km (m) 17.25 Sredozemlje 18.00 Firbcolo-gi 18.25 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Ethnopolis 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Dok.: Modrina 23.30 Avtomobilizem _POP TV_ 7.00 Risanke 8.5010.00, 11.10, 12.25 Tv prodaja 9.05 Queen Latifah Show 10.15 15.55 Nad.: Moje srce je tvoje 11.25 16.50 Nad.: Barva strasti 12.40 17.55 Nad.: Dubrovni-ška zora 13.40 Serija: Lepo je biti sosed 14.15 Serija: Preprosto italijansko 15.20 Serija: Ana kuha 17.00 18.55, 22.40 Novice 20.00 Film: Skyfall (akc., '12, i. D. Craig) 23.10 Eurojackpot 23.15 Film: Tabu (ho-ror, '02) _KANAL A_ 7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.15 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke in otroške odd. 9.4016.35 Serija: Veliki pokovci 10.05 Serija: Zvit in prebrisan 11.00 13.10, 13.25 Petek, 27.februarja Rai 3, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Ronin Francija, Velika Britanija, ZDA 1998 Režija: John Frankenheimer Igrajo: Robert De Niro, Jean Reno, Michael Lonsdale in Sean Bean Po padcu Berlinskega zidu ostanejo poklicni vohuni v bistvu brezposelni in si pač pomagajo kot morejo in znajo. Pet starih kolegov se tako znajde v Parizu. Njihov cilj je ta, da za New Iro ukradejo skrivnostni kovček. Deirdre je odgovorna za podvig, a ostalim noče razkriti za kaj gre. Sam, bivši uslužbenec Cie pa sluti, da naloga ne bo enostavna. Ostali člani ekipe, Parižan Vincent, nekdanji agent KGB-ja Gregor, voznik Larry in strokovnjak za orožje Spence pa so veliko bolj ravnodušni, vsaj do trenutka, ko jim je jasno, da ta igra vodi direktno v propad ... Prepričljiva zgodba Frankenheimerjevega akcijskega filma je obogatena z izrednim nastopom De Nira in Renoja, pa tudi nekaterimi scenami, ki so se zapisale v anale. Tv prodaja 12.20 Serija: Dirke na daljinca 13.4018.55 Serija: Komisar Rex 14.40 Film: Pasji policist (kom.) 17.05 Serija: Odvetnik z ulice 20.00 Film: Denis pokora (kom., '93) 21.55 Film: Fandango (kom., '85, i. K. Costner) 23.40 Film: Drakula (horor, '92, i. G. Oldman, W. Ryder) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.05 Nan.: Osnove Sherlocka Holmesa 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.20 18.00 Nan.: Castle 15.15 Nan.: Pretkane služkinje 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Zasebna klinika 19.00 Danes 20.00 Ustreli! 20.55 Film: Asterix na olimpijskih igrah (kom., '08) 23.05 Nan.: Obveščevalec RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba - sodeluje psihologinja in psihoterapevtka dr. Marina Flego; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja - 15. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40, 12.55, 18.25 SMS; 10.00 Evropa osebno; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 514 Petek, 27. februarja 2015 APrimorski r dnevnik »Resnica« o Alonsu RIM - Šef McLarna Ron Dennis je delno razkril ozadje Alonsove nesreče na treningu formule ena v Barceloni, saj ta zbuja velike dvome. Dennis je vnovič zanikal, da je šlo za okvaro dirkalnika. Priznal je tudi, da je Alonso dvakrat dobil udarec v čelado, da je bil nekaj sekund nezavesten in da je v bolnici izgubljal spomin, zato so ga tudi zadržali tri dni. »Nismo niti gotovi, da je bil pri zavesti pred nesrečo,« je potrdil Dennis in dodal tudi: »Je še prezgodaj, da bi lahko zagotovo zatrdili, da bo Fernando nastopil na prvi dirki sezone 15. marca v Melbournu.« Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Marcello Lippi se vrača PEKING - Marcello Lippi po treh letih zapušča Kitajsko in se vrača domov. Kot trener moštva Guangzhou Evergrande je bajno služil in dosegal odlične rezultate, trikrat je bil prvak, osvojil je tudi azijsko ligo prvakov. Novembra je trenersko mesto prepustil rojaku Fabiu Cannavaru in postal tehnični direktor. »Utrujen sem, moram se vrniti domov,« je povedal 66-letni strokovnjak iz Viareggia. A ne bo dolgo miroval. Sprejel bi vodenje katere od reprezentanc in se rad preizkusil na evropskem prvenstvu, ki ga še ni osvojil. SP V NORDIJSKIH DISCIPLINAH - Peter Prevc na veliki skakalnici dober, a ne dovolj dober Nesrečno 4. mesto FALUN - Namesto vloge junaka je Peter Prevc na tekmi svetovnega prvenstva na veliki skakalnici odigral vlogo nesrečnika. Pristal je pri 134 in 125,5 metra in osvojil četrto mesto, bronasta medalja pa se mu je izmuznila za drobne 1,1 točke. »Tekma je bila zelo razburljiva. Po neuspešnem poskusnem skoku sem se uspel zbrati. V prvi seriji sem imel dober veter in naredil dober skok, žal pa je bil nekaj slabši doskok. Tudi v drugi seriji sem skočil dobro,« je bil s tekmo v pogovoru za televizijo Slovenija zadovoljen Prevc, ki je medaljo bržkone izgubil zaradi slabega doskoka v prvi seriji. »Žal je prostora na odru za medalje le za tri in tja se mi ni uspelo uvrstiti,« je še dejal 22-letni vodilni skakalec v svetovnem pokalu, ki pa je močno popravil vtis po zanj slabem 13. mestu na srednji napravi. Boj za medalje se je v drugi seriji začel z odličnim nastopom osmouvrščenega Norvežana Runeje Velte, a se je zdelo, da bo 128,5 metra vendarle premalo za medaljo. A za njim je najprej slabo skočil Japonec Noriaki Kasai, pa tudi skoka rojaka Andersa Fannemela in zmagovalca novoletne turneje Avstrijca Stefana Krafta nista bila dovolj dobra za prevzem vodstva. Četrtouvrščeni Peter Prevc je imel le 2,5 točke prednosti, skok 125,5 metra pa je bil za meter prekratek, da bi slovenski nosilec dveh olimpijskih medalj iz Sočija in svetovnega prvenstva v Val di Fiemme-ju 2013 prevzel vodstvo. Suvereno je na prvo mesto nato "priletel" avstrijski zvezdnik preteklih let Schlierenzauer, ki je osvojil že svojo deseto medaljo na SP. Prevc je nato lahko še upal na medaljo po slabem skoku Norvežana Andersa Bardala, a bi moral slabo skočiti tudi Nemec Severin Freund, eden od tekmecev Prevca za veliki kristalni globus. Šestindvajsetletni Freund, ki je na prvenstvu že osvojil srebro na srednji napravi in zlato z mešano ekipo, ni ničesar prepustil naključju in ob zadnjem skoku na tekmi postavil tudi nov rekord skakalnice (135,5, metra) ter Nemčiji zagotovil prvo posamično zlato na SP po letu 2001 in uspehu Martina Schmitta v Lahtiju. Skakalci bodo prvenstvo sklenili z jutrišnjo ekipno tekmo. Izidi: 1. Severin Freund (Nem) 268,7 točke; 2. Gregor Schlierenzauer (Avt) 246,4; 3. Rune Velta (Nor) 242,9; 4. Peter Prevc (Slo) 241,8; 5. Stefan Kraft (Avt) 237,7; 6. Anders Bardal (Nor) 236,5; 7. Anders Fanne-mel (Nor) 233,9; 8. Roman Koudelka (Češ) 233,6; 9. Piotr Žyla (Pol) 229,8; 10. Markus Eisenbichler (Nem) 227,9; 11. Noriaki Kasai (Jap) 227,3; 12. Ka-mil Stoch (Pol) 225,0; 13. Junshiro Ko-bayashi (Jap) 222,7; 14. Michael Hay-bock (Avt) 221,0; 15. Richard Freitag (Nem) 219,0; 25. Jernej Damjan (Slo) 197,5; 26. Nejc Dezman (Slo) 197,2; 37. Matjaž Pungertar (Slo) 85,3. Prevc (arhivski posnetek) v Falunu za 1,2 točke prekratek ansa Alessandro Pittin tokrat v ozadju FALUN - Karnijcu Alessandru Pittinu v drugi tekmi nordijske kombinacije na SP v Falunu po pričakovanjih ni uspelo ponoviti uspešnega nastopa prejšnjega tedna, ko je osvojil srebrno odličje. Športnik iz naše dežele ima največ težav s skoki in velika skakalnica je bila zanj, za razliko od srednje, usodna, saj je na njej s skromnim skoko 80 metrov »pridelal« 40 sekund zaostanka, ki jih v teku na 10 km ni mogel več nadoknaditi, pristal je namreč na 25. mestu z minuto 47 sekundami zaostanka. Prvo zmago na SP je Avstriji priboril Bernhard Gruber, ki je skozi cilj 10-kilometrske tekaške