Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 2 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Janez Kušar, dr. Ivo Lavrač, dr. Jože Markič, Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Barbara Knapič Navarrete -Ministrstvo za finance*, Jasna Kondža (Javne finance) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle * Besedilo avtorice izraža njeno osebno stališče in ni uradno stališča institucije, kjer je zaposlena Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič Tisk: Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................18 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................21 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................23 Javne finance...........................................................................................................................................................................................25 Statistična priloga.........................................................................................................................................37 Okvirji Okvir 1: Gospodarska rast v četrtem četrtletju 2009 in v celem letu 2009.............................................................9 Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin..........................................................................................................................13 Okvir 3: Anketa o delovni sili - 4. četrtletje.................................................................................................................17 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, februar 2010 3 Aktualno Aktualno V zadnjem četrtletju leta 2009 se je gospodarska rast v evrskem območju umirila, Evropska komisija v vmesni napovedi ni spreminjala svoje jesenske napovedi za gospodarsko rast letos. BDP v evrskem območju se je v četrtem četrtletju lani desezonirano povečal za 0,1 %, na medletni ravni pa je bil padec pričakovano manjši (-2,1 %). Podatki o rasti v zadnjem četrtletju v ključnih trgovinskih partnericah (z izjemo Francije) so bili nekoliko slabši od jesenskih napovedi Evropske komisije. Ta je v vmesni napovedi za leto 2010, ki jo je objavila konec februarja letos, ohranila nespremenjene napovedi gospodarske rasti v ključnih državah in povprečju evrskega območja, so pa po njihovem mnenju tveganja bolj uravnotežena kot jeseni. Med negativnimi prevladuje dvom glede sposobnosti odplačevanja dolga nekaterih držav članic, kar je tudi v veliki meri prispevalo k znižanju vrednosti evra do ameriškega dolarja in ostalih pomembnejših svetovnih valut v zadnjih treh mesecih.. Med tveganji, da bi bila lahko rast višja od napovedane pa izpostavljajo hitrejše okrevanje svetovnih trgovinskih tokov od pričakovanj. Tudi v Sloveniji se je rast BDP v zadnjem četrtletju 2009 glede na predhodno četrtletje umirila, kar kaže, da je okrevanje postopno in nestabilno. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2009 (desezonirano 0,1 %) je bila skromnejša kot v predhodnih dveh četrtletjih, njeno umiritev pa so nakazovali že tekoči kazalniki. Ob nadaljnjem okrevanju izvoza je k nižji rasti prispevalo predvsem nadaljnje poslabšanje gradbene aktivnosti in tudi proizvodnje predvsem na domači trg usmerjenih predelovalnih dejavnosti ter trgovine in storitev. Medletno je bil upad BDP precej manjši, kar je posledica tega, da se je gospodarska aktivnost začela zniževati že ob koncu leta 2008 (učinek nizke osnove). Ob pozitivnem prispevku salda menjave s tujino k spremembi BDP je k medletnemu upadu ponovno pomembno prispevala sprememba zalog in nadaljnji upad bruto investicij v osnovna sredstva. Nižji kot v enakem obdobju predhodnega leta sta bili tudi potrošnja gospodinjstev in države. V celem letu 2009 je BDP upadel za 7,8 %, kar je v okviru pričakovanj Jesenske napovedi gospodarskih gibanj (-7,3 %). Tudi na ravni celotnega leta se je najbolj znižala investicijska aktivnost, kjer je pri gradbenih investicijah padec posledica pričakovanih nižjih investicij v infrastrukturo, nižje investicije v stroje in opremo so predvsem posledica nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, manjša pa je bila tudi potreba po nakupu transportne opreme. Negativno je na nižje investicije v vseh segmentih vplival tudi otežen dostop do finančnih sredstev. Ob poslabšanju razmer na trgu dela je lani upadla tudi zasebna potrošnja, tako da je rast zabeležila le državna potrošnja. Prispevek salda menjave s tujino je bil pozitiven, kar pa je bila posledica večjega upada uvoza od izvoza. Podobno kot v ostalih državah je sprememba zalog lani pomembno prispevala k znižanju BDP. Ob občutnem padcu tujega in domačega povpraševanja je bil padec dodane vrednosti največji v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, padec v ostalih tržnih storitvah pa je bil manjši. Dodana vrednost se je povečala le v finančnem posredništvi in javnih storitvah. Število formalno delovno aktivnih se je zmanjšalo tudi decembra; januarja in februarja se je nadaljevala rast števila registrirano brezposelnih oseb, vendar nekoliko počasneje kot v predhodnih mesecih. Na zmanjšanje števila delovno aktivnih decembra je vplival vsakoleten pojav, ko podjetja ne podaljšujejo pogodb o zaposlitvi za določen čas, poleg tega pa se decembra zaključujejo javna dela. Sicer je bilo znižanje števila delovno aktivnih decembra po desezoniranih podatkih 0,3-odstotno, kar je podobno znižanje kot v večini ostalih mesecev lanskega leta. Po področjih dejavnosti se število delovno aktivnih še naprej najbolj znižuje v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. V povprečju leta 2009je bilo število delovno aktivnih za 2,4 % manjše kot leto prej. Število registriranih brezposelnih oseb je konec februarja doseglo 99.784, povečanje januarja in februarja pa je bilo po desezoniranih podatkih manjše kot v predhodnih mesecih. Po podatkih ankete o delovni sili je bilo število delovno aktivnih v zadnjem četrtletju lani za 1,9 % nižje kot v enakem obdobju predhodnega leta, število brezposelnih oseb (67 tisoč) pa je bilo za 48,9 % višje. Povprečna bruto plača se je decembra sezonsko znižala, njena medletna rast pa se je v povprečju zadnjega četrtletja 2009 še upočasnila. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je znižala nominalno za 5,2 % glede na november, v zadnjem četrtletju leta pa je bila za 1,7 % višja kot v enakem obdobju leta 2008. V zadnjem četrtletju je bila medletna rast povprečne plače v zasebnem sektorju (1,5 %) višja kot v javnem (0,8 %). V povprečju leta 2009je rast povprečne bruto plače znašala 3,4 %, kar je precej manj kot leto prej (8,3 %). 4 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Aktualno Cene življenjskih potrebščin so se februarja povišale za 0,4%, medletna inflacija pa se je znižala (1,3 %). Februarsko znižanje medletne inflacije je odraz skromne gospodarske aktivnosti in vedno manjšega vpliva preteklih gibanj cen nafte. V zadnjih mesecih pomembno na višino inflacijo vplivajo cene komunalnih storitev, ki so se v Sloveniji v letu 2009 povečale najbolj v celotnem evrskem območju. Na to je po naši oceni vplivala sprememba v načinu njihovega določanja, saj je vlada julija lani prenesla pristojnost za spreminjanje teh cen na raven lokalnih skupnosti. Kreditna aktivnost domačih bank se je januarja nekoliko okrepila, za razliko od predhodnih štirih mesecev pa je velik del neto tokov predstavljalo neto zadolževanje podjetij in NFI. Kljub pozitivnemu januarskemu neto toku kreditov podjetjem in NFI (69,7 mio EUR) je ta predstavljal le dobro tretjino vrednosti iz januarja 2009, hkrati pa je bil obseg kreditov prvič, odkar so razpoložljivi podatki, negativen na medletni ravni. Neto tokovi kreditov prebivalstvu so bili pod ravnjo iz preteklih mesecev. Banke so še naprej neto odplačevale tuje kredite, decembra večinoma kratkoročne. Skupaj so banke v letu 2009 odplačale tuje kredite v višini 3,0 mrd EUR. Neto priliv tujih vlog je bil že drugi mesec zapored na razmeroma visoki ravni, prav tako so se ohranili na visoki ravni tudi prilivi vlog prebivalstva. Januarja so se z novo izdajo državnih obveznic ponovno okrepili prilivi depozitov države. Po podatkih konsolidirane bilance MF so bili javnofinančni prihodki v enajstih mesecih leta 2009 medletno nižji za 6,2 %, odhodki pa večji za 7,6 %. Medletna rast odhodkov se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko upočasnila in je bila nižja kot v enakem obdobju 2008. Po enajstih mesecih je konsolidirana bilanca izkazala primanjkljaj v višini 1.564 mio EUR. Po januarskih podatkih o vplačilu davkov in prispevkov so bili ti za 0,3 % medletno nižji, pri čemer so bili višji le prihodki od trošarin, ki se oblikujejo po višjih stopnjah kot lani ter od davka na dodano vrednost, kjer je rast posledica nizke osnove in časovne neusklajenosti vplačil. tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja 6 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja 7 Mednarodno okolje V zadnjem četrtletju leta 2009 je BDP v evrskem območju stagniral, na medletni ravni pa je bil padec precej manjši kot v predhodnih četrtletjih. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v evrskem območju v zadnjem četrtletju leta 2009 glede na predhodno četrtletje zvišal za 0,1 %, na medletni ravni pa je bil nižji za 2,1 %. Med našimi najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila rast BDP v zadnjem četrtletju preteklega leta pozitivna v Franciji in Avstriji, v Nemčiji se BDP ni spremenil, v Italiji pa se je ponovno znižal. Podatki o rasti v četrtem četrtletju lani v ključnih trgovinskih partnericah so bili slabši od jesenskih napovedi EK in decembrskih napovedi Consensusa. Februarja je Evropska komisija objavila vmesno napoved gospodarskih gibanj, kjer pa ni spreminjala svoje jesenske napovedi za letošnjo gospodarsko rast v evrskem območju in EU, nespremenjena pa je tudi napoved za Nemčijo, Francijo in Italijo. Po mnenju EK so tveganja bolj uravnotežena kot Slika 1: Rast BDP v izbranih pomembnejših trgovinskih partnericah ■ Q4 09 ■ Q3 09 ■ Q2 09 Q1 09 - Q4 09 napoved 1,5 1,0 0,5 0,0 # -0,5 > £ -1,0 J -1,5 >5 -2,0 -2,5 -3,0 -3,5 -4,0 EMU Nemčija Francija Italija Zdr. ZDA kraljestvo Vir: Eurostat, napoved EK (oktober 2009). jeseni. Med negativnimi tveganji prevladuje dvom glede sposobnosti odplačevanja dolga nekaterih držav članic, med tveganji, da bi lahko bila rast višja od napovedane, pa hitrejše okrevanje svetovne trgovine, predvsem zaradi hitrega oživljanja gospodarstev azijskih držav. Obrestne mere ostajajo na zelo nizkih ravneh. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se še znižuje in je februarja znašala 0,66 %. Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank so tudi februarja ostale nespremenjene (ECB 1,0 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %). Ob okrevanju gospodarstva v ZDA pa je FED februarja dvignil diskontno obrestno mero1 z 0,5 % na 0,75 %. Po drugi strani je zaradi ponovnega zmanjšanja zaupanja v stabilnost evrskega območja, ki je posledica slabega stanja javnih financ in visokega dolga v nekaterih članicah, ECB napovedala, da bo še nekaj časa obdržala ključne obrestne mere na rekordno nizki ravni. Kljub temu pa namerava skladno z napovedmi postopoma umikati nekatere izredne ukrepe za podporo finančnemu sistemu. Slika 2: 1,60 1,50 1,45 cc 1,40 Q on Z) 1,35 1,30 Gibanje tečaja USD/EUR 1,25 1,20 Vir: ECB. Tabela 1: Predpostavke UMAR in napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast 2009 2010 2011 UMAR sep 09 IMF jan 10 UMAR sep 09 OECD nov 09 IMF jan 10 CONS feb 10 EK feb 10 UMAR sep 09 OECD nov 09 IMF jan 10 CONS feb 10 EMU -3,9 -3,9 0,4 0,9 1,0 1,3 0,7 1,6 1,7 1,6 1,5 EU -4,2 -4,0 0,2 n.p. 1,0 1,1 0,7 1,6 n.p. 1,9 1,7 DE -4,8 -4,8 0,9 1,4 1,5 1,7 1,2 1,5 1,9 1,9 1,6 IT -5,2 -4,8 -0,2 1,1 1,0 0,8 0,7 0,9 1,5 1,3 1,1 AT -3,5 n.p. 0,0 0,9 n.p. 1,1 n.p. 1,6 2,2 n.p. 1,6 FR -2,1 -2,3 0,6 1,4 1,4 1,4 1,2 1,7 1,7 1,7 1,6 UK -4,7 -4,8 -0,3 1,2 1,3 1,4 0,6 1,8 2,2 2,7 2,2 ZDA -2,8 -2,5 0,9 2,5 2,7 3,1 n.p. 3,0 2,8 2,4 3,0 Vir: UMAR jesenska napoved (september 2009), OECD Economic Outlook 2/2009 (november 2009), IMF World Economic Outlook Update (januar 2010), European Commission Interim Forecast (februar 2010), Consensus Forecasts (februarr 2010). 1,55 1 Gre za obrestno mero, po kateri si banke izposojajo kratkoročni denar neposredno pri FED. 8 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Februarja se je vrednost evra v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami znižala. Povprečni tečaj ameriškega dolarja glede na evro se je v zadnjih treh mesecih precej okrepil, in sicer za 8,2 % (februarja za 4,1 % glede na januar) in je v povprečju februarja znašal 1,3686 USD za 1 EUR. Nadaljeval se je padec vrednosti evra tudi do japonskega jena (za 5,3 % na 123,45 JPY za 1 EUR), britanskega funta (za 0,8 % na 0,8760 GBP za 1 EUR) in švicarskega franka (za 0,6 % na 1,4671 CHF za 1 EUR). Po nekaj mesecih naraščanja so se februarja cene nafte Brent znižale. Povprečna mesečna cena nafte Brent se je februarja znižala za 3,7 % na 73,35 USD/sod, izraženo v EUR pa za 0,9 % na 54,49 EUR/sod. Medletno je bila povprečna mesečna cena nafte, izražena v USD, višja za 69,3 %, izražena v EUR pa za 57,6 %. Slika 3: Cene soda nafte Brent 150 140 130 120 110 100 : J : 90 Gospodarska gibanja v Sloveniji V zadnjem četrtletju leta 2009 se je med kratkoročnimi kazalniki gospodarske aktivnosti povečala vrednost izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednost ostalih kazalnikov pa se je nadalje znižala. Po nekajmesečni rasti se je decembra nominalni izvoz blaga po desezoniranih podatkih sicer znižal, a je bila v povprečju četrtega četrtletja tretjič zapored zabeležena rahla rast. Podobno velja za obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki pa se je tudi decembra po desezoniranih podatkih rahlo povečal. Po drugi strani se je padec vrednosti opravljenih gradbenih del nadaljeval tudi decembra, zabeležen pa je bil tudi v povprečju četrtega četrtletja, kar se je zgodilo tretje četrtletje zapored. Skupni prihodek v trgovini na drobno je decembra in v povprečju četrtega četrtletja ostal na podobni ravni kot v predhodnem mesecu, medtem ko sta se prihodek v trgovini na debelo in v gostinstvu znižala decembra in v povprečju zadnjega četrtletja leta. Ob koncu leta 2009 so se padci vrednosti kazalnikov na medletni ravni začeli zmanjševati oz. so bile vrednosti nekaterih že pozitivne, kar pa je bolj kot odraz tekočega izboljšanja posledica nižje primerjalne osnove, saj so se njihove vrednosti začele pospešeno zniževati ob koncu leta 2008. Slika 4: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji 120 o 115 0 H 110 00 00105 2 -Ï 100 ■= 95 H 90 _Q ! 85 '§ 80 N ä 75 Q 70 65 60 - Izvoz blaga (nom.) - Vredn. opr. del v gradben. - Prihodek v trgov. na debelo Kaz. gospod. klime (desna os) - Ind. proiz. predeloval. dej. - Sk. prihod. v trg. na drobno - Prihodek v gostinstvu V \ 'A V / ___ 2Sz J\/ • v \ 16 12 8 4 0 -4 -8 --12 -16 -20 -24 -28 -32 Vir: SURS, preračuni UMAR. Decembra se je izvoz blaga znižal, prvič po oktobru 2008 pa je bil višji kot v enakem mesecu predhodnega leta. Blagovni izvoz, ki se je od marca lani po desezoniranih podatkih večinoma povečeval je decembra nominalno precej upadel (-2,7 %), na medletni ravni pa je bil prvič po začetku krize višji kot v enakem mesecu predhodnega leta (3,1 %). Kljub decembrskemu padcu se je izvoz blaga v povprečju zadnjega četrtletja lani povečal (1,5 %), in sicer tretje četrtletje zapored, predvsem zaradi učinka osnove je bil padec tudi medletno manjši (-7,5 %)2. Glede na prevladujoči delež držav članic EU v našem blagovnem izvozu (približno 70 %) je gibanje vrednosti slovenskega blagovnega izvoza podobno gibanju gospodarske aktivnosti v EU. V celotnem letu 2009 se je izvoz blaga nominalno znižal za 19,0 %. Uvoz blaga se je znižal tudi decembra in še ne kaže znakov okrevanja. Uvoz blaga se je po desezoniranih podatkih decembra znižal (-1,5 %) in na mesečni ravni še vedno niha precej bolj od izvoza. Medletno je bil padec decembra drugič zapored precej nižji (-10,6 %), kar je predvsem posledica učinka osnove, saj se je uvoz začel vidneje zniževati novembra 2008. Na uvoz poleg izvoznih tokov vpliva predvsem domače povpraševanje, predvsem investicijsko (nižji uvoz proizvodov za investije) ter padec cen energentov in ostalih primarnih surovin. V letu 2009 se je blagovni uvoz nominalno znižal za 26,4 %. 2 Več o delovanju učinka osnove Ekonomsko ogledalo, december 2009, Okvir 1. Vir: EIA. Ekonomsko ogledalo, februar 2010 9 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 7: Gospodarska rast v četrtem četrtletju 2009 in v celem letu 2009 V zadnjem četrtletju lani se je BDP v Sloveniji v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,1 %, na medletni ravni pa je bil padec pričakovano manjši (-5,5 %). Rast BDP v zadnjem četrtletju lani je bila skromnejša kot v predhodnih dveh četrtletjih, umiritev četrtletne rasti pa so nakazovali že tekoči kazalniki. Ob siceršnjem nadaljnjem rahlem okrevanju izvoza je k nižji rasti prispevalo predvsem nadaljnje poslabšanje gradbene aktivnosti in tudi proizvodnje na domači trg usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije ter trgovine in gostinstva. Relativno skromna gospodarska rast v zadnjem četrtletju kaže, da je okrevanje slovenskega gospodarstva, ki se je sicer začelo v drugem četrtletju lanskega leta, postopno in nestabilno. Medletno je bil upad BDP precej manjši kot v predhodnih četrtletjih, saj se je gospodarska aktivnost pod vplivom krize začela hitro zniževati že v zadnjem četrtletju leta 2008 (učinek nižje osnove). Ob pozitivnem prispevku salda menjave s tujino h gospodarski rasti je k medletnemu upadu BDP ponovno pomembno prispevala sprememba zalog in nadaljnji velik upad bruto investicij v osnovna sredstva. V zadnjem četrtletju je bila na medletni ravni nižja potrošnja države, ponovno pa tudi potrošnja gospodinjstev. Po dodani vrednosti je največji medletni upad beležilo gradbeništvo, sledijo mu trgovina s popravili motornih vozil, promet, skladiščenje in zveze ter nepremičnine, najem in poslovne storitve, medletni upad dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih pa je bil precej manjši kot v predhodnih četrtletjih. Slednje je predvsem posledica nižje primerjalne osnove, saj je dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih začela pospešeno upadati že v zadnjem četrtletju leta 2008. Medletna rast dodane vrednosti je bila ponovno zabeležena le v javnih storitvah in finančnem posredništvu. V celem letu 2009 je BDP realno upadel za 7,8 %, kar je v okviru pričakovanj naše Jesenske napovedi (-7,3 %), pa tudi v sami strukturi upada ni bistvenih odstopanj od napovedi. V celem letu 2009 je najbolj upadla investicijska aktivnost (-21,6 %), pri čemer je do upada prišlo v vseh segmentih. Pri gradbenih investicijah je padec posledica pričakovanih nižjih investicij v infrastrukturo, pri investicijah v opremo in stroje pa je ob padcu povpraševanju prišlo do precej nižje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti kot v preteklih letih, manjša pa je bila tudi potreba po nakupu transportne opreme. Negativno so na nižje investicije v obeh segmentih vplivale tudi zaostrene finančne razmere in posledično otežen dostop do finančnih sredstev. Ob poslabšanju razmer na trgu dela je lani upadla tudi zasebna potrošnja (-1,4 %), tako da se je med agregati potrošnje povečala le državna potrošnja (3,1 %). Prispevek salda menjave s tujino je bil sicer pozitiven, kar je bila posledica večjega upada uvoza od izvoza. Podobno kot v ostalih državah je sprememba zalog lani pomembno prispevala k znižanju BDP (-3,5 o. t.). Ob občutnem padcu tujega in domačega povpraševanja je bil padec dodane vrednosti lani največji v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, padec v ostalih tržnih storitvah pa je bil manjši. Dodana vrednost se je lani povečala le v finančnem posredništvi in javnih storitvah. Slika 5: Izdatkovna struktura rasti BDP 25 20 S Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. lIzvoz pro. in stor. - Realna rast BDP (desna os) I Državna potrošnja I Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. Jï -5 ■o tu £ -10 > -15 : -20 -25 -30 -8 -10 -12 Slika 6: Proizvodna struktura BDP ■ Predelovalne dejavnosti (D) ■ Tržne storitve (G-K) I Javne storitve (L-P) Gradbeništvo (G) I Ostalo (A,B,C,E) o 4 -10 Vir: SURS. O O Vir: SURS. Opomba: glej seznam kratic. 8 6 8 6 10 4 2 5 2 0 0 0 2 -2 4 -4 6 -6 8 10 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Slika 7: Rast slovenskega blagovnega izvoza in gospodarska rast v EU -Blagovni izvoz (leva os) -BDP v EU (desna os) 15 10 # ž 5 S5 I 0 T g -10 -15 - - A v -A \ \ 2 * 1 I JÊ 0 £ -1 J O O O O Vir: SURS, Eurostat. Padec vrednosti storitvene menjave se je v zadnjem četrtletju leta 2009 še okrepil, a je bil podobno kot v predhodnih četrtletjih manjši od padca vrednosti blagovne menjave. V primerjavi z blagovno menjavo je vrednost storitvene menjave začela upadati kasneje, in sicer s četrtletnim zamikom. Zato je tudi do vpliva nižje primerjalne osnove na medletne stopnje rasti prišlo kasneje kot pri blagovni menjavi. V četrtem četrtletju leta 2009 se je medletni padec storitvene menjave tako okrepil (-9,8 %), a je vseeno ostal manjši kot padec blagovne menjave (-12,7 %)3. Na izvozni strani se je medletni padec v primerjavi s tretjim četrtletjem (-13,7 %) v četrtem četrtletju lani še nekoliko okrepil (-14,4 %), k padcu pa je največ prispeval izvoz potovanj, gradbenih storitev, kot so gradnja in montaža v tujinim, ter izvoz cestnega Slika 8: Storitvena menjava dejavnosti -Izvoz storitev -Uvoz storitev 30 25 20 s * 15 i5 10 S 5 ê 0 1 -5 -10 -15 -20 r -N V \ / v s t ................ ................ ................ ......... ........ — — V / transporta. V zadnjem četrtletju lani se je v primerjavi s tretjim četrtletjem (-2,4%) okrepil tudi medletni padec uvoza storitev (-5,1 %). K temu je največ prispeval nižji uvoz različnih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev, pomorskega transporta ter gradbenih storitev, padanje pa je blažil predvsem višji uvoz računalniških in informacijskih storitev, licenc, patentov in avtorskih pravic ter uvoz državnih storitev. V celem letu 2009 je bil izvoz storitev nižji za 15,4 %, uvoz storitev pa za 5,8 %. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2008 XII 09/ XI 09 XII 09/ XII 08 I-XII 09/ I-XII 08 Izvoz1 4,8 -10,7 0,0 -18,4 -blago 1,3 -15,9 2,9 -19,2 -storitve 21,6 14,2 -8,8 -14,9 Uvoz1 6,4 -6,3 -9,4 -23,6 -blago 5,7 -10,9 -10,0 -26,3 -storitve 10,8 21,2 -6,6 -5,8 Industrijska proizvodnja 2,5 -1,32 2,73 -17,43 -v predelovalnih dejavnostih 2,6 0,32 3,63 -18,53 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del 15,7 -8,12 -18,83 -21,63 Trgovina-skupni realni prihodek v trgovini na drobno 10,4 -0,12 -7,73 -13,13 Gostinstvo-skupni realni prihodek v gostinstvu -2,7 -1,52 -14,23 -11,73 8 Ö 8 55 5 5 5 5 Vir: BS, preračuni UMAR. Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je decembra 2009 ohranil na ravni predhodnega meseca, medletno pa je bil višji. Obseg proizvodnje, ki je imel v drugi polovici leta tendenco rasti, je bil decembra na podobni ravni kot v predhodnem mesecu (0,3 % desezonirano), v primerjavi z decembrom 2008 pa je bil višji za 3,6 % (delovnim dnem prilagojeno). Medletni padec obsega proizvodnje je bil v zadnjem četrtletju leta 2009 (-8,0 % delovnim dnem prilagojeno) manjši kot v predhodnih treh četrtletjih, kar je tudi posledica učinka osnove, saj se je obseg proizvodnje v zadnjem četrtletju leta 2008 že močno skrčil.4 Ob krepitvi proizvodnje v drugi polovici leta se je zaostanek za obsegom proizvodnje iz leta 2008 zmanjšal, a je bila v povprečju leta 2009 vseeno za 18,5 % nižja kot v predhodnem letu (delovnim dnem prilagojeno). V EU-27, kjer je bila krepitev proizvodne aktivnosti v drugi polovici leta sicer skromnejša kot pri nas, je bil letni padec proizvodnje manjši (14,8 % delovnim dnem prilagojeno) zaradi manjšega padca v prvih treh četrtletjih lanskega leta. Medletni padec obsega proizvodnje v zadnjem četrtletju lani je bil v povprečju največji v oddelkih predelovalnih dejavnosti, ki so usmerjene predvsem na domači trg. Prihodki od prodaje, ki so konec leta 2008 v podobnem obsegu padli na domačem in tujem trgu, se na domačem 20 4 3 3 Pri tem je pri storitveni menjavi zajet tako izvoz kot uvoz storitev in pri blagovni menjavi tako izvoz kot uvoz blaga. 4 Več o delovanju učinka osnove Ekonomsko ogledalo, december 2009, Okvir 1. Ekonomsko ogledalo, februar 2010 11 Tekoča gospodarska gibanja Slika 9: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti -Desezonirana medčetrtletna a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. trgu še niso pričeli krepiti in so bili v zadnjem lanskem četrtletju medletno še za desetino manjši. Prihodki od prodaje na tujem trgu, ki se krepijo od drugega četrtletja, pa so bili konec leta že nekoliko višji. Proizvodna aktivnost vseh predvsem na domači trg usmerjenih predelovalnih dejavnosti je tako tudi v lanskem zadnjem četrtletju ostala medletno šibkejša. Izboljšanje v zmerno in izrazito izvozno usmerjenih panogah je bilo večje, na kar je vplival tudi močnejši učinek osnove. Učinek nizke osnove je bil najmočnejši v proizvodnji vozil in plovil, kjer je bila medletna rast proizvodnje tudi zaradi spodbud v številnih evropskih državah največja. K manjšemu medletnemu padcu skupne proizvodnje v zadnjem četrtletju je prispevala tudi rast proizvodnje električnih naprav. Sicer je v celem letu 2009 k padanju proizvodne aktivnosti predelovalnih dejavnosti skupajs tekstilno, kovinsko, strojno in pohištveno industrijo, kjer je bil padec Slika 10: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po izvozni usmerjenosti in prihodki od prodaje I Q3 09 Q4 09 Izrazito Zmerno Pretežno na Domači trg Tuji trg izvozno izvozno domači trg usmerjene usmerjene usmerjene panoge panoge panoge Vir: SURS, preračuni UMAR. proizvodnje tudi v zadnjem četrtletju med največjimi, prispevala največ. Padec števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih se je v zadnjem četrtletju lani še poglobil. Zaposlenih je bilo 27.399 manj (-12,5 %) kot v zadnjem četrtletju leta 2008. Znova je število zaposlenih padlo najmanj v predvsem na domači trg usmerjenih panogah (za 4.874), kjer je največ zaposlenih delo izgubilo v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (17,6 % oz. 1.730 delavcev). V zmerno in izrazito izvozno usmerjenih panogah, kjer je bilo 22.552 manj zaposlenih, so k padcu največ prispevale tekstilna in kovinska industrija ter proizvodnja IKT in električnih naprav (skupaj 13.678). Na gibanje zaposlenosti pomembno vplivata ukrepa subvencioniranega delovnega časa in delnega povračila nadomestila plače, v katera je bila konec leta 2009 vključena okoli tretjina zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Večina je bila vključena v shemo subvencioniranega delovnega časa, največ v dejavnostih, kjer je bil upad proizvodnje lani med največjimi (tekstilna, kovinska, električna, strojna industrija, proizvodnja IKT). Upad števila zaposlenih v teh dejavnostih je bil lani podoben (z izjemo tekstilne industrije) kot v povprečju predelovalnih dejavnosti (10,1 %). Slika 11: Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih Q1 09 Q2 09 IQ3 09 IQ4 09 Izrazito Zmerno usmerjene Predvsem na domači trg usmerjene Vir: SURS, preračuni UMAR. Kazalniki stanj in pričakovanj v predelovalnih dejavnostih se februarja niso izboljšali, kazalnik zaupanja pa se je ohranil na ravni preteklega meseca. V primerjavi z januarjem se je med kazalniki stanj izboljšal le kazalnik proizvodnje, pričakovanja podjetijza prihodnje tri mesece pa so nekoliko boljša le glede pričakovanih cen. Najboljse je poslabšal kazalnik pričakovane proizvodnje, ki je negativno vplival tudi na pričakovanja glede zaposlovanja v prihodnjih treh mesecih, glede katerega podjetja ostajajo najbolj pesimistična. Gradbena aktivnost se je decembra lani ponovno znižala (-8,4 % desezonirano) in dosegla povprečno raven iz leta 0 12 16 12 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja 2005. Aktivnost se je najbolj znižala v gradnji stanovanj5 (glede na november za 44,0 %, glede na december 2008 za 51,0 %), znižala se je tudi v gradnji inženirskih objektov, v gradnji nestanovanjskih stavb pa je ostala na podobni ravni kot v predhodnem mesecu. V zadnjem četrtletju 2009 je bil padec aktivnosti v gradbeništvu tako podoben kot v predhodnih dveh četrtletjih, aktivnost se je po desezoniranih podatkih znižala za 8,6 % in bila za 22,8 % nižja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Tako je prišlo do močnega krčenja gradbene aktivnosti tudi v povprečju leta 2009 (-21,6 %). Padec je bil v povprečju leta sicer podoben v vseh treh segmentih gradbeništva, a dinamika je bila različna. V gradnji nestanovanjskih stavb in inženirskih objektov je aktivnost dosegla vrh v prvem četrtletju 2008 in se potem postopoma zniževala do konca 2009, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je aktivnost ohranjala na visoki ravni celo leto 2008 in v prvem četrtletju 2009 dosegla najvišjo raven, potem pa se je v naslednjih treh četrtletjih močno znižala (anualizirano za več kot 50 %). Slika 12: Vrednost opravljenih del v gradbeništvu -Gradbeništvo - SKUPAJ -Stavbe - skupaj -----Stanovanjske stavbe —♦—Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti Tabela 3: Površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji - struktura in rast 190 120 110 100 90 80 O O O O Vir: SURS, preračuni UMAR V zadnjem četrtletju 2009 se je z izdanimi gradbenimi dovoljenji predvidena površina stavb ponovno znižala. Glede na enako obdobje predhodnega leta je bila nižja za 19,7 %. Skupna predvidena površina stanovanjskih stavb je bila nižja kar za 39,2 %, površina nestanovanjskih pa je bila višja za 18,1 %. Pri nestanovanjskih stavbah se je več kot podeseterila skupna površina garažnih stavb, od ostalih kategorij pa je bila površina industrijskih stavb večja za 27,1 %, površina trgovskih stavb pa nižja za 20,6 %. V letu 2009 se je predvidena površina stavb znižala podobno kot v predhodnem letu. Znižala se je površina stanovanjskih stavb (drugo leto zapored) in nestanovanjskih stavb (tretje leto zapored). Največ so k znižanju prispevale večstanovanjske stavbe, industrijske stavbe in skladišča ter trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti. 5 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Delež v letu 2009 Indeksi rasti 2007 2008 2009 1 Stavbe - SKUPAJ 101,5 77,9 79,4 11 Stanovanjske stavbe 56,7 122,1 80,0 75,1 111 Enostanovanjske stavbe 38,3 96,3 91,6 90,8 112 Večstanovanjske stavbe 17,1 161,1 71,9 53,3 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene 1,3 200,9 34,6 100,5 12 Nestanovanjske stavbe 43,3 82,0 74,9 86,0 121 Gostinske stavbe 4,5 130,1 36,8 98,6 122 Upravne in pisarniške stavbe 4,9 137,8 94,4 77,8 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 6,1 68,1 71,0 61,5 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 7,1 74,9 83,4 263,0 125 Industrijske stavbe in skladišča 7,9 74,8 80,9 52,3 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 5,8 86,4 102,1 93,3 127 Druge nestanovanjske stavbe 7,0 56,8 90,7 125,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 13: Površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji ■ Nestanovanjske stavbe ■ Stanovanjske stavbe 1.100.000 1.000.000 900.000 800.000 700.000 2 600.000 > 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 0 VIR: SURS, preračuni UMAR Januarja sta se proizvodnja in poraba električne energije nekoliko povečali. Proizvodnja elektrike je bila januarja medletno večja za 2,5 %. Najbolj se je povečala proizvodnja hidroelektrarn (8,7 %), višja je bila tudi proizvodnja termoelektrarn (4,8 %), v nuklearki pa je bila nižja za 2,5 %. V zadnjih enajstih letih je januarja izmed različnih vrst proizvodnje elektrike najbolj nihala proizvodnja hidroelektrarn, ki se ji je zlasti v prvi polovici desetletja prilagajala proizvodnja termoelektrarn. Slednja pa je v zadnjih nekaj letih bolj enakomerna, kar pomeni, Ekonomsko ogledalo, februar 2010 13 Tekoča gospodarska gibanja Slika 14: Gibanje cen rabljenih in novozgrajenih stanovanj ter transakcij rabljenih stanovanj Okvir 2: Gibanja na trgu nepremičnin Število evidentiranih tržnih prodaj stanovanj se je v četrtem četrtletju 2009 povečalo, kar je se je zgodilo drugič zapored. Podatek o rasti prodaje stanovanj izhaja iz dveh neodvisnih virov, in velja tako za rabljena stanovanja, ki jih spremlja GURS, kot za novozgrajena stanovanja, ki jih anketno spremlja SURS. Število evidentiranih tržnih transakcij6 s stanovanji je v zadnjem četrtletju 2009 preseglo 1.900 in se je glede na predhodno četrtletje povečalo za 21,9 %, medletno pa je bilo za dve tretjini višje. Glede na dno, doseženo v prvem četrtletju 2009 se je skoraj podvojilo, vendar še zmeraj dosega le dve tretjini transakcij iz vrha, ki je bil dosežen v tretjem četrtletju 2007. Res pa je, da število evidentiranih transakcijdrugih vrst nepremičnin rasti transakcijs stanovanji ne sledi, pri kmetijskih in stavbnih zemljiščih pa se je v zadnjem četrtletju število transakcij celo znižalo, tako da trenutno oživljanje trga še spremljajo znamenja nestabilnosti. Cene prodanih rabljenih stanovanj in tudi cene novozgrajenih stanovanj so v zadnjem četrtletju 2009 ostale skoraj nespremenjene. Cene so po vseh treh razpoložljivih kazalnikih v četrtem četrtletju sicer rahlo narasle, a vztrajajo približno na ravni, kije bila dosežena po občutnem padcu v prvem četrtletju 2009, in ki je približno tudi raven iz začetka njihovega spremljanja v prvem četrtletju 2007. Medletno v zadnjem četrtletju 2009 indeks cen rabljenih stanovanj, ki ga izračunava SURS sicer izkazuje 5-odstotni padec, ki pa je precej manjši kot v predhodnih dveh četrtletjih. Glede na najvišjo raven cen, doseženo v tretjem četrtletju 2008 so cene rabljenih stanovanj nižje za 8,8 %, novozgrajenih pa kar za 17,4 %. Statistično evidentirana relativna stabilnost cen v zadnjem četrtletju 2009 pa se lahko kljub rasti števila transakcij spremeni v ponovni padec, predvsem zaradi velike zaloge neprodanih stanovanj. Mešani so tudi signali o cenovnih gibanjih drugih vrst nepremičnin, saj so se npr. povprečne vrednosti prodanih hiš, ki jih izkazuje GURS, v zadnjem četrtletju nekoliko povečale, pri stavbnih zemljiščih pa zmanjšale. 