SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 9, leto XXVI
Cena 800 din
31. maja 1989
r
VSEBINA
~\
OBČINA ČRNOMELJ
188.	Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva -zoper DO SCT, tozd Kovinar Črnomelj
189.	Sklep o notrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za leto 1988
190.	Odlok o razglasitvi kulturnega doma v Črnomlju za kulturni in zgodovinski spomenik
OBČINA NOVO MESTO
191.	Ugotovitveni sklep skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto
192.	Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (Odločajmo, št. 1/86)
MEDOBČINSKE OBJAVE
193.	Odlok o varstvu naravnega okolja pred požari
J
Občina Črnomelj
188.
Na podlagi 601., 603., 604. in 606. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 11/88, prečiščeno besedilo), 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 173. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) je skupščina občine na svoji seji dne 26.5.1989 sprejela
—	odločanja o najetju sredstev oziroma kreditov banke, SIS ali druge skupnosti oz. druge organizacije,
—	odločanja o tehničnih vprašanjih v zvezi s poslovanjem in izkoriščanjem delovnih sredstev, da bi dosegli večjo produktivnost in zmanjšali stroške poslovanja,
—	odločanja o zahtevah za varstvo pravic delavcev na drugi stopnji.
B. KOMISIJI ZA DELOVNA RAZMERJA:
—	odločanja o stalnih in začasnih razporeditvah delavcev k drugim delom in nalogam,
—	odločanja o sprejemu novih delavcev in o prenehanju delovnega razmerja zaposlenim.
3.
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper DO SCT TOZD Kovinar
Črnomelj
Skupščina občine Črnomelj nastopa zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in oškodovanju družbenih interesov z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper delovno organizacijo SCT Ljid>ljana, Titova cesta 38, n. sol.
o., tozd Kovinar Črnomelj, Belokranjska c. 2, Črnomelj, n. sol. o., s tem, da:
UGOTAVLJA:
1.	Da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih (člen 603, tč. 9 zakona o združenem delu), ker poslovodnemu organu, kije bil imenovan začasno za pol leta, in sicer za obdobje od 15. 11. 1988 do 15. 5. 1989, ni uspelo v celoti:
—	skoordinirati delovanje vseh poslovnih funkcij, tako tistih znotraj temeljne organizacije Kovinar Črnomelj, kot tistih na nivoju delovne organizacije SCT Ljubljana (proizvodnja, tehnologija, investicije, komerciala, finance);
—	povezati delovanje vodstvenih delavcev, strokovnih kadrov, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji Kovinar v iskanje skupnih rešitev in skupnih sočasnih prizadevanj za njihovo realizacijo.
Zaradi tega in še nekaterih drugih razlogov je temeljna organizacija združenega dela Kovinar zaključili leto 1988 z izgubo. S tem je bila prizadeta družbe-
na lastnina.
2.	— Da družbenoekonomsko nesmotrno uporablja, jih trajneje ne obnavlja, ne povečuje in ne izboljšuje, ne odstopa v uporabo zainteresirani organizaciji združenega dela družbenih sredstev, čeprav so za to podani ekonomski in drugi pogoji (člen 604, tč. 3 zakona o združenem delu);
— da ne zagotavlja uresničevanje pravic delavcev glede njihove materialne in socialne varnosti (člen 604, tč. 4 zakona o združenem delu).
3.	Vršilcu dolžnosti direktorja temeljne organizacije združenega dela Kovinar je s 15.5.1989 iztekel šestmesečni rok, za katerega je bil imenovan. V tem roku sta bila objavljena 2 razpisa za imenovanje individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela Kovinar, vendar sta bila
neuspešna.
Imenuje začasni kolegijski poslovodni organ za dobo enega leta, ki prevzame v temeljni organizaciji združenega dela Kovinar Črnomelj vse pravice in obveznosti poslovodnega organa ter delavskega sveta in komisije za delovna razmerja v obsegu omejenih pristojnosti ter organov.