preizkušnje prišel z dobrimi enajstimi sekundami prednosti pred Francozom Francoisom Braudom, tretje mesto pa je v tesnem zaključku z Norvežanom Magnusom Moanom za pičli dve desetinki sekunde zasedel Nemec Johannes Rydzek, ki je tako osvojil še tretjo medaljo na tem prvenstvu. Na manjši napravi je bil zlat, prav tako pa v ekipni tekmi. SMUČARSKI TEKI Marit Bjorgen, nad njo pa nebo FALUN - Norveška tekačica Marit Bjorgen je lani v Sočiju s šestimi osvojenimi zlatimi kolajnami postala najuspešnejša zimska olimpijka vseh časov, letos v Fa-lunu pa je poskrbela, da se je tudi na svetovnih prvenstvih zapisala v zgodovino. S štafeto je osvojila zlato medaljo, njeno štirinajsto na SP, s katero je prehitela Rusinjo Jeleno Vjalbe. Marit Bjor-gen se je z Vjalbejevo sicer izenačila po številu zlatih medalj, a ker ima več drugih in tretjih mest (Bjorgen 14-4-3, Vjalbe 14-3-0), je na vrhu razpredelnice vendarle prehitela Rusinjo. Pri 34 letih je to zanjo najverjetneje zadnje veliko tekmovanje, zato je bila zlate medalje še toliko bolj vesela. Marit Bjorgen je na treh olimpijskih igrah osvojila šest zlatih medalj, dve srebrni in eno bronasto. V svetovnem pokalu ima devetdeset zmag. Uspeh Bjorgenova je zasenčil ostale dosežke, tako srebro Švedske in bron Finske, kakor tudi deseto mesto Slovenije. SP novembra? Ne, hvala! BERLIN - Zamisel, da bi svetovno nogometno prvenstvo leta 2022 v Katarju priredili novembra oziroma decembra, da bi se izognili visokim temperaturam poletnih mesecev, mora Mednarodna nogometna zveze še potrditi, a že buri duhove v Evropi. Predsednik nemške nogometne lige (DFL) Reinhard Rauball se jezi, da Fifa evropskim klubom ne želi ponuditi nobene odškodnine za izgubo najboljših igralcev na vrhuncu sezone. Oseminšest-desetletni Nemec je dejal, da je to prav žaljivo. Zato se bo podal v boj s Fifo, dokler zadeve ne bodo zadovoljivo rešili. V boj namerava vključiti širok nabor evropskih klubov in držav, ki bodo pri menjavi termina svetovnega prvenstva prav tako oškodovani. Vonnova imela srečo MÜNCHEN - Ameriška smučarska zvezdnica Lindsey Vonn je imela v sredo na letališču v Münchenu srečo. Letališki policisti so ji pomagali, da se je lahko vkrcala na letalo za Bolgarijo, kjer bo potekala naslednja tekma v svetovnem prvenstvu, čeprav je v Salzburgu pozabila svoj potni list. Policisti na letališču so jo prepoznali in ji po slikanju za nadomestni potni list omogočili prehod na letalo za Bolgarijo. Nadal lovi Samprasa BUENOS AIRES - Rafael Nadal je v dvoboju z domačinom Ar-guellom v Buenos Airesu dosegel svojo 714. posamično zmago na turnirjih najvišje ravni, s katero je presegel Borisa Beckerja. Zdaj lovi Američana Peta Samprasa, ki je zbral 762 zmag. Med še aktivnimi igralci je pred njim le Švicar Roger Federer, ki s 1004 posamičnimi uspehi kot tretji lovil češko-ameriškega igralca Ivana Lendla (1071), na prvem mestu pa je prepričljivo še en Američan Jimmy Connors s 1253 zmagami. NOGOMET - Poln izkupiček italijanskih moštev v evropski ligi Vsi v osmino finala! RIM - Evropska liga ni liga prvakov, a italijanski nogomet v njej le doživlja trenutek slave. Vseh pet njenih predstavnikov se je sinoči namreč uvrstilo v osmino finala. Roma si je na Nizozemskem v naelek-trenem ozračju po izgredih v Rimu z 2:1 vendarle podredila Feyenoord. Po izključitvi domačega igralca v 54. je bila tekma zaradi izgredov navijačev (v sodnika je tudi priletel predmet) dobrih deset minut prekinjena, Feyenoord je takoj zatem izenačil uvdni gol Ljajica, a Roma ni izgubila glave, dosegla drugi gol z Gervinhom v protinapadu, nato uspela zajeziti nasprotnike. Prestižno zmago sta dosegli Fiorentina doma proti angleškemu Tottenham in Torino v Bilbau. Po izidu 1:1 na prvi tekmi so Angleži v