130 120 110 100 0 0 Ä 90 0 0 2 80 a 1 70 "Ö - 60 50 40 30 -Cene SURS rabljena -Cene GURS --- Cene SURS nova Evid. transakcije s \ \ \ \ \ \ / X s / / / / \ \ \ v > / / Q1 07 8 0 1Q Vir: SURS, GURS, preračuni UMAR. Q1 09 6 Ta serija, ki jo spremlja GURS in javno objavlja le v grafični obliki je še najboljši indikator gibanja obsega trga in jo zato tudi edino prikazujemo v grafu. Te številke zajemajo večje število transakcij kot tri serije prečiščenih transakcij, ki so bile uporabljene za izračun treh vrst prikazanih indeksov cen. Vendar je ta podatek začasen in se z upoštevanjem naknadno sporočenih transakcij številke običajno še nekoliko povečajo. Vključuje predvsem rabljena stanovanja in le manjši del novozgrajenih. da gredo presežki energije v mednarodno menjavo. Ta se je od januarja 2000 do januarja 2010 močno povečala, in sicer izvoz s 122 GWh na 782 GWh (vključen tudi izvoz polovice proizvodnje nuklearke na Hrvaško), uvoz pa z 71 GWh na 600 GWh. Poraba elektrike je bila januarja medletno višja za 2,4 %. Odjem z distribucijskega omrežja je bil višji za 0,9 %, neposredni odjemalci (proizvodnja aluminija in jekla) pa so porabili za 11,5 % več elektrike. Medtem ko je bila distribucijska poraba v zadnjih petih letih januarja na zelo podobni ravni (okoli 960 GWh), se je poraba neposrednih odjemalcev z okoli 220 GWh sredi desetletja znižala na manj kot 170 GWh v januarju 2008, lani pa le na 96 GWh. Če v izračunu ne upoštevamo hrvaškega dela proizvodnje nuklearke, moramo januarja običajno elektriko neto uvažati. V januarju 2010 je tako neto uvoz predstavljal 6,6 % porabe elektrike. Decembra se je skupni realni prihodek v trgovini na drobno7 ohranil približno na ravni preteklega meseca (desezonirano), medletno pa se je upad realnega prihodka v četrtem četrtletju umiril. Medletno zniževanje prihodka Slika 15: Januarska proizvodnja elektrike v zadnjih 11-ih letih -Proizvodnja hidroelektrarn -Proizvodnja termoelektrarn 550 500 450 ----Proizvodnja nuklearke 7 Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in popravila le-teh (47+45). 14 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja v trgovini na drobno se je decembra umirilo, in sicer v trgovini z motornimi gorivi in v trgovini z neživili, v trgovini z živili, pijačami in tobakom pa je bil prihodek prvič po aprilu višji. Prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili je bil medletno decembra le še malenkost nižji, kar je bila predvsem posledica večje prodaje osebnih avtov. Upad prihodka se je medletno umiril v vseh večjih panogah tudi v povprečju četrtega četrtletja, največji upad pa je bil še vedno zabeležen v prodajalnah z motornimi gorivi (-28,6 %). V celotni trgovini na drobno so rast prihodka v četrtem četrtletju 2009 ustvarili le v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki, katerih prihodek se je z izjemo drugega četrtletja leta 2007 medletno povečeval od prvega četrtletja 2001. V letu 2009 je bil skupni prihodek v trgovini na drobno medletno nižji za 13,0 %, največji upad prihodka smo zabeležili v trgovini z motornimi gorivi (za četrtino) ter v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (za dobro petino). Slika 16: Prihodek v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili in popravili le-teh -Trgovina na drobno -skupaj —■— Živila, pijače, tob. izd. -Mot. vozila, kolesa, rez. deli in opr. Motorna goriva Neživila 30 >. 20 ro <5 10 "U I 0 -10 -20 % \ i \ y 'V- \ V V' s ""•m'' Y \ - 0 0 0 0 Vir. SURS, preračuni UMAR. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je decembra še poglobil (desezonirano), medletno pa se je upad realnega prihodka v četrtem četrtletju občutneje umiril. Upad nominalnega prihodka v trgovini na debelo se je decembra in v celotnem četrtem četrtletju medletno umiril (za dobrih 8 o. t. na 18,6 %), tako da je bil prihodek v letu 2009 za slabo petino nižji kot leta 2008. V gostinstvu se je zniževanje realnega prihodka nadaljevalo tudi decembra (desezonirano), medletno se je upad realnega prihodka v četrtem četrtletju še poglobil. Medletni upad realnega prihodka v gostinstvu se je tako decembra kot tudi v celotnem četrtem četrtletju še poglobil, tako da je bil prihodek v letu 2009 za 12,6 % nižji kot leta 2008. Nižji gostinski prihodek v 2009 je bil po naši oceni v večji meri posledica neturističnega dela gostinstva (hrana in pijača prebivalstva), saj je število prenočitev ostalo skoraj na ravni predhodnega leta, na kar pa je vplivalo predvsem povečano število prenočitev domačih turistov. Število domačih turistov je v letu 2009 prvič preseglo mejo enega milijona in je bilo za 5,9 % večje kot v letu 2008, tuji turisti pa so v Sloveniji opravili za 6,5 % manj nočitev. Izmed pomembnejših držav8 za naš turizem so se povečale le prenočitve turistov iz Japonske (14,3 %), Srbije (9,8 %) in Italije (3,7 %). Precej pa so se zmanjšale prenočitve turistov iz ZDA in Združenega kraljestva (iz vsake za približno četrtino), iz Bosne in Belgije (iz vsake za približno petino) ter iz Hrvaške, Španije, Nemčije, Izraela in Poljske (iz vsake za približno desetino). Slika 77:Tuje turistične prenočitve v Sloveniji po državah, iz katerih prihajajo turisti ■ Tuji turisti (leva os) A Rast prenočitev (desna os) 22 20 18 16 14 12 10 8 6 4 2 0 A -03 -52 -20 -51 -10 -5 0 5 10 15 20 25 Medletna rast prenočitev, v % A ■ ■ A A A A A A A ■ _ _ ▲ 1 ■ m _ A 1 1 É 1 1 ■ 1 ■ ■ Vir. SURS, preračuni UMAR. Potrošnja gospodinjstev je bila v zadnjem četrtletju 2009 v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta skromnejša. Medletno se je masa izplačanih plač zmanjšala bolj (za 4,0 %) kot v tretjem četrtletju, pri čemer je bila rast povprečne neto plače (1,6 %) skoraj pol manjša kot v predhodnem četrtletju, število zaposlenih9 pa se je zmanjšalo za skoraj 5,0 %. V zadnjem četrtletju leta je bil ponovno nižji prihodek v trgovini na drobno (-11,3 %), medtem ko je bilo število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb po petih četrtletjih zmanjševanja rahlo višje (2,3 %). Za skoraj polovico višji kot v enakem obdobju pred enim letom je bil neto tok posojil gospodinjstvom, a manjši kot v predhodnem četrtletju. Nekoliko nižji kot pred enim letom pa je bil še vedno tudi optimizem potrošnikov. Trošenje rezidentov v tujini bilo nominalno vse leto 2009 višje kot v predhodnem letu. Januarja in februarja je bil optimizem potrošnikov večji kot v enakih mesecih lani. Potrošniki so vidno bolje ocenili vse podkazalnike kazalnika zaupanja10, ki je bil za 15 o. t. 8 Kot pomembnejše države smo šteli države, iz katerih turisti so ustvarili vsaj 1 % vseh tujih prenočitev v Sloveniji. 9 Zaposleni pri pravnih osebah in samozaposleni. 10 Gospodarsko stanje v prihodnjih 12 mesecih, finančno stanje v prihodnjih 12 mesecih, raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih in varčevanje v prihodnjih 12 mesecih. 50 40 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 15 Tekoča gospodarska gibanja Slika 18: Kazalniki potrošnje gospodinjstev I Masa neto izplačanih plač (realno)* Število prvič registriranih osebnih vozil fizičnih oseb ** ■ Prihodek v trgovini na drobno (realno)*** - Potrošnja gospodinjstev (realno) - Kazalec zaupanja potrošnikov, orig.vrednost (desna os) -12 -18 -24 -30 -36 o o o o 5 5 5 5 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Opomba: * preračunano na mesec izplačila. **Podatki od marca 2006. *** SKD 2008. višji kot pred letom dni. Fizične osebe so v prvih dveh mesecih leta 2010 registrirale za petino več osebnih vozil kot v enakem obdobju lani, januarja je bil medletno višji tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravili, in sicer za desetino.11 Prihodek v trgovini na drobno pa je bil januarja medletno še za 3,3 % nižji. Po januarskem povečanju se je desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime februarja rahlo znižala, a ostala višja kot v vseh mesecih predhodnega leta. Na znižanje je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Vrednosti kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in kazalnika zaupanja potrošnikov sta se rahlo izboljšali, nespremenjeni pa sta ostali vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnika zaupanja v gradbeništvu. Slika 19: Poslovne tendence • Gospodarska klima - Trg. na drobno Predelovalne dej. Potrošniki Gradbeništvo 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 11 Gre za začasne podatke, objavljene le za nekaj segmentov trgovine na drobno. Vrednost slednjega tako ostaja na najnižji ravni doslej, ki jo je sicer dosegla že v sredini lanskega leta. Trg dela Neugodna gibanja kazalnikov zaposlenosti so se nadaljevala tudi decembra. Število formalno delovno aktivnih12 se je zmanjšalo tudi decembra (za 5.361, desezonirano za 0,3 %), medletno pa je bilo za 4,0 % nižje, kar pa je podoben medletni padec kot oktobra in novembra.13 Zmanjšanje zaposlenosti decembra je sicer reden sezonski pojav, saj podjetja vsako leto pred božično-novoletnimi prazniki ne podaljšujejo pogodb 0 zaposlitvi za določen čas. Število tovrstnih prekinitev delovnih razmerij je bilo decembra 2009 nekoliko nižje kot pred letom dni, a še vedno za približno 8 % nad dolgoletnim povprečjem. Poleg tega je na znižanje zaposlenosti decembra vplivalo tudi zaključevanje programov javnih del, kar je običajen decembrski pojav. Število delovno aktivnih se je decembra zmanjšalo na skorajvseh področjih dejavnosti, najboljpa ponovno v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih. Manjše povečanje je bilo zabeleženo le na področju kulturnih, rekreacijskih in razvedrilnih dejavnosti. Število potreb po delavcih in realiziranih zaposlitev se je januarja v primerjavi z decembrom sicer nekoliko povečalo, vendar ostaja za okrog 10 % nižje kot pred enim letom oz. okrog 40 % nižje kot pred dvema letoma. Povprečno število formalno delovno aktivnih v letu 2009 je bilo za 2,4 % manjše kot leto prej. Povprečno število formalno delovno aktivnih v letu 2009 je znašalo 858.171 in je bilo za 21.086 manjše kot leto prej. Število zaposlenih (oseb v delovnem razmerju) je bilo manjše za 2,8 %, število samozaposlenih pa za 1,6 % večje kot v letu 2008. Slika 20: Rast števila delovno aktivnih po področjih dejavnosti ■ Q1 09 I Q2 09 ■ Q3 09 ■ Q4 09 6 4 2 ? 