Funkcijo začasnega kolegijskega poslovodnega organa opravljajo naslednji delavci oziroma člani:
1.	GLADEK Janko, dipl. oec., predsednik
2.	TURK Alojz, stroj, inž., namestnik predsednika
3.	KOROŠEC Ferdinand, oec., član
4.	ZAJC Anton, dipl. iur., član
Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa po potrebi pritegne k sodelovanju tudi druge sodelavce.
■	4.
Poslovodnemu organu, ki je vpisan v sodni register, preneha pravica zastopanja temeljne organizacije združenega dela Kovinar Črnomelj, odločitev o imenovanju začasnega kolegijskega poslovodnega organa pa se vpiše v sodni register.
' Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa, v njegovi odsotnosti pa namestnik, zastopata in predstavljata temeljno organizacijo združenega dela Kovinar Črnomelj.
5.
Začasni kolegijski poslovodni organ mora:
— poskrbeti, da se izdela sanacijsko-razvojni program,
pri izvrševanju funkcije upoštevati sklepe, usmeritve in priporočila skupščine občine Črnomelj in njenih organov, ki jih bo sprejela v zvezi z izvaja-
njem ukrepa družbenega varstva,
—	zagotoviti finančno sanacijo in ustrezen proizvodni program ter nadaljnjii postopek proizvodnje pri izvajanju sanacijsko-razvojnega programa zagotoviti njegovo realizacijo,
izpeljati postopek za izločitev iz SCT, DO Strojegradnja Ljubljana,
—	poskrbeti za objavo razpisa del in nalog poslovodnega organa, najmanj 3 mesece pred iztekom družbenega varstva, v kolikor ne bi bilo druge organizacijske rešitve za temeljno organizacijo združenega dela.
O uresničevanju naloženih nalog mora začasni kolegijski poslovodni organ pismeno obveščati izvršni svet skupščine občine Črnomelj in na vsake tri mesece zbor združenega dela skupščine občine Črnomelj.
2.
6.
Začasno se omeji uresničevanje samoupravnih pravic delavcev tako, da se delavskemu svetu in komisiji za delovna razmerja omeji odločanje glede:
A. DELAVSKEMU SVETU.
— določanja poslovne politike ter ukrepov za njeno izvajanje,
O nadomestilu osebnega dohodka za čas opravljanja funkcije v začasnem kolegijskem poslovodnem organu odloči komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Črnomelj. Sredstva za nadomestilo osebnih dohodkov članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa krije temeljna organizacija združenega dela Kovinar Črnomelj v višini, kot bi ga imel po njihovih samo-
upravnih aktih individualni poslovodni organ, prav tako krije osebne dohodke člana začasanega kolegijskega poslovodnega organa iz svoje temeljne organizacije združenega dela, eventuelno razliko do dogovorjene višine nadomestila osebnega dohodka predsednika in ostalih članov začasnega kolegijskega poslovodnega organa pa krije izvršni svet skupščine občine Črnomelj v breme sredstev družbenopolitične skupnosti.
7.
Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv.
Obrazložitev:
Temeljna organizacija združenega dela Kovinar Črnomelj je imela prve večje motnje v poslovanju že v letu 1987. Že tedaj seje ob prvem periodičnem obračunu izkazala izguba. To izgubo so med letom pokrili s sredstvi znotraj delovne organizacije, predvsem s sredstvi temeljnih organizacij združenega dela z dejavnostjo strojegradnje.