Firencah ves prvi polčas diktirali tempo igre, Fiorentino sta reševali obramba in vratar Neto. A varovanci trenerja Montelle so v drugem polčasu doživeli pravi preporod. Že v 9. minuti je zadel Mario Gomez, po še nekaj priložnostih pa je izid na varno spravil Salem v 26. minuti. Jospi Iličic je tekmo preživel na klopi. Čisto rutinski sta bili zmagi Interja (60 minut je imel igralca več) in Napolija. Inter - Celtic Glasgow 1:0 (0:0) ansa De Rossi (Roma) po prvem golu proti Feyenoordu Strelec: Guzman v 19. min. Prva tekma Strelec: Guarin v 88. min. Prva tekma 1:1 Athletic Bilbao - Torino 2:3 (1:2) Strelci: Quagliarella (T) v 16., Iraola (B) v 44., Lopez (R) v 47., De Marcos (B) 61., Darmina (T) v 67. min. Prva tekma 2:2 Fiorentina - Tottenham 2:0 (0:0) Strelca: Gomez v 54. in Salem 71. min. Prva tekma 1:1 Napoli - Trabzonspor 1:0 (1:0) 4:0 Feyenoord - Roma (0:1) Strelec: Ljajič (R) v 45., Manu (F) v 57., Gervinho v 60. min. Prva tekma 1:1 Naprej tudi: Dinamo Moskva, Zenit Sankt Peterburg, Bešiktaš, Sevilla, Dinamo Kijev, Villareal, Ajax, Brugge, Everton, Wolfsburg in Dnjeper. Kandidat Brisbane BRISBANE - Župan Brisbana v Avstraliji Graham Quirk želi, da bi olimpijske igre 28 let po uspehu Sydneyja spet gostili na peti celini. Večmilijonska metropola bi tako postala tekmica za gostitelja olimpijskih iger 2028 Berlinu ali Hamburgu.Pred-log bo podal na srečanju županov v regiji, ki bo v začetku meseca marca. EVROLIGA 2. del, 8. krog: Real Madrid - Crvena zvezda, Žalgiris Kaunas - Ga-latasaray 72:59, Maccabi Tel Aviv - Panat-hinaikos 73:70, Nižni Novgorod - Armani Milano 76:85. FORMULA ENA - Z zamudo, pa vendar. Moštvo Force India je zadnjih hip predstavilo svoj (ne preveč) nov dirkalnik VJM08 in ga bo konec tedna preizkusil na testih v Barcleoni. Nico Hulkenberg in Sergio Perez bosta imela tako v primerjavi s tekmeci precej slabše izhodišče za uvodno dirki sezone, ki bo 15. marca v Melbournu. TENIS - Ptujski teniški igralec Blaž Rola (24 let) je na turnirju v Buenos Aire-su z nagradnim skladom 573.750 dolarjev z uvrstitvijo v četrtino finala dosegel svoj največji uspeh na turnirjih serije ATP. S 6:2, 6:1 je odpravil domačina Bagnisa. / ŠPORT Petek, 27. februarja 2015 19 NAVIJAŠTVO - Cheerdance Millenium na DP Za preboj na EP z izkušeno ekipo Konec tedna se bo v kraju Salso-maggiore Terme začel boj za državni naslov v cheerleadingu v organizaciji italijanske zveze cheerleadinga (FIC). Tam bo nastopila tudi ekipa Cheer-dance Millenium. To pa ne bo ne otroška skupina Zajčki niti mladinska ekipa Strele, ki redno trenirata pri klubu, ampak na novo ustanovljena štiričlanska ekipa, ki jo sestavljajo povratnice v dres slovenskega navijaškega društva. Četvorko sestavljajo Katerina Iscra, Jasna Kneipp, Nikol Križmančič in Kristina Žerjal, torej navijačice, ki so sicer tekmovalno pot zaključile pred dvema oziroma štirimi leti, društvu pa so ostale zveste v vlogi trenerk. Izjema je Jasna Kneipp, ki je tekmovala še lani in osvojila svetovni podnaslov s slovensko državno reprezentanco. Zgodba povratka bivših tekmovalk se je začela potem, ko smo v našem dnevniku objavili novico, da bo Ljubljana gostiteljica letošnjega evropskega prvenstva. »Potem ko smo prebrali novico, smo v odboru društva začeli razmišljati, kdo bi lahko osvojil državni naslov in tako pridobil pravico za nastop na evropskem prvenstvu,« je začetek zgodbe povedala Nastja Milič, bivša tekmovalka, zdaj pa spremljevalka novoustanovljene ekipe. Na evropskem prvenstvu namreč lahko nastopajo samo državni prvaki in podprvaki. »Mladinski ekipi nista dovolj dobro pripravljeni za naskakovanje najvišjih mest na državnem prvenstvu, tudi stroški bi bili za številčno skupino zelo visoki. Spomnili pa smo se na bivše tekmovalke, ki so leta 2009 osvojile evropski naslov in bile uspešne tudi na svetovnem prvenstvu. One so ta-čas res edine, ki lahko posežejo po visoki uvrstitvi.