0 K -2 s 1 -4 j -6 -8 -10 -12 Vir: SURS, preračuni UMAR. 12 Zaposlenih in samozaposlenih. 13 Več o delovanju učinka osnove Ekonomsko ogledalo, december 2009, Okvir 1. 0 -42 16 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Stopnje rasti, v % 2009 XII 08 XI 09 XII 09 2009/ 2008 XII09/ XI 09 XII09/ XII 08 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 38,8 37,8 37,7 -4,5 -0,3 -2,7 B Rudarstvo 3,3 3,4 3,2 3,1 -7,5 -5,3 -10,6 C Predelovalne dejavnosti 199,8 216,3 192,1 190,6 -10,1 -0,8 -11,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 7,7 8,0 8,0 2,9 -0,3 3,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,0 9,1 9,0 2,3 -0,5 0,8 F Gradbeništvo 86,8 89,5 85,2 83,3 -1,3 -2,2 -7,0 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 116,9 113,9 113,5 -1,0 -0,4 -2,9 H Promet in skladiščenje 49,8 51,4 49,2 48,8 -2,8 -0,7 -5,0 I Gostinstvo 34,0 34,3 33,9 33,8 0,6 -0,3 -1,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,4 22,5 22,5 2,8 -0,2 0,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,6 24,2 24,2 1,0 -0,2 -2,0 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,3 4,4 4,3 4,7 -0,9 0,2 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 44,4 45,8 45,6 4,6 -0,3 2,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 26,0 26,1 26,0 -1,7 -0,5 -0,3 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 50,8 51,7 51,6 1,1 -0,3 1,4 P Izobraževanje 61,7 61,0 62,7 62,6 2,8 -0,1 2,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 51,6 52,2 52,1 2,1 -0,2 1,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,0 14,1 14,2 1,8 0,2 1,0 S Druge dejavnosti 13,3 13,1 13,4 13,4 3,7 -0,3 1,8 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,5 0,5 0,5 7,0 -3,0 -1,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Med slednjimi narašča predvsem število samostojnih podjetnikov posameznikov, ki se je v letu 2009 v povprečju povečalo za 3.050 (6,3 %), vzrok pa je v izločanju nekaterih del in storitev iz večjih podjetij. Po področjih dejavnosti se je povprečno letno število formalno delovno aktivnih najboljzmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (za 22.539), zmanjšalo pa se je tudi v kmetijstvu, rudarstvu, gradbeništvu, trgovini, prometu, gostinstvu in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Povečanje števila formalno delovno aktivnih pa je bilo največje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter izobraževanju, kar je, podobno kot lansko naraščanje števila samostojnih podjetnikov, po naši oceni najverjetneje tudi posledica spodbujanja samozaposlovanja14 v okviru aktivne politike zaposlovanja. Število registriranih brezposelnih se je povečalo tudi januarja in februarja, a je bilo povečanje po desezoniranih podatkih manjše kot v predhodnih mesecih. Januarja jih je bilo 99.591 (po desezoniranih podatkih za 0,1 % več kot decembra), februarja pa 99.784 (desezonirano 0,4 % več kot predhodni mesec in 29,3 % več kot februarja 2009). Januarja se je med brezposelne prijavilo 10.650 oseb, od tega največ zato, ker so izgubile delo (8.592). Teh je bilo za 26,6 % več kot decembra, a za 17,2 % manj kot januarja lani, ko se je zaradi izgube dela na mesečni ravni med brezposelne prijavilo največ oseb, odkar so 14 Več o ukrepih aktivne politike zaposlovanja glej Ekonomsko ogledalo, november 2009, Okvir 4. razpoložljivi podatki. Novih iskalcev prve zaposlitve je bilo 1.042, kar je tudi manj kot januarja 2009 (-13,6 %). Tako kot decembra je tudi januarski povečan priliv med brezposelne sezonsko običajen zaradi prijave oseb, ki se jim je decembra iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Skupaj se je decembra 2009 in januarja 2010 zaradi tega razloga med brezposelne prijavilo 8.391 oseb, kar pa je bilo manj kot v enakem obdobju predhodnega leta (za 1.864 manj). Pač pa se je januarja precej povečalo Slika 21: Izgubili delo in brezposelni, ki so dobili delo Ekonomsko ogledalo, februar 2010 17 Tekoča gospodarska gibanja Okvir 3: Anketa o delovni sili - 4. četrtletje Zmanjšuje se tudi število delovno aktivnih in povečuje število brezposelnih po anketi o delovni sili. Število delovno aktivnih po anketi o delovni sili se je v četrtem četrtletju 2009 v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšalo za 1,6 %, v primerjavi z enakim četrtletjem 2008 pa je bilo nižje za 1,9 %. V povprečju je bilo v letu 2009 za 1,5 % manjše kot leto prej.15 Manjši medletni padec števila delovno aktivnih po anketi v primerjavi s formalno delovno aktivnimi kaže na to, da se je v letu 2009 nekoliko povečal obseg neformalnih oblik dela.16 V četrtem četrtletju 2009 se je v povečalo tudi število brezposelnih po anketi o delovni sili, in sicer na 67 tisoč, kar je 1,5 % več kot v preteklem in 48,9 % več kot v enakem četrtletju 2008. Povečala se je tudi stopnja anketne brezposelnosti - na 6,4 % (kar je 0,2 o. t. več kot v preteklem in 2,1 o. t. več kot v enakem četrtletju 2008). V povprečju je bilo v letu 2009 62 tisoč anketno brezposelnih oseb17, kar je za 33,7 % več kot v letu 2008, stopnja anketne brezposelnosti pa se je povečala za 1,5 o. t., to je na 5,9 %. Pri tem je bila stopnja anketne brezposelnosti žensk prvič po letu 1996 nižja od stopnje anketne brezposelnosti moških. Slika 22: Stopnja anketne brezposelnosti -SKUPAJ ---------moški ----ženske a a Vir: SURS, preračuni UMAR 15 Po predhodnih izračunih UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. 16 Število delovno aktivnih po anketi vključuje poleg zaposlenih in samozaposlenih tudi različne neformalne oblike delovne aktivnosti, kot so občasno delo, neplačano delo pomagajočih družinskih članov in podobno. 17 Po predhodnih izračunih UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. število oseb, ki so izgubile delo iz poslovnih razlogov (na 2.200, kar je bilo največ po maju 2009). Po drugi strani se je precejpovečalo tudi število brezposelnih, ki so januarja dobili delo (5.032, za 1.853 več kot januarja lani), iz različnih drugih razlogov se je število brezposelnih januarja zmanjšalo še za 1.683 oseb. Decembra se je stopnja registrirane brezposelnosti še povečala. Decembra se je stopnja registrirane brezposelnosti povečala za 0,2 o. t. na 10,3 % in bila tako za 3,3 o. t. višja kot pred enim letom. Po naših ocenah je stopnja registrirane brezposelnosti v povprečju leta 2009 znašala 9,1 %, kar je 2,4 o. t. več kot v letu 2008 (6,7 %). Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2008 XII 09/ XI 09 XII 09/ XII 08 I-XII 09/ I-XII 08 Aktivno prebivalstvo -0,6 -0,4 -0,5 0,2 Formalno delovno aktivni 3,1 -0,6 -4,0 -2,4 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah 3,1 -0,7 -4,8 -2,8 Registrirani brezposelni 11,4 1,3 45,9 36,6 Povprečna nominalna bruto plača 8,3 -5,2 2,1 3,4 -zasebni sektor 7,8 -7,4 2,0 1,8 -javni sektor 9,8 0,3 1,0 6,5 2008 XII 08 XI 09 XII 09 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 6,7 7,0 10,1 10,3 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.391,43 1.457,66 1.570,53 1.488,19 Zasebni sektor (v EUR) 1.315,49 1.369,45 1.509,03 1.397,09 Javni sektor (v EUR) 1.642,58 1.745,65 1.757,25 1.762,91 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Povprečna plača se je decembra sezonsko znižala, njena medletna rast pa se je v zadnjem četrtletju 2009 še upočasnila. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je decembra v primerjavi s predhodnim mesecem znižala nominalno za 5,2 %, v primerjavi z decembrom 2008 pa je bila za 2,1 % višja. V letu 2009 se je njena medletna rast postopoma umirjala in v zadnjem četrtletju znašala 1,7 %, v povprečju leta 2009 pa 3,4 %, kar je bistveno manj kot leto pred tem (8,3 %). Ob lanskoletni nizki inflaciji je bilo realno zvišanje skupne bruto plače enako kot leta 2008 (2,5 %). Slika 23: Bruto plača na zaposlenega -Sk upaj sebni /ni -----Ja i : ty\ y / / a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 9 8 7 6 5 4 14 3 10 8 6 4 2 0 18 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Izrazito umirjanje medletne rasti plač v zasebnem sektorju, ki se je začelo sredi leta 2008, se je v lanskem zadnjem četrtletju ustavilo. Decembrsko znižanje bruto plače v zasebnem sektorju je povezano z dinamiko izrednih izplačil ob koncu leta. Decembra jih je namreč prejelo bistveno manj zaposlenih kot mesec prej (7,9 %, novembra 18,1 %), bila pa so tudi nižja, saj je bil povprečni znesek izplačil nižji od novembrskega skoraj za polovico. Medletno je bila rast bruto plače sektorja decembra 2,0-odstotna, v zadnjem četrtletju pa 1,5-odstotna. Pri tem je izstopala visoka rast v industriji (B-F: 2,9 %), ki jo povezujemo s spremembo v strukturi zaposlenih, dva delovna dneva daljšim četrtletjem in učinkom osnove. Sicer se je medletna rast bruto plače zasebnega sektorja vse od drugega četrtletja 2008 dalje pospešeno umirjala. Velik del lanskega zvišanja pripisujemo spremembam v strukturi zaposlenih, ki so posledica relativno večjih odpuščanj zaposlenih z nizkimi plačami. Brez teh sprememb bi bila rast prepolovljena (0,9 % in ne 1,8 %, kot je bila dejansko objavljena).18 Slika 24: Bruto plače v zasebnem sektorju -----Industrija (B-E) -----Gradbeništvo (F) -Proizv. storitve (G-I) -Posl. storitve (J-N;S) 10 9 8 Slika 25: Bruto plače v javnem sektorju i7 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. V javnem sektorju se je medletna rast plač v zadnjem četrtletju lani četrtič zapored umirila in zaostala za primerljivo rastjo plač v zasebnem sektorju. Povprečna bruto plača v javnem sektorju se je decembra mesečno in medletno rahlo zvišala. Od zadnjega četrtletja leta 2008, ko je bila medletna rast bruto plače sektorja še 13,3-odstotna, se je ta delno zaradi učinka osnove, delno pa tudi zaradi ukrepov obeh dogovorov o plačah v javnem sektorju (februarskega in oktobrskega), ki sta zajezila nadaljnjo rast plač, postopoma umirjala in v lanskem zadnjem četrtletju znašala le 0,8 %. V povprečju leta 2009 je bila rast manjša kot leto prej, a še vedno bistveno višja kot v zasebnem sektorju. Najvišjo rast plač v letu 2009 so beležili v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (12,0 %), najnižjo pa v izobraževanju (3,6 %). Javna uprava - Zdravstvo in soc.varstvo ■ Izobraževanje Kulturne, razv.in rekr.dej. # 20 J 15 1 J= g 10 8 Ö S 5 5 5 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene Medletna inflacija se je tudi februarju znižala. Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija z 1,5 % januarja znižala na 1,3 % februarja, kar je odraz skromne gospodarske aktivnosti in čedalje manjšega vpliva preteklih gibanj cen nafte. Januarja je bila medletna inflacija nižja kot januarja. Potem ko se je decembra medletna inflacija predvsem zaradi vpliva učinka osnove, povezanega z gibanjem cen nafte decembra 2008, povišala na 1,8 %, se je januarja letos znižala na 1,5 %, kar je predvsem posledica znižanja medletne rasti cen blaga. Medletni upad cen trajnega in poltrajnega blaga se je nekoliko poglobil, rast cen netrajnega blaga pa se je znižala. Med trajnim blagom Slika 26: Gibanje cen izbranih skupin -Skupaj -........Storitve ---Trajno blago ---Blago dnevne rabe - Poltrajno blago I 2 lo \ N \ \ / ^ ..................: ----* / k. / Vs j/" \ / * N N \ S 7S. \ v \ 18 Rast skupne bruto plače pa bi posledično znašala 2,5 % in ne 3,4 %, kot je bila dejansko objavljena. Več glej v Ekonomsko ogledalo, januar 2010, Okvir 3. S C s s ! .i š * 25 5 0 12 4 -8 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 19 Tekoča gospodarska gibanja se nadaljuje krepitev medletnega upada cen osebnih avtomobilov (-11,7 %), med poltrajnim blagom pa cen obleke in obutve (-5,9 %). Medletna rast cen storitev se je vrnila nazaj na novembrsko raven (1,9 %). Cenovna gibanja so bila januarja zaznamovana s sezonskimi vplivi in niso bistveno odstopala od pričakovanj. Podobno kot v preteklih letih smo tudi v letošnjem januarju zabeležili znižanje cen (-0,8 %), ki je bilo predvsem posledica sezonsko nižjih cen obleke in obutve, v manjši meri tudi nižjih cen osebnih avtomobilov in počitnic v paketu. Povišale so se cene sezonske hrane, pričakovano pa so bile višje tudi cene plina in daljinske energije za ogrevanje, ki se oblikujejo modelsko na podlagi preteklih gibanj cen nafte. Tako je od pričakovanih gibanj bistveno odstopala le rast cen komunalnih storitev (dražji odvoz smeti za 7,2 %). storitev julija lani, ko je vlada obravnavanje in potrjevanje predlogov sprememb cen komunalnih storitev prenesla v pristojnost lokalnih skupnosti. Takrat smo ugotavljali, da lahko liberalizacija cen komunalnih storitev v razmerah, ko za to niso zagotovljeni potrebni pogoji, privede do še večjih anomalij na tem področju.21 Januarja se je nadaljevalo umirjanje medletnega upadanja cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu. Medletni upad je bil januarja 0,1-odstoten, kar je predvsem posledica manjšega upada cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov ter v proizvodnji živil. Upad cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov se zmanjšuje že od julija lani, ko so bile medletno nižje za 15,5 % (januarju letos 0,2-odstoten medletni upad), v proizvodnji živil pa se je medletni upad po nekaj mesečnem ohranjanju na ravni blizu 4 % znižal na 2,1 %. V letu 2009 je bila rast cen komunalnih storitev pri nas najvišja v celotnem evrskem območju. V celotnem evrskem območju so se lani po podatkih Eurostat19 cene komunalnih storitev povišale za 3,2 %, najbolj pri nas (7,2 %)20 na Slovaškem in Danskem (6,7 %), znižale pa so se le v Irski (-0,1 %). Na skupno rast cen komunalnih storitev pri nas so najboljvplivale višje cene oskrbe z vodo, ki so se povišale za 27,1 %, spremembe cen odvoza smeti in kanalščine pa so bile zanemarljive. Na možnost hitrega poviševanja cen komunalnih storitev smo opozarjali že ob sprejetju Uredbe o prenehanju veljavnosti Uredbe o oblikovanju cen komunalnih Slika 27: Rast cen komunalnih storitev v evrskem območju v letu 2009 ^ 5 f i 4 Vir: Eurostat. s s ï - 19 HICP. 20 Izmerjena rast cen komunalnih storitev pri nas v lanskem letu je temeljila na spremljanju gibanja teh cen v štirih mestnih občinah (Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Kopru) in zato ni zajela relativno visokih povišanj cen komunalnih storitev v večjem številu manjših občin. Z namenom izboljšanja ocen rasti cen komunalnih storitev pri nas je SURS po enoletnem testnem obdobju v letošnjem letu redno spremljanje cen komunalnih storitev razširil na 7 novih komunalnih podjetij, ki pokrivajo širša področja Slovenije in nekaj večjih občin (Ptuj, Celje, Kranj, Velenje, Nova Gorica, Murska Sobota in Krško). Slika 28: Cene industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih -PPI (domači trg) ---------OSKRBA Z EL.ENERGIJO,PLINOM IN PARO ----PREDELOVALNE DEJAVNOSTI -Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav — - Prz. živil; pijač; tobačnih izd. 15 * 5 .................. \ \ v" " \ O"— S s ¥ f s 4 S § ¥ I V zadnjem četrtletju 2009 je bila Slovenija po poslabšanju cenovne konkurenčnosti gospodarstva med članicami evrskega območja v sredini, v povprečju leta 2009 pa v tretjini držav članic z največjim poslabšanjem. Realni efektivni tečaj, merjen z relativnimi22 cenami življenjskih potrebščin, je po trimesečni rasti decembra padel, njegova medletna rast pa se je umirila. V povprečju zadnjega četrtletja je bil višji na četrtletni (0,6 %) in medletni ravni (2,3 %) predvsem pod vplivom okrepitve evra do USD in GBP. Rast relativnih cen je bila, po padcu v tretjem četrtletju, v četrtem četrtletju skromna. Ker je v prvih treh četrtletjih realni efektivni tečaj nihal tik nad ravnijo izpred enega leta, je bila njegova rast v povprečju leta 2009 (0,7 %) precej nižja kot v zadnjem četrtletju. V zadnjem četrtletju se je cenovna konkurenčnost poslabšala v vseh članicah evrskega območja, v povprečju leta 2009 pa v polovici članic. V četrtini držav evrskega območja se je v letu 2009 ohranila na ravni leta 2008, v četrtini pa 21 Več glej Ekonomsko ogledalo, julij-avgust 2009. 22 Slovenske v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 10 3 7 6 Vir: SURS. 3 2 0 20 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 6: Cene 2009 2010 v % XII 09/ O (I 09-XII 09)/ I 10/ I 10/ O (II 09-I 10)/ XII 08 O (I 08-XII 08) XII 09 I 09 O (II 08-I 09) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 1,8 0,9 -0,8 1,5 0,8 Blago 1,9 0,0 -1,3 1,2 0,1 -Goriva in energija 14,6 -3,5 2,8 14,7 -1,8 -Drugo -0,4 0,6 -2,2 -1,7 0,5 Storitve 1,6 2,6 0,5 1,9 2,5 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 2,1 0,9 -0,6 1,8 0,9 Regulirane cene1 12,6 -4,7 2,0 15,3 -4,5 -Energija 14,7 -9,6 2,7 18,9 -6,8 -Drugo 4,0 2,5 0,0 3,9 2,7 Osnovna inflacija -brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,9 -1,0 0,2 1,6 Cene življenjskih potrebščin (HICP) v evrskem območju 0,9 0,3 -0,8 1,0 0,3 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev -na domačem trgu -0,7 -0,4 0,2 -0,1 -0,6 -na evrskem območju -2,3 -3,5 0,0 -3,0 -3,8 Viri: SURS, Eurostat; preračuni UMAR. Opomba: 'Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. Komunalne storitve so v izračun vključene skozi celo leto 2009. se je izboljšala. Slovenija je bila med članicami evrskega območja po poslabšanju cenovne konkurenčnosti v zadnjem četrtletju leta 2009 v sredini, v povprečju leta 2009 pa v prvi tretjini. Na agregatni ravni je bil vpliv lanskih izrazitejših nihanj evra na cenovno konkurenčnost gospodarstva majhen. Delež zunanje menjave s trgovinskimi partnericami iz evrskega območja, kjer skupna valuta tečajna tveganja eliminira, je namreč največji23. Hkrati so bili učinki krepitve evra Slika 29: Nominalni in realni efektivni tečaj, deflacioniran s CPI in PPI 114 112 110 108 o f 106 0 § 104 1 102 j= 100 98 96 Realno, deflacioniran s CPI - Realno, deflacioniran s PPI - Nominalno Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat; preračuni UMAR. 23 V ožji skupini 17-tih trgovinskih partneric, zajetih v izračun efektivnega tečaja, znaša delež partneric iz evrskega območja okoli 64 %, delež EU Slika 30: Tečaji evra do valut pomembnejših trgovinskih partneric v povprečju leta 2009 ■ Realno, deflator CPI ANominalno 24 20 16 # 12 SU 8 1 4 O) s 0 -4 A A * A _ A ■ ■ ▲ A A partneric, ki niso članice evrskega območja, okoli 14 c zunaj EU pa 13 %. , delež partneric Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat; preračuni UMAR. do valut EU v povprečju leta 2009 v precejšnji meri nevtralizirani z učinki njegovega padca do valut zunaj EU. Cenovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju 2009 ohranila na ravni tretjega četrtletja, njeno medletno poslabšanje pa se je umirilo. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti, je decembra padel na mesečni in medletni ravni (-1,0 %). V povprečju zadnjega četrtletja je bil le za malenkost višji (0,1 %) kot v tretjem četrtletju, njegova medletna rast, ki je bila do tretjega četrtletja predvsem posledica visoke medletne rasti relativnih cen zaradi učinka osnove, pa se 12 16 94 92 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 21 Tekoča gospodarska gibanja je opazno umirila (s 3,7 % na 1,5 %, v povprečju leta 2009 2,9 %). Na četrtletni ravni so relativne cene industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti v letu 2009 od drugega četrtletja padale. Plačilna bilanca Decembra je primanjkljaj v tekočih transakcijah znašal 31,7 mio EUR. K medletno nižjemu decembrskemu primanjkljaju je največ prispeval nižji blagovni primanjkljaj. Poleg tega je bilo večje neto črpanje sredstev iz proračuna EU, nižja so bila tudi neto plačila obresti tujini. Po drugi strani je presežek v storitveni bilanci od septembra lani medletno nižji. V letu 2009 je primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance znašal 207,3 mio EUR (0,6 % ocenjenega BDP), kar je 2.079,3 mio EUR manj kot leta 2008. Slika 31: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance ■ Blagovna menjava ■ Faktorski dohodki -Tekoči račun Storitvena menjava Tekoči transferi E -200 Vir : BS. Na povečanje primanjkljaja blagovne menjave so decembra vplivali predvsem sezonski dejavniki, medletno nižji presežek v storitveni menjavi je bil večinoma posledica manjšega presežka v menjavi potovanj. Decembra se je blagovni primanjkljaj sezonsko povečal, medletno pa je bil ob večjem nominalnem padcu uvoza od izvoza precej nižji. V letu 2009 se je blagovni primanjkljaj skrčil na 529,0 mio EUR (leta 2008 2.650,2 mio EUr). Ocenjujemo, da je bilo približno 85 % znižanja blagovnega primanjkljaja posledica izboljšanih pogojev menjave. V enajstih mesecih leta 2009 so se povprečne uvozne cene znižale (-9,5 %) precej bolj od izvoznih cen (-4,0 %), pogoji menjave pa so se medletno izboljšali za 6,0 %. Medletno znižanje presežka v storitveni bilanci se je decembra nadaljevalo predvsem zaradi znižanja presežka v menjavi zasebnih potovanj. Po drugi strani sta se nekoliko povečala presežka v menjavi zračnega in pomorskega transporta. V letu 2009 je presežek v storitveni bilanci znašal 1.053,0 mio EUR, kar je za 537,9 mio EUR manj kot v predhodnem letu. Decembra je bil primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov nižji predvsem zaradi nižjih neto plačanih obresti na zunanji dolg, bilanca tekočih transferjev pa je zaradi večjega neto črpanja sredstev iz proračuna EU drugi mesec zapored beležila presežek. Tudi decembra so primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov večinoma znižale neto plačane obresti tujini. Ob upadanju obrestnih mer in razdolževanju bank so se tudi decembra lani najbolj znižala neto odplačila obresti na tuje kredite. Presežek dohodkov od dela, ki se je decembra medletno še okrepil, je bil večinoma posledica nižjih nakazil v tujino, povezanih z upadom domače gradbene aktivnosti. Bilanca tekočih transferjev je tudi decembra izkazovala presežek, ki je bil skoraj v celoti posledica presežka v državnem sektorju. Najboljse je povečalo črpanje sredstev iz strukturnih skladov. V letu 2009 je državni proračun RS v odnosu do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 155,7 mio EUR. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev se je zato v letu 2009 znižal na 94,8 mio EUR (v letu 2008 je znašal 206,4 mio EUR). Decembra je bil neto odliv kapitala zasebnega in državnega sektorja večji od neto priliva kapitala BS. Finančne transakcije s tujino so bile drugi mesec zapored neto odlivne, in sicer v višini 81,5 mio EUR (decembra leta 2008 neto priliv v višini 506,9 mio EUR). Na to je vplival neto odliv kapitala zasebnega sektorja, zlasti odplačila posojil in kratkoročnih komercialnih kreditov tujini. Tudi državni sektor je beležil neto odliv kapitala zaradi neto znižanja tujih naložb v dolžniške vrednostne papirje državnega sektorja. Decembra je BS prodajala instrumente kapitalskega trga in povečala zadolženost do Evrosistema. V celem letu 2009 so bile finančne transakcije s tujino neto odlivne v višini 304,2 mio EUR (leta 2008 neto priliv v višini 2.417,1 mio EUR). Slika 32: Finančne transakcije plačilne bilance po inštrumentih I Neposredne naložbe I Finančni derivativi - Neto finančni tok Naložbe v vredn. papirje I Ostale naložbe 0 Vir: BS. 22 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 7: Plačilna bilanca I-XII 09, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XII 08 Tekoče transakcije 22.351,0 22.558,3 -207,3 -2.286,6 -Blagovna menjava (FOB) 16.190,0 16.719,0 -529,0 -2.650,2 -Storitve 4.287,0 3.234,0 1.053,0 1.609,0 -Dohodki od dela in kapitala 1.012,1 1.648,5 -636,5 -1.039,0 Tekoči transferi 861,9 956,8 -94,8 -206,4 Kapitalski in finančni račun 1.492,0 -1.639,4 -147,4 2.394,9 -Kapitalski račun 267,5 -277,9 -10,4 -43,1 -Kapitalski transferi 265,3 -270,9 -5,6 -44,0 -Patenti, licence 2,2 -7,0 -4,8 0,9 -Finančni račun 1.224,5 -1.361,5 -137,0 2.438,1 -Neposredne naložbe -79,5 -609,7 -689,2 381,1 -Naložbe v vrednostne papirje 4.487,4 -57,0 4.430,4 574,8 -Finančni derivativi -39,3 30,5 -8,8 46,0 -Ostale naložbe -3.311,3 -725,3 -4.036,6 1.415,2 -Terjatve 458,7 -725,3 -266,6 -562,3 -Obveznosti -3.770,0 0,0 -3.770,0 1.977,5 -Mednarodne denarne rezerve 167,2 0,0 167,2 21,0 Statistična napaka 354,7 0,0 354,7 -108,4 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne Neposredne naložbe so bile decembra neto odlivne v višini 54,9 mio EUR. Pri domačih neposrednih naložbah v tujini so bile naložbe v lastniški kapital najvišje v celem letu lani. Decembra so se tuje neposredne naložbe znižale, slovenska podjetja s tujim kapitalom pa so, kot tudi v večini mesecev lanskega leta, neto dolžniško financirala matična in z njimi povezana podjetja v tujini. V letu 2009 so bile neposredne naložbe neto odlivne v višini 689,2 mio EUR. Kljub finančni krizi je v strukturi izhodnih neposrednih naložb prevladoval lastniški kapital, v celem letu 2009 pa je vrednost tokov neposrednih naložb v tujini dosegla 609,7 mio EUR. Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se znižale za 79,5 mio EUR, medtem ko so v letu 2008 znašale 1.313,4 mio EUR. Naložbe v vrednostne papirje so bile decembra neto prilivne v višini 194,5 mio EUR. BS je prodajala instrumente kapitalskega trga, banke pa instrumente denarnega trga. Tujci so precej povečali naložbe v obveznice in zadolžnice ostalih sektorjev, med katerimi prevladujejo podjetja. Neto pritok naložb v vrednostne papirje je v letu 2009 dosegel 4.430,4 mio EUR, kar je bilo večinoma posledica izdaje dolžniških vrednostnih papirjev državnega sektorja in poslovnih bank. Ostale naložbe so bile decembra neto odlivne v višini 211,5 mio EUR kot posledica večjega padca obveznosti od terjatev. Pri terjatvah se je najbolj znižalo kratkoročno komercialno kreditiranje tujine, kar je običajno v zadnjem mesecu leta. Pri obveznostih so domače poslovne banke decembra tujini odplačale 497,5 mio EUR večinoma kratkoročnih posojil, ostali sektorji pa 319,0 mio EUR predvsem dolgoročnih posojil. Vloge tujih bank v slovenskih bankah so se drugi mesec zapored precej povečale. Zaradi razdolževanja domačih poslovnih bank do tujine se je BS decembra ponovno zadolžila pri ECB in tako uravnavala likvidnost domačim Slika 33: Struktura bruto zunanjega dolga Slovenije Povezane osebe Ostali sektorji ^^m Poslovne banke ^^m Banka Slovenije ^^m Državni sektor -Skupaj 120 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: BS, preračuni UMAR. bankam. Presežno likvidnost pa so poslovne banke v obliki mejnega depozita vložile nazaj v BS. V letu 2009 se je rast celotnega bruto zunanjega dolga upočasnila, pri čemer se je precej spremenila njegova struktura. Zaradi izdaje obveznic se je dolg državnega sektorja povečal, zasebni sektor, zlasti domače poslovne banke, pa so v preteklih letih povečan dolg lani odplačevale. Bruto zunanji dolg Slovenije je konec leta 2009 dosegel 40,0 mrd EUR (111,5 % ocenjenega BDP), bruto dolžniške terjatve pa 29,7 mrd EUR (82,8 % ocenjenega BDP). Neto zunanji dolg je tako dosegel 10,4 mrd EUR (28,8 % ocenjenega BDP) in se je v primerjavi s Ekonomsko ogledalo, februar 2010 23 Tekoča gospodarska gibanja koncem leta 2008 povišal za 2,2 o. t. Po naši oceni je bila v letu 2009 Slovenija za Malto država z najnižjim bruto zunanjim dolgom v evrskem območju, kjer je povprečni bruto zunanji dolg po naši oceni znašal 199,4 % BDP. Tokrat so kredite poleg podjetij in NFI neto odplačevala tudi gospodinjstva (255 mio EUR), kar se je zgodilo prvič po avgustu 2009. Negativni neto tok pa je predvsem posledica neto odplačevanja potrošniških kreditov. Finančni trgi Kreditna aktivnost domačih bank se je januarja nekoliko okrepila. Za razliko od preteklih mesecev je januarja velik del neto tokov predstavljalo neto zadolževanja podjetij in NFI, neto tokovi kreditov prebivalstva pa so bili pod ravnjo iz preteklih mesecev. Pri virih financiranja so banke še naprej neto odplačevale tuje kredite, neto priliv tujih vlog pa je bil že drugi mesec zapored na razmeroma visoki ravni, prav tako so se ohranili na razmeroma visoki ravni tudi prilivi vlog prebivalstva. Januarja pa so se z novo izdajo državnih obveznic ponovno okrepili prilivi depozitov države, ki so bili tokrat predvsem v obliki depozitov čez noč. Slika 34: Neto tokovi in rast kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem I Prebivalstvo (leva os) I Država (leva os) - Podjetja in NFI (desna os) Podjetja in NFI (leva os) Prebivalstvo (desna os) Skupaj (desna os) 40 35 30 25 20 £ ro 15 <5 Ju 10 u s 5 0 -5 -10 Vir: BS, preračuni UMAR. Januarja letos so banke neto odobrile kredite nebančnim sektorjem v višini 112,8 mio EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih šestih mesecih. Kljub temu so neto prilivi dosegli le dobrih 40 % vrednosti iz januarja 2009. Takrat se je namreč kreditna aktivnost bank po šoku ob koncu leta 2008 nekoliko okrepila. Medletna stopnja rasti skupnega obsega kreditov bank domačim nebančnim sektorjem se je januarja letos tako znižala na 2,3 %. Njeno upadanje se je v primerjavi s koncem leta sicer nekoliko okrepilo, v kolikor pa februarja še ne bo prišlo do občutnejše oživitve kreditne aktivnosti, lahko pričakujemo, da se bo ta zaradi visoke osnove iz lanskega februarja spustila pod 2-odstotno raven. V evrskem območju je bila januarska kreditna aktivnost šibka. Obseg kreditov je praktično stagniral drugi mesec zapored, medletno pa je beležil 0,8-odstoten upad. V prvem mesecu leta 2010 se je neto zadolževanje gospodinjstev v Sloveniji nekoliko umirilo. Neto tokovi so znašali 38,6 mio EUR, kar je najnižja raven po juniju 2009, a je kljub temu dosegla desetkratnik vrednosti iz enakega meseca lani. K tako nizkemu neto zadolževanju je največ prispevalo neto odplačevanje kreditov za ostale namene (14,7 mio EUR), prav tako so gospodinjstva neto odplačevala potrošniške kredite v višini 1,8 mio EUR. Še naprej pa se prebivalstvo razmeroma stabilno zadolžuje v obliki stanovanjskih kreditov, ki s 55,1 mio EUR neto tokov niso bili bistveno nižji kot v preteklih mesecih. Obseg kreditov podjetjem in NFI se je januarja po štirih mesecih zniževanja okrepil. Neto tokovi kreditov podjetjem in NFI so znašali 69,7 mio EUR, kar pa dosega le dobro tretjino vrednosti iz januarja 2009. Zato je bil obseg kreditov podjetij in NFI medletno nižji za 0,5 %, kar se je zgodilo prvič, odkar imamo primerljive podatke.24 Podobno kot decembra so se tudi tokrat neto zadolževala podjetja, medtem ko so NFI peti mesec zapored neto odplačevale kredite, najete pri domačih bankah. To je bilo tokrat sicer nekoliko skromnejše (14,9 mio EUR). Glede na lanski december se je januarja precejspremenila namenska struktura zadolževanja, saj so se podjetja in NFI zadolževala predvsem v obliki kreditov za obratna sredstva in ostale namene, kredite za investicije pa so tokrat neto odplačevala, in sicer v višini 21,8 mio EUR. Potem ko v prvih enajstih mesecih preteklega leta ni bilo zaznati občutnega upada zadolževanja podjetij in NFI v tujini, so decembra te kredite neto odplačevala v višini 319,0 mio EUR, kar je najvišja vrednost doslej. Neto odplačevala so dolgoročne kredite, neto tok kratkoročnih kreditov pa je bil s 3,3 mio EUR tokrat pozitiven. Tudi v preteklih letih je bilo decembra zaznati povečan obseg odplačil dolgoročnih kreditov, ki je v letu 2006 tudi že preseglo 300 mio EUR (decembra lani 357,9 mio EUR). Vendar pa so podjetja v tem mesecu običajno tudi nekoliko močneje črpala posojila, tako da neto tok ni bil nikoli tako izrazito negativen kot lani, ko je bilo črpanje v višini 35,6 mio EUR na najnižji ravni po aprilu 2007. Potem ko je bil v enajstih mesecih lani obseg neto tokov kreditov podjetij in NFI le za dobro tretjino nižji kot v primerljivem obdobju leta 2008, pa se je njihov obseg v celem letu 2009 zaradi močnega decembrskega neto odplačevanja skrčil na vsega 68,7 mio EUR, kar dosega le dobro desetino vrednosti iz leta 2008. Kljub temu so tuji krediti v preteklem letu predstavljali skoraj tri četrtine celotnega neto zadolževanja podjetij pri bankah. Banke so decembra sedmi mesec zapored neto odplačevale kredite, najete v tujini, in sicer so neto odplačila dosegla 497,5 mrd EUR, kar je bila druga najvišja vrednost v letu 2009. Skoraj 85 % teh neto odplačil so predstavljali kratkoročni 4 Od leta 2005. 