Ker je bila temeljna organizacija združenega dela Kovinar s svojim proizvodnim programom večji del vezana na naročila gradbene operative v DO SCT (Ljubljana), je tako neposredno občutila pomanjkanje naročil v gradbeništvu, ki je bilo v tem času najhujše. Rešitev je tozd Kovinar iskal v naročilih izven DO SCT in pri tem delno tudi uspel. Pomanjkanje del v gradbeništvu in premajhen obseg dodatnih programov izven DO SCT so imeli hude posledice v poslovanju temeljne organizacije združenega dela Kovinar tudi v letu 1988. Nepopolna zasedenost kapacitet, nizke prodajne cene, ki jih je visoka inflacija še bolj razvrednotila, so rezultirale v relativno majhnem celotnem prihodku. Nenavadno hitra rast cen vhodnih materialov, energije in sestavnih delov pa so rezultirali v izredno visokem porastu materialnih stroškov. Njihova višina je v letu 1988 že prerasla doseženi celotni prihodek.
Z izgubo se je tako končalo tudi poslovanje v letu 1988 v višini 1.841,214.000 din, pri tem pa predstavlja izguba na substanci 319,804.000 din.
Temeljna organizacija združenega dela Kovinar Črnomelj torej v letu 1988 s svojimi 111 zaposlenimi delavci ni ustvarila nobenega dohodka.
S tem pa seveda tudi ne sredstev za zadovoljevanje ostalih potreb zaposlenih. Negativno pa seje takšno poslovanje odrazilo tudi na osebnih dohodkih, ki so ' bili v letu 1988 nižji v povprečju za 20% od osebnega dohodka v gospodarstvu v občini; trend zaostajanja za povprečjem osebnega dohodka gospodarstva pa se še nadaljuje.
V	takšnih pogojih za gospodarjenje so se poslabšali tudi medsebojni odnosi v kolektivu, kar ne prispeva k reševanju problemov.
Predvsem izredno nizek celotni prihodek je vplival na slabo strukturo sred: štev temeljne organizacije združenega dela. Le-ta je imela konstantno premalo lastnih kvalitetnih likvidnih sredstev za financiranje tekoče proizvodnje in poravnavo tekočih obveznosti. Zato je temeljna organizacija združenega dela bila prisiljena najemati kratkoročne kredite po visoki obrestni meri. Le-teh pa temeljna organizacija v letu 1988 ni bila finančno sposobna vrniti, kar je posredno vplivalo na višino izgube.
V	temeljni organizaciji združenega dela Kovinar Črnomelj so že izdelali sanacijski program, ki ga bo moral začasni kolegijski poslovodni organ proučiti in po potrebi dopolniti, saj v dosedanjem obdobju še ni dal zadovoljivih rezul-
tatov.
Problematiko v temeljni organizaciji združenega dela Kovinar je vseskozi spremljal izvršni svet skupščine občine Črnomelj. Predvsem je bilo prizadevanje usmerjeno v iskanje dolgoročnih rešitev glede proizvodnega programa in zasedbe kapacitet, od kratkoročnih rešitev pa so bile v ospredju .eševanje problemov osebnih dohodkov, kadrovskih zadev, likvidnosti idr.
V	reševanje problematike v temeljni organizaciji združenega dela Kovinar se je vključil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. V svojem predlogu je izvršnemu svetu skupščine občine z dne 10. 3. 1989 predlagal, da čimprej obravnava stanje v temeljni organizaciji združenega dela Kovinar in ustrezno ukrepa. Ugotavlja namreč, da so družbena sredstva že oškodovana, obstaja pa bojazen, da bo to oškodovanje še večje. Vprašljiva je tudi socialna varnost delavcev.
Čim hitrejšo rešitev težavnega položaja so zahtevali tudi sami zaposleni na sejah samoupravnih organov in zborih v letu 1988 in v letošnjem letu, vključno z zahtevo po novem vodstvu in podpori izvršnemu svetu skupščine občine Črnomelj za uvedbo začasnega ukrepa družbenega varstva.
Izvršni svet zato predlaga uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva za dobo enega leta, imenovanje začasnega kolegijskega poslovodnega organa in omejitev nekaterih pravic delavskemu svetu in komisiji za delovna razmerja.
Glede na to daje vršilcu dolžnosti direktorju temeljne organizacije združenega dela dne 15.5.1989 potekel šestmesečni rok, za katerega je bil imenovan, je istega dne delavski svet odločil, da ta dela opravlja še do dneva sprejetja sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva.