« V projekt so naposled po- primorski_sport facebook 4 vabili Nikol Križmančič, Jasno Kneipp in Kristino Žerjal, ki so bile del tiste uspešne ekipe Sprites, in še Katerino Is-cra, ki je bila članica drugih ekip slovenskega kluba. »Sprva smo mislile, da se odborniki šalijo, po pogovoru pa smo vendarle sprejele izziv,« je priznala najmlajša članica ekipe Kristina, 22 let. Po prvih treningih so ugotovile, da jim gre dobro od rok, zato od oktobra dalje redno trenirajo dva- do trikrat tedensko (toliko kot dovoljujejo študijske in delovne obveznosti) pod vodstvom Boruta Gregoriča in Mateja Volčiča, ki skrbi za piljenje gimnastike. Povratek ni bil enostaven. Isto vlogo je ohranila samo Jasna, ki bo tudi v novonastali četvorki flajerka, vse ostale pa so se morale naučiti novih gibov. »Pri enostavnih elementih smo bile kljub vsemu že na začetku hitro usklajene, kar je bil zelo dober znak. Na začetku je bilo kar zahtevno, zdaj pa smo tudi fizično dobro pripravljene. Seveda je k vsemu pripomoglo tudi to, da smo zelo dobre prijateljice,« je še dodala Nikol, 28 let. Cilj je jasen: osvojitev državnega naslova ali vsaj 2. mesta, ki vodita na Ekipa našega društva, ki bo v nedeljo nastopila na državnem prvenstvu evropsko prvenstvo v Ljubljano. Konkurence sicer še ne poznajo, prepričane pa so, da je točka dovolj dobra za naskok na najvišja mesta. V primerjavi s tisto, ki so jo izvajali leta 2009, je precej težja. »Veliko je obratov, »tik-tak« skokov z ene noge na drugo, metov pa nimamo ... Tehnika se je v teh letih spremenila, tudi oblika točke je drugačna. Cheerleading je namreč napredoval. Petork na primer ni več, ekipe zdaj sestavljajo štiri tekmovalke, saj vse postaja bolj ekstremno in zato težje,« še dodaja Nastja. Vsem spre- membam so se seveda prilagodile tudi članice Cheerdance Millenium in s pomočjo trenerjev sestavile novo dinamično točko. Četverka bo v Salsomaggioreju nastopila v nedeljo med 14.50 in 15.30. Nagrajevanje pa bo ob 17.45. Nato jih marca čaka še druga etapa državnega prvenstva v Cervii. Tam bodo poskušale na odru zagrmeti, prosto po imenu Thunders, ki so si ga izbrale. Evropsko prvenstvo v Ljubljani bo konec junija. ODBOJKA - D-liga Zalet Kontovel bo svojo pot začel doma Deželna odbojkarska zveza je objavila koledar druge faze ženskeha prvenstva D-lige, v katerem se bodo igralke Zaleta Kon-tovel v skupini najboljših šest ekip potegovala za napredovanje. Prvo tekmo bodo odigrale doma, in sicer šele v soboto, 7. marca, njihov nasprotnik z začetkom ob 20.30 pa bo videmski DLF, ki jih je prejšnji teden premagal v zadnji tekmi prve faze, ko pa je bil končni izid pomemben le za Videmčanke, saj so si naše igralke uvrstitev v skupino za napredovanje priborile že nekaj krogov prej. Teoretsko napredujejo v deželno C-li-go tri od šestih ekip. NOGOMET Zarja najbolj oškodovana Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za en krog kaznovala nogometaša Vesne Alberta Kerpana, Juventine Manfredo, Sovodenj Trampusa, Primorca Cappaia in Castrillona, Zarje Mattea Pipana, Castellarina in Noranteja, Primorja Paoletti-ja, ter Gaje Estella (do 2. aprila) in Farfoglie. □ Obvestila Košarka: Bor Radenska in Kontovel jutri doma V šestem krogu povratnega dela deželne C lige bo Bor Radenska (14 točk) igral spet doma, v soboto ob 18.30 na Stadionu 1. maja proti videmski ekipi UBC (6). Na prvi tekmi so v gosteh Ober-danovi fantje tega nasprotnika premagali s 70:44. Tekmeci se tako kot naši potegujejo za obstanek v ligi. To je zelo mlada ekipa, katere nosilci so zlasti zunanji igralci Bacchin (nastopa tudi v B ligi), Flo-reani, Gambaro in Vischi. Videmčanov nikakor ne gre podcenjevati, saj so sicer neizkušeni, zato pa veliko trenirajo in jim svežine in motivacij ne manjka. V vrstah Bora Radenske naj bi vendarle de-bitiral Matteo Marusic, ki je med tednom normalno treniral. Vprašljiv pa je nastop Martina Devčiča in Mattie Pizziga, vedno zaradi službenih obveznosti. Košarkarji Brega (26 točk) bodo tokrat igrali v Furlaniji. Gostitelj San Daniele (20) spada v širok krog ekip, ki se trudijo doseči uvrstitev v končnico za napredovanje, kar je kajpak tudi minimalni cilj Brega. Čeprav dolinsko moštvo sodi med favorite v ligi, si prav tako kot današnji nasprotnik še ni zagotovil mesta pod soncem, za- to si ne more ravnodušno privoščiti poraza. San Daniele ima v svojih vrstah igralca, ki spadata med deset najboljši strelcev v ligi (Alberto Ellero dosega v povprečju skoraj 21 točk na tekmo, Raffele Bosio pa skoraj šestnajst) in nanju bo treba biti še posebej pozorni. V D-ligi bo ena od osrednjih tekem v dvorani pri Briščikih, kjer se bo Kontovel pomeril z drugo uvrščenim Gradom, ki ima na lestvici štiti točke več in je zadnja leta stalen udeleženec končnice (a nikoli ne napreduje). Kontovel si je že zagotovil uvrstitev v playoff, zdaj pa želi obdržati (ali izboljšati) sedanji položaj, da bi v končnici vsaj v prvem krogu imel prednost domačega igrišča v primeru tretje tekme. Pod vprašajem je nastop Lisjaka, se pa v postavo vračata Hrovatin in Ukmar. Sokol bo proti tržaškemu Radioattivita (Basket4) igral šele prihodnjo sredo. V promocijski ligi bo Dom igral že drevi. V goriški telovadnici UGG se bo (ob 20.30) pomeril s Polisportivo Heidrun, kar je morda priložnost, da prekine serijo štirih zaporednih porazov AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca 2015, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štartali bomo iz Opčin. Prijave na društvenem telefonu 340 5814566 do vključno 9. marca 2015. Plačila pa v sledečih terminih: pon. 2.3., čet. 5.3. in pon. 9.3. od 20.00 do 21.00 v Prosvetnem domu na Opčinah - Bar Tabor (referent Erik Piccini); sre. 4.3. in pon. 9.3. od 20.30 do 21.30 v baru Rosandra - Pri Elviotu (referentka Veronika Don). Cena celotnega paketa je 50€, vključeni pa so prevoz, vstopnica (sama vstopnica stane 23€ v predprodaji) in malica s pijačo. Zabava bo seveda zagotovljena! Informacije na društvenem telefonu 340 5814566 in na naši facebook strani. SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se množično udeležijo Tržaškega smučarskega prvenstva, ki bo v kraju Forni di Sopra 7. in 8. marca 2015 (smučarski tek in veleslalom). Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8180449 (Erika) do srede 4. marca zjutraj. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 2. marca ob 19.30 v Športnem centru pri Briščikih (Ervatti) seja košarkarske komisije. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 26. februarja ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah seja smučarske komisije. NOGOMET - 4. Zimski pokal ZSŠDI za starostno kategorijo U8 v Dolini Mali prijatelji ekip naših društev tekmovali in se spoprijateljili V nedeljo so v športnem centru Silvana Klabiana v Dolini uspešno izpeljali do konca 4. Zimski pokal ZSŠDI (organizator je bil AŠD Breg v sodelovanju z ZSŠDI) za male prijatelje (U8), na katerem so nastopile ekipe slovenskih nogometnih društev v Italiji: Breg, Zarja, Kras, Primorje, Vesna, Sovodnje in Juventina. Skupno se je na igrišču zvrstilo 60 otrok in so odigrali 21 tekem. Med premorom so se preizkusili v stafetnem teku, v katerem so nastopali mešano, tako da je bila pobuda res priložnost za njihovo medsebojno spoznavanje in druženje. Na zaključnem nagrajevanju je medalje vsem udeležencem podelil načelnik nogometne