V	skladu z določbami 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine pooblašča občinska skupščina komisijo za volitve in imenovanja pri občinski skupščini, da odloči o nadomestilu osebnega dohodka za čas opravljanja funkcije v začasnem kolegijskem organu.
Sredstva za nadomestilo osebnih dohodkov članom začasnega kolegijskega poslovodnega organa krije temeljna organizacija združenega dela Kovinar Črnomelj v višini, kot bi ga imel po njihovih samoupravnih aktih individualni poslovodni organ, prav tako krije osebne dohodke člana začasnega kolegijskega poslovodnega organa iz svoje temeljne organizacije združenega dela, eventuelno razliko do dogovorjene višine nadomestila osebnega dohodka predsednika in ostalih članov začasanega kolegijskega poslovodnega organa pa krije izvršni svet skupščine občine Črnomelj v breme sredstev družbenopolitične skupnosti.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Sklep je v smislu 617. člena zakona o združenem delu dokončen in zoper njega ni rednega pravnega sredstva.
Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja imajo pravico, Ha v roku 15 dni vložijo zahtevo na sodišče združenega dela SRS, da odloči o nezakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka; 741-1/89	Predsednik
Datum; 26. 5. 1989	skupščine občine Črnomelj:
MLADEN RADOJČIC
189.
Na podlagi 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1 /82 in 2/86) in 174_. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 5. 1989 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občine Črnomelj za
leto 1988
, 1.
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1988, ki obsega:
—	bruto bilanco
—	bilanco
—	pregled dolgov in preplačil
—	pregled skupno doseženega prometa
Zaključni račun vsebuje:
—	obremenitve
—	plačila
—- preplačila
Številka: 400-7/76 Datum: 26. 5. 1989
4.074.721.579 din 4.079.197,759 din 4.476.180 din
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
190.
Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. 1. SRS, št. 1/81) in 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80, 14/82) ter mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (23. 3. 1989) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 5. 1989 sprejela
ODLOK '
o razglasitvi kulturnega doma v Črnomlju za kulturni in zgodovinski spomenik
1.	člen
Kulturni dom v Črnomlju (v nadaljevanju: spomenik) se razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik zaradi svojega narodno zgodovinskega pomena.
Temeljni kulturni in zgodovinski pomen daje objektu dejstvo, da je bilo v stavbi 19. in 20. 2. 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), kije bil vse od formiranja na Zboru odposlancev Slovenskega naroda v Kočevju, najvišji zakonodajni in izvršilni organ na Slovenskem vse do konca vojne. Ker je bil Črnomelj od jeseni 1943 središče osvobojenega ozemlja, seje v navedeni stavbi (bivši Sokolski dom) zgodila še vrsta drugih pomembnih dogodkov, o čemer pričajo spominske plošče v notranjosti doma.
2.	člen
Spomenik stoji na lokaciji nekdanjega Sokolskega doma v Črnomlju, ob stičišču Kolodvorske ceste in ul. Otona Zupančiča, stoječ na zemljišču pare. št. 196/1, 197, pripisani k zemljiško knjižnemu vložku št. 235, 368 k. o. Črnomelj.
Objekt je družbena lastnina, upravni organ občina Črnomelj.
Avtentičnost poslopja seje s preureditvijo v letu 1954 sicer zabrisala, a je nova arhitektura ustrezno poudarila zgodovinski pomen dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe.
Relief («Bela krajina« Jakoba Savinška) na zahodni fasadi je po umetniški prepričljivosti uvrščen v vrh spomeniške plastike na Slovenskem, kar daje stavbi tudi kvalitete umetniškega spomenika.
3.	člen
Spomenik mora tudi v bodoče ohranitivse temeljne značilnosti kulturnega in zgodovinskega spomenika, zato se zanj določi najstro/ji varstveni režim. Prepovedani sO posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno,zgodovinsko in estetsko vrednost spomenika.