sekcije pri Bregu Giuliano Prašelj, ki se je v svojem nagovoru zahvalil staršem, športnim delavcem in vsem udeležencem za prisotnost ter poudaril pomen tovrstnih turnirjev in srečanj med slovenskimi nogometnimi društvi v Italiji. Zahvalil se je tudi ZSŠDI-ju za pomoč in sodelovanje. (IT) Po abecednem vrstnem redu: Breg, Juventina, Kras; desno: Primorje, Sovodnje, Vesna in Zarja sledi nam na kuuibterju 20 Petek, 27. februarja 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / Z > Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 17.48 § Dolžina dneva 11.01 Luna vzide ob 12.14 in zatone ob 3.22 Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav; le pri najbolj občutljivih ljudeh se bodo še pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Danes: ob 4.25 najvišje 17 cm, ob 12.46 najnižje -26 cm, ob 19.31 najvišje 13 _ cm. S Jutri: ob 0.37 najnižje 0 cm, ob 6.22 najvišje 19 cm, ob 13.34 najnižje -34 cm, ob 19.55 najvišje 22 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. Kanin - Na Zlebeh . . .190 Vogel ................115 Kranjska Gora.........50 Krvavec..............135 Cerkno...............120 Rogla ................150 Piancavallo......"......70 Forni di Sopra.........80 Zoncolan..............70 Trbiž...................60 Osojščica..............80 Mokrine .............120 Eifflov stolp proizvaja tudi elektriko PARIZ - Sloviti Eifflov stolp v Parizu po novem proizvaja tudi električno energijo iz vetra. Nad drugo etažo svetovno znane pariške znamenitosti so v višini 127 metrov namestili dve vetrnici, s katerimi bodo letno proizvedli 10.000 kilovatnih ur elektrike, pravi družba, ki Eifflov stolp upravlja.To zadostuje za oskrbo potratno zgrajene prve etaže več kot 10.000 ton težkega jeklenega kolosa. Letno 324 metrov visoki magnet za turiste, ki ga je lani obiskalo slabih 7,1 milijona ljudi, potrebuje približno 6,7 gigavatov elektrike. Eifflov stolp že od začetka leta uporablja samo električno energijo iz obnovljivih virov, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Pepel iz mehiškega vulkana Popocatepetl zasul letališče v Puebli SYdNEY - Velik dosežek ekipe avstralskih raziskovalcev Prvi delujoči letalski motor, narejen s pomočjo 3D tiskalnika SYDNEY - Raziskovalci so v Avstraliji razstavili prvi delujoči letalski motor, narejen s pomočjo 3D tiskalnika. Ekipa raziskovalcev iz Univerze Monash v Melbournu je ob tem včeraj zatrdila, da želi tržiti to teh-nologijo.Letalski motor je ta teden na ogled na avstralskem mednarodnem letalskem mitingu na letališču Avalon v Melbournu. »Gre za popoln, popolnoma delujoč letalski motor. Ni nekaj, kaj bi lahko dali v (airbus) A380, a to še pride,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Ian Smith, namestnik vodje raziskav in raziskovalne infrastrukture pri Univerzi Monash. Novi 3D motor za letalsko industrijo odpira nove možnosti hitre izdelave prototipov za dosego izboljšav in boljše učinkovitosti pri proizvodnji motorjev. Po besedah Smitha je namreč možno hitro izvesti nekaj natančnih sprememb, poleg tega pa ni potrebno večje število rezervnih delov. Njegova raziskovalna ekipa je razvila nov lahek kovinski prah, kar jim je omogočilo, da so lahko izdelali 3D letalski motor z istimi lastnostmi kot pri motorju, izdelanem na običajen način. Smith je pojasnil, da so navaden letalski motor razstavili in ga skenirali, natisnili posamezne sestavne dele in jih sestavili v 3D motor. Lahke kovine, ki so nastale s pomočjo uporabljenega praha, po zagotovilih raziskovalne ekipe lahko prestanejo stroga merila letalske industrije. Poleg tega pa lahko s tridimenzionalnim tiskalnikom naredijo motor, ki je za približno 40 odstotkov lažji od običajnega. Ekipa je že ustanovila podjetje Amaero, preko katere želijo tržiti svoj proizvod. Zanimanje naj bi že pokazala francoska proizvajalca letal in letalskih delov Airbus in Safran. PUEBLA - Pepel iz vulkana Popocatepetl nedaleč od mesta Puebla v osrednjem delu Mehike je v sredo zasul mestno letališče, zaradi česar so bili odpovedani poleti znotraj Mehike in poleti v ZDA. Čiščenje pepela je trajalo nekaj ur.Vulkan je začel bruhati v torek zvečer, pepel pa je letel do štiri kilometre visoko v zrak. Poleg pepela je letelo tudi razbeljeno kamenje, ki je pristajalo skoraj kilometer daleč od vulkana. Pepel se je z vetrom razširil in zasul Pueblo ter nekaj drugih krajev. Vulkan Popocatepetl je oddaljen le 55 kilometrov od mehiške prestolnice in iz svojega s snegom pokritega kraterja pogosto bruha pepel. MIAMI - Nekdanji kadilci Plaz tožb na ameriško tobačno industrijo MIAMI - Ameriška tobačna industrija je dosegla dogovor s predstavniki okrog 400 nekdanjih kadilcev s Floride, ki so tožili na zveznem sodišču zaradi slabega zdravja. Tobačna industrija bo vsem skupaj, predvsem pa odvetnikom, plačala 100 milijonov dolarjev.V dogovoru, ki ga mora zvezno sodišče v Jacksonvillu šele potrditi, sodelujejo podjetja R.J. Reynolds Tobacco Co., Philip Morris USA Inc. in Lorillard Tobacco Co. To je le del poplave tožb, s katerimi se sooča ameriška tobačna industrija. Floridsko vrhovno sodišče je leta 2006 razveljavilo sodbo, ki je tobačni industriji naložila kar 145 milijard dolarjev odškodnine vsem kadilcem države. Državno vrhovno sodišče je ohranilo del sodbe, ki pravi, da je tobačna industrija zavestno prodajala nevarne izdelke in nevarnost prikrivala. Vendar pa je razveljavila skupinsko tožbo ter naložila kadilcem in družinam pokojnih kadilcev, da vlagajo posamične tožbe. Trenutno je vloženih več tisoč posamičnih tožb, ki lahko industrijo spravijo v stečaj. EU sprožila nov trgovinski spor z Rusijo ŽENEVA - EU je včeraj poti Rusiji sprožila nov postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to se je odločila zaradi ruskih uvoznih carin na hladilnike, papirnate izdelke, palmovo olje in druge izdelke. Bruselj trdi, da so dajatve, ki jih nalaga Rusija, nad zgornjo mejo, na katero je ta država s podpisom pristala v okviru WTO. Bruselj se je na WTO obrnil, potem ko je konec lanskega leta v vodo padel poskus dogovora z Moskvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Evropski uradniki trdijo, da Rusija nalaga previsoke uvozne carine na vrsto izdelkov iz različnih gospodarskih sektorjev. Zneski naj bi odstopali od dogovorjenih. WTO bo o prošnji za posredovanje odločil prihodnji mesec. EU sicer v Rusijo letno izvozi za 120 milijard evrov dobrin, »presežene uvozne carine« pa jo stanejo 600 milijonov evrov. Bruselj je s tem argumentom proti Rusiji sprožil že več trgovinskih sporov. Donald Trump bi spet kandidiral za predsednika NEW YORK - Ameriški bogataš Donald Trump je v sredo izjavil, da naj-resneje doslej razmišlja o predsedniški kandidaturo na listi republikanske stranke leta 2016. Trump je povedal, da je v ključnih državah primarnega procesa najel osebje, odvetnika in odložil podpis pogodbe za snemanje nove sezone oddaje Slavni vajenec na televiziji NBC. »Vsi pravijo, da to delam samo zato, da dvignem ceno svoji znamki. To ni res. Tega ne delam zaradi užitka, ampak zato, ker je naša država v resnih težavah,« je za Washington Post dejal Trump. Ameriški politični analitiki, predvsem tisti, naklonjeni levici, so po Trum-povi napovedi procesu republikanske izbire predsedniškega kandidata začeli označevati kot karavano klovnov. 68-letni slavni bogataš, ki je poročen s Slovenko Me-lanijo Knaus, se je z mislimi o kandidaturi nazadnje poigraval leta 2011, ker pa ga skoraj nihče ni jemal resno, se zanjo ni odločil.