Izjemni posegi so dovoljeni samo po prehodnem strokovnem mnenju pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
4.	člen
Urejanje okolice se mora dosledno podrediti spomeniku. Plato pred objektom mora biti urejen kot del javnih mestnih površin, za stavbo pa bi bilo smotrno urediti parkovne površine.
5.	člen
Razvojna usmeritev spomenika je že podana z obstoječo namembnostjo. Uporablja se za kulturne in podobne prireditve, gledališke in kino predstave in za razstavljanje.
6.	člen
Občina Črnomelj oz. njen pristojni organ skrbi za izvajanje odloka.
7.	člen
Upravni organ občine, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve, poda predlog, da se razglasitev nepremičnin za spomenik vpiše v zemljiško knjigo.
8.	člen
Ta odlok začne Veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
I
Številka: 63-2/89	Predsednik
Datum: 26. 5. 1989	skupščine občine Črnomelj:
MLADEN RADOJČ1C
Občina Novo mesto
191.
Na podlagi 18. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL, št. 14/83) in 50. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (objavljen v Odločajmo, št. 1/86) je skupščina skupnosti na seji 24. 5. 1989 sprejela
' UGOTOVITVENI SKLEP
1.	člen
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto ugotavlja, daje k spremembam in dopolnitvam samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (Odločajmo, št. 1/86) do 24. 5. 1989 pristopilo
—	od 198 udeležencev — uporabnikov (OZD, skupnosti in krajevne skupnosti) 128 ali 64,6% in
—	od 17 udeležencev — izvajalcev (samoupravne organizacije in skupnosti) 9 ali 52,9%.
Spremembe in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—
1990 so sklenjene, ker jih je sprejela večina udeležencev.
2.	člen
Po sklenjenih spremembah in dopolnitvah k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 od 1. 6. 1989 do 31. 12. 1990 znaša:
prispevna stopnja za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu 2% od BOD iz dohodka za delavce v TOZD in delovnih skupnostih in delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, in delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost;
prispevka stopnja 4,8% iz dohodka od BOD za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Predsednik skupščine: MARJAN GRABNAR, 1. r.
192.
' Na podlagi 49. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986- 1990 sprejemamo
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (Odločajmo št.
1/86)
1.	člen
V 4. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986-1990 (Odločajmo, št. 1 /86) se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Sodelovali bomo pri izgradnji toplovoda od tovarne zdravil Krka do Novega trga v Novem mestu.«
2.	člen
Dosedanji 2. odstavek postane 3. odstavek.
Črta se 5. poglavje Vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in s tem členi od 24 do vključno 30.
• »	3. člen
Poglavje 6. Solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu postane 5. poglavje.
4.	člen
Dosedanji 31. člen postane 24. člen. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Udeleženci se sporazumemo, da bomo nepovratno prispevali sredstva za financiranje in kreditiranje gradnje, prenove in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini, in sicer iz dohodka TOZD in DS v višini 2,0% od BOD.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Sredstva solidarnosti bomo namenili za pokrivanje potreb na ravni občine ter zagotavljanje sredstev za naslednje naloge na ravni republike:
—	prenovo zavodov za prizadeto mladino,
—	sofinanciranje mladinskih delovnih akcij,
—	sofinanciranje kadrovskih stanovanj na manj razvitih območjih.«
Dosedanji 3. odstavek postane 4. odstavek. Besedilo se črta in nadomesti z
naslednjim besedilom:
»V sklad solidarnosti bodo nepovratno združevali sredstva iz dohodka tudi udeleženci sporazuma — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško in drugo dejavnost.«
Doda se nov 5. odstavek, ki se glasi:
»Delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih, bodo nepovratno prispevali v sklad solidarnosti pri samoupravni stanovanjski skupnosti sredstva iz dohodka v višini 4,8% od BOD, od tega 2,0% za splošne namene solidarnosti, 2,8% pa za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev na področju samostojnega osebnega dela.«
5.	člen
32. člen postane 25. člen. Dosedanje besedilo se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Udeleženci se sporazumemo, da bodo sredstva solidarnosti namenjena za:
—	financiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj v družbeni lastnini za delavce, delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki ter za mlade strokovnjake:
kreditiranje mladih družin, občanov in družin, vključno z upokojenci, ki prvič oziroma ustrezneje rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mladih strokovnjakov, družin z večjim številom otrok;
-	kreditiranje organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pri gradnji, nakupu in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini za delavce, ki izpolnjujejo splošne pogoje za pridobitev stanovanja iz sredstev solidarnosti;
reševanje stanovanjskih vprašanj Romov v skladu z občinskim programom za reševanje stanovanjskih vprašanj Romov; delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini;
vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja; vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za namene solidarnosti od temeljnih bank oz. njihovih posebnih poslovnih enot; odliv sredstev solidarnosti iz sedežne v domicilno občino za delavce, ki se vsak dan vozijo na delo, v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi;
—	sofinanciranje delovanja SIS in strokovne službe.«
i
6.	člen
Dosedanji 33. člen postane 26. člen.
Besedilo se črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Udeleženci se sporazumemo, da je imetnik stanovanjske pravice na druž- 1 benem stanovanju upravičen do delne nadomestitve stanarine, če izpolnjuje pogoje, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in če ni odklonil zamenjave za družbeno stanovanje, za katerega je sposoben v večji meri oziroma v celoti pokrivati stroške.
Najnižji odstotek stanarine, ki gaje dolžan pokrivati vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, znaša 20%.«
7.	člen
Dosedanji 34. člen postane 27. člen.
Doda se nova tretja alinea, ki se glasi:
» 0,018% od BOD za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih.«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zaradi spremenjene obračunske osnove določi prispevne stopnje za namene na ravni republike vsako leto skupščina zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.«
8.	člen
Dosedanji 35. člen postane 28. člen.
V drugem odstavku se doda nova 6. alinea:
» — pogojih in merilih za dodelitev kreditov iz sredstev solidarnosti.«
9.	člen
Doda se nov 29. člen, ki se glasi:
»Pogoje za kreditiranje iz sredstev solidarnosti, vsako leto opredeli skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.«
10.	člen
Dosedanja 7., 8., 9. in 10. poglavje postanejo 6., 7., 8. in 9. poglavje.
Ustrezno se popravijo številke posameznih členov.
11.	člen
Na koncu se doda novo 10. poglavje Prehodne določbe z naslednjimi členi:
»45. člen
S sprejetjem teh sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 se vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu ukine. Povratna sredstva vzajemnosti (plasmani in anuitete) postanejo nepovratna sredstva solidarnosti.
Obveznost plačila prispevka za vzajemnost po ZR za leto 1988 ostane nespremenjena.
Obveznosti ukinjenih sredstev vzajemnosti prevzamejo sredstva solidarnosti.
46. člen
Te spremembe in dopolnitve sporazuma stopijo v veljavo, ko jih sprejme večina udeležencev, objavijo pa se v Skupščinskem Dolenjskem listu.«
UDELEŽENCI
Medobčinske objave
193.
Na podlagi 17. b člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. list SRS, št. 2/76 in 15/84) in 3. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83) in 42/85) sta skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26.5.1989 in skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. 3. 1989 sprejeli naslednji
ODLOK
o varstvu naravnega okolja pred požari
1. člen
Določbe tega odloka se nanašajo na varstvo pred požarom vseh travniških in njivskih površin ter gozdov, ne glede na to, v čigavi lastnini so in kdo gospodari z njimi.
2. člen
Vsi uporabniki in obiskovalci naravnega okolja v občini morajo izvajati vse potrebne ukrepe, da ne pride do požara travniških in njivskih površin in gozdov.
3.	člen
Na prostem, v gozdu in plantaži gozdnega drevja ali v njeni bližini v varnostnem pasu 50 metrov je prepovedano netiti ogenj. Prepovedano je sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči rastlinje na degradiranem zemljišču.
Osebe, ki delajo v gozdu, lahko izjemoma kurijo v gozdovih. Kurišče mora biti urejeno na takem kraju, kjer so odstranjeni suhljad, podrast in humus. Biti mora zavarovano ter pod nadzorstvom, tako da ni nevarnosti za nastanek požara. Po končanem kurjenju se mora ogenj in žerjavico pogasiti in kurišče pokriti s kamenjem ali zemljo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ni dovoljeno kuriti ob močnem vetru, ob izredni suši ter v mladih gozdovih in nasadih.
4.	člen
Gozdnogospodarska organizacja s samoupravnim splošnim aktom podrobneje uredi varstvo gozdov pred požarom. S tem aktom določi predvsem posebno požarno ogrožene gozdove, njihovo označevanje, varovanje ter način intervencije v primeru požara.
5.	člen
Prepovedano je spomladansko zažiganje suhih trav, grmišč, živih meja in podobnih površin, ki nudijo zavetišče divjadi.
6.	člen
Komunalne organizacije združenega dela, ki vzdržujejo odlagališče komunalnih odpadkov, morajo v času nevarnosti gozdnih požarov zagotoviti ukrepe, da ne pride do vžiga odpadkov, da so urejeni požarni pasovi med deponijo in okolico, da so na razpolago sredstva za gašanje in po potrebi uvedejo stalna dežurstva.
7.	člen
Za čas povečane požarne nevarnosti v naravnem okolju se šteje spomladansko obdobje, ko se tla osušijo, pa do ozelenitve tal. Povečano požarno nevarnost v drugih sušnih obdobjih pa razglasi občinski štab za civilno zaščito po predhodnem mnenju gozdnogospodarskih organizacij oz. krajevnih skupnosti na ogroženih območjih.
V	času, ko je razglašena povečana požarna nevarnost, se poostreno izvajajo vsi predpisi in potrebni protipožarni ukrepi.
V	požarno najbolj ogroženih gozdovih je v času povečane požarne nevarnosti prepovedano taborjenje in vse druge dejavnosti, ki lahko povzročijo požar.
8.	člen
Kurjenje na prostem zaradi javnih prireditev odobri občinski upravni organ za notranje zadeve.
Izjemoma je dovoljeno kurjenje zaradi vzdrževanja kmetijskih površin pod pogojem, da niso ogroženi gozd, stanovanjski in drugi objekti in zavetišče divjadi. Kurjenje se mora opravljati tako, daje mogoče gorečo površino v vsakem trenutku omejiti oz. ogenj pogasiti. Kurjenje je potrebno prijaviti najbližji gasilski enoti ali postaji milice.
Organizacije, ki pri svojem delu na terenu uporabljajo naprave z odprtim plamenom, morajo pred izvajanjem del pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa za notranje zadeve.
9.	člen
Za kršitev določb 3. in 5. člena tega odloka se kaznuje:
—	pravna oseba s kaznijo	od 200.000 do 1,000.000 din
—	odgovorna oseba pravne osebe s kaznijo	od 40.000 do 200.000 din
i-— posameznik s kaznijo	od 40.000 do 200.000 din
Za kršitev določb 6. člena se kaznuje:
—	pravna oseba s kaznijo	od 600.000 do 1,200.000 din
—	odgovorna oseba pravne osebe	od 80.000 do 200.000 din
10.	člen
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka in za uvedbo postopka zaradi prekr-' ška so pooblaščeni organi za notranje zadeve ter požarna, gozdarska, komunalna in kmetijska inšpekcija.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 223-2/89 Datum: 26. 5. 1989
Številka: 354-1/89 Datum: 3. 3. 1989
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i a občin* ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Matjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 15.000 din, izvod v prosti prodaji stane 800 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15. 11. 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.