24 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 31. I 10 31.I 10/ 31. XII 09 31. I 10/ 31. I 09) 31. I 09/ 31. I 08 Krediti skupaj 32.445,79 32.558,57 0,3 2,3 16,1 Krediti podjetjem in DFO 23.161,95 23.231,60 0,3 -0,5 16,9 Krediti državi 870,95 875,44 0,5 35,0 25,1 Krediti prebivalstvu 8.412,89 8.451,52 0,5 7,9 13,2 Potrošniški 2.899,88 2.898,09 -0,1 1,1 3,6 Stanovanjski 3.927,22 3.982,31 1,4 16,5 24,9 Ostalo 1.585,79 1.571,12 -0,9 1,7 9,2 Bančne vloge skupaj 14.313,06 14.469,18 1,1 4,7 9,4 Čez noč 5.654,83 5.743,88 1,6 11,4 -2,6 Kratkoročno vezane 5.116,43 4.988,60 -2,5 -13,5 10,0 Dolgoročno vezane 2.874,96 3.037,78 5,7 44,3 63,3 Vloge na odpoklic 666,84 698,91 4,8 -11,9 -1,6 Vzajemni skladi 1.856,30 1.854,25 -0,1 22,5 -0,8 Viri: BS, ATVP, preračuni UMAR. krediti. Potem ko je bil neto tok tujih kreditov bank kljub zaostrovanju na medbančnih trgih pozitiven tudi v letu 2008 (1,2 mrd EUR), pa so v letu 2009 neto odplačale te kredite v višini 3,0 mrd EUR. Banke so v preteklem letu neto odplačevale tudi tuje vloge, in sicer v višini 74,5 mio EUR (leta 2008 je bil zabeležen neto priliv v višini 146,7 mio EUR). Razmeroma nizek neto odliv je predvsem posledica visokih neto prilivov v zadnjih dveh mesecih preteklega leta, ko so presegli vrednost 600 mio EUR. Slika 35: Neto zadolževanje bank na tujem ■ Vloge ■ Kratkoročni «Dolgoročni 8 8 8 8 i ü t š i ü t š i Vir: BS, preračuni UMAR. Tudi januarja so se neto priliv vlog prebivalstva v banke obdržali na razmeroma visoki ravni. Dosegli so vrednost 156,1 mio EUR, kar je za dobro petino več kot januarja lani. Še naprejprihaja do spreminjanja ročnostne strukture vlog prebivalstva, kar je po naši oceni predvsem posledica ugodnejših obrestnih mer za dolgoročne depozite, saj banke še naprej poskušajo nadomestiti manj razpoložljive tuje vire z domačimi. Dolgoročne vloge so tako januarja drugi mesec zapored beležile najvišje neto prilive, ki so bili tokrat na ravni 162,8 mio EUR in so se v veliki meri napajali iz kratkoročnih vlog, saj so te na drugi strani beležile neto odlive v višini 127,8 mio EUR. Januarja so se neto priliv v vzajemne sklade domačih upravljavcev nekoliko okrepili. Ti so tako dosegli 8,6 mio EUR, kar je druga najvišja vrednost v zadnjih dvanajstih mesecih. Tudi tokrat je bil pretežen del neto prilivov usmerjen v delniške sklade. Še naprej pa nekoliko višje neto prilive beležijo tudi obvezniški skladi, saj je njihova vrednost v zadnjih štirih mesecih vedno presegala 1 mio EUR, kar se pred tem ni zgodilo skoraj pet let. Kljub razmeroma visokim januarskim neto prilivom je obseg sredstev v upravljanju vzajemnih skladov domačih upravljavcev v tem mesecu beležil 0,1-odstoten upad, kar je posledica negativnih gibanj na tujih kapitalskih trgih. Slika 36: Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke in vzajemne sklade ter medletne stopnje rasti Vzajemni skladi (leva os) Ostale vloge (leva os) Dolgoročno vezane (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -----Dolgoročno vezane (desna os) -----Vzajemni skladi (desna os) 500 400 300 200 100 0 -100 -200 -300 -400 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 S 3 S !? S Vir: BS, preračuni UMAR Ekonomsko ogledalo, februar 2010 25 Tekoča gospodarska gibanja Čeprav se je januarja letos obseg trgovanja na ljubljanski borzi glede na december skrčil za skoraj tretjino, pa je z 39,2 mio EUR za 7,6 % presegel vrednost iz januarja 2009. Januarja se je precej okrepil obseg tržne kapitalizacije vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, in sicer za 8,0 %. Tudi tokrat je bil glavni razlog za rast nova izdaja državnih obveznic v višini 1,5 mrd EUR, obseg tržne kapitalizacije delnic pa je beležil le 0,5-odstotno rast. Po januarski krepitvi se je februarja vrednost osrednjega indeksa na Ljubljanski borzi ponovno znižala, tokrat za 4,0 %, kar je drugi največji upad v zadnjih dvanajstih mesecih. Indeksi na nekaterih pomembnejših tujih kapitalskih trgih so se februarja gibali precejmanj enotno kot januarja. Tako je na eni strani osrednji indeks pariške borze CAC40 beležil 0,8-odstoten upad, na drugi strani pa je FTSE100 londonske borze beležil 3,2-odstotno rast. Slika 37: Gibanje borznega indeksa SBI20 in ostalih pomembnejših indeksov FTSE -DOW -DAX -SBI20 Vir : Finance.yahoo.com, www.mscibarra.com, Lbo. Javne finance Januarja je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 0,3 % manj prihodkov kot januarja 2009. Po podatkih o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost25 so vplačila januarja znašala 1,1 mrd EUR. Po povečanju prihodkov decembra (za 3,7 %) so se januarja prihodki glede na december zmanjšali za 6,5 %. Višji so bili le prihodki od davka na dodano vrednost in od trošarin, ki se pretežno nanašajo na sezonsko krepkejše decembrsko trošenje, medtem ko so bili vsi ostali prihodki januarja nižji. Najbolj so se zmanjšali prihodki od prispevkov za socialno varnost (-11,8 %) in prihodki od dohodnine (-23,5 %), ki so sledili gibanju plač decembra lani. Medletno pa so bili januarja višji izkazani prihodki od davka na dodano vrednost (10,9 %), kjer je relativno visoka rast tudi posledica nizke osnove in časovne neusklajenosti vplačil 25 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v januarju 2010, Uprava za javne prihodke. davka na dodano vrednost. Višji so bili tudi prihodki od trošarin26 (8,6 %), ki se v prvih mesecih letos oblikujejo po višjih trošarinskih stopnjah kot lani. Prihodki od vseh ostalih davkov pa so bili na medletni ravni januarja nižji, najbolj prihodki od dohodnine (-5,2 %), kjer je poleg zmanjšanja prihodkov od davka iz zaposlitve (-2,7 %) upadel predvsem prihodek od drugih podvrst dohodnine, predvsem od dohodka iz dejavnosti, od dohodka od prodaje kapitala in od dohodkov od premoženja. Rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost se je že proti koncu lanskega leta iz meseca v mesec upočasnjevala, januarja pa so bili medletno celo nižji, in sicer za 2,7 %. Prihodki davka od dohodka pravnih oseb so bili januarja medletno nižji za 20,9 %, saj lahko davčni zavezanci pri mesečnih akontacijah davka uveljavljajo dokazane slabše rezultate tekočega poslovanja, v letu 2010 pa velja tudi za odstotno točko nižja zakonska davčna stopnja (20,0 %). Slika 38: Izbrani davki in prispevki za socialno varnost -Dohodnina -Davek na dodano vrednost -----Trošarine Vir: UJP, preračuni UMAR. V prvih enajstih mesecih leta 2009 so po podatkih konsolidirane bilance27 MF javnofinančni prihodki znašali 13,0 mrd EUR, odhodki pa 14,6 mrd EUR. Prihodki so bili v prvih enajstih mesecih medletno nižji za 6,2 %, medtem ko so bili v enakem lanskem obdobju večji za 10,0 %. Medletna rast odhodkov se je glede na prejšnje mesece nekoliko upočasnila in je bila v enajstih mesecih 7,6-odstotna, kar je manjkot v enajstih mesecih leta 2008 (10,6 %). Zmanjševanje javnofinančnih prihodkov kot posledica učinkov davčne reforme iz preteklih let in delovanje avtomatskih stabilizatorjev v poslabšanem makroekonomskem okolju ob hkratnem znatnem povečevanju javnofinančnih odhodkov povzroča precejšnje neravnotežje javnih financ, razkorak pa se je samo novembra lani povečal za nadaljnjih 80 mio EUR. Po enajstih mesecih je konsolidirana bilanca javnega financiranja tako izkazala primanjkljajv višini 1.564 26 Podatek trošarin je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 27 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. 26 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Tekoča gospodarska gibanja Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2008 2009 v mio EUR v % BDP rast v % I-XI 09 v mio EUR XI 09/ XI 08 I-XI 09/ I-XI 08 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 15.335,0 41,3 9,5 12.989,5 4,5 -6,2 -Davčni prihodki 13.937,2 37,5 9,2 11.779,9 -1,2 -6,8 -Davki na dohodek in dobiček 3.442,1 9,3 18,0 2.526,9 -11,1 -19,3 -Prispevki za socialno varnost 5.095,0 13,7 10,8 4.681,7 -2,0 1,8 -Domači davki na blago in storitve 4.805,3 12,9 6,8 4.264,4 11,4 -2,4 -Prejeta sredstva iz EU 365,4 1,0 5,0 463,0 110,5 44,0 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 15.434,7 41,6 10,9 14.553,3 -0,6 7,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.580,6 9,6 9,3 3.569,3 5,5 10,9 -Izdatki za blago in storitve 2.525,9 6,8 14,2 2.194,5 -11,2 2,2 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.616,2 15,1 10,3 5.516,2 -17,1 7,2 -Investicijski odhodki 1.252,0 3,4 10,7 976,1 53,0 7,8 -Investicijski transferi 458,0 1,2 37,0 385,9 -15,5 7,9 -Plačila sredstev v proračun EU 427,9 1,2 20,2 399,0 1,5 8,5 Vir: MF, Bilten javnih financ. blago in storitve so se novembra glede na oktober sicer povečali, v obdobju enajstih mesecev pa je bila njihova rast 2,2-odstotna, kar je počasneje kot v obdobju desetih mesecev (3,9 %). Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih enajstih mesecih lani dosegel 1.396 mio EUR. Primanjkljaj je po enajstih mesecih izkazala tudi zdravstvena blagajna (75 mio EUR). Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v enajstih mesecih znašal 1.217 mio EUR (kar je za 10,9 % več kot v enakem obdobju leta 2008), s čimer je bila bilanca približno izravnana. Primanjkljaj skupne bilance občinskih proračunov se je iz meseca v mesec povečeval in v prvih enajstih mesecih znašal že 95,6 mio EUR. Januarja so vplačila iz državnega proračuna v proračun EU znašala 43,2 mio EUR, kar je skoraj desetina celotnih načrtovanih vplačil v letošnjem letu. Evropska komisija je namreč januarja zaradi predvidenih visokih izdatkov za kohezijsko politiko in kmetijstvo vpoklicala 1,3-kratnik dvanajstine virov iz DDV in BND ter popravkov v korist Združenega kraljestva in popravka BND vira v korist kraljevin Nizozemske in Švedske. Kar 70 % vplačanih sredstev je bilo iz naslova BND vira, ki tudi sicer predstavljajo največji delež vseh predvidenih vplačil sredstev v EU proračun (skoraj 65 % v letu 2010). Po visokih povračilih sredstev iz EU proračuna novembra in decembra lani so bila povračila januarju letos zopet nekoliko nižja (26,3 mio EUR). Skoraj polovico povrnjenih sredstev je bilo iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike, večinoma iz naslova razvoja podeželja, nekajveč kot polovico pa iz strukturnih skladov, in sicer 9,1 mio EUR iz sklada za regionalni razvoj (od tega 8,4 mio EUR iz naslova operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov infrastrukture) in 4,2 mio EUR iz Evropskega socialnega sklada iz naslova operativnega programa razvoja človeških virov. mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so se v enajstmesečnem obdobju medletno najboljpovečali odhodki za subvencije (26,3 %) zaradi izvajanja protikriznih ukrepov ter odhodki za plače in druge izdatke zaposlenim (10,9 %) kot posledica uveljavljanja plačne reforme in rasti števila zaposlenih. Višja od skupne rasti odhodkov je bila tudi rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom brez pokojnin (11,7 %), kjer se iz meseca v mesec krepi rast izdatkov za transfere brezposelnim (91,2 %) zaradi poslabšanihrazmerna trgudela.Rast sredstev za pokojnine se je v enajstih mesecih precej upočasnila in je znašala 4,8 % (v prvih desetih mesecih še 9,3 %). Valorizacija pokojnin novembra 2008 s poračunom za celo leto nazaj je z visoko osnovo potisnila rast sredstev za pokojnine navzdol, poleg tega pa so bile v letu 2009 pokojnine usklajene le februarja, ker za valorizacijo novembra zakonsko določeni pogoji za izvedbo uskladitve niso bili izpolnjeni. Izdatki za Slika 39: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki ■ Prihodki 2008 «Prihodki 2009 »Odhodki 2008 »Odhodki 2009 LU O 'SE > -500 -1000 -1500 ........j............j...........j................. -2000 S-S £ i -i? § !? — £ ro E —. ro Vir: MF, preračuni UMAR. statistična priloga 28 Ekonomsko ogledalo, februar 2009 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, februar 2009 29 Statistična priloga Pomembnejši kazalci 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Jesenska napoved 2009 napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,3 4,5 5,8 6,8 3,5 -7,8 0,9 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 27.162 28.750 31.055 34.568 37.135 34.894 36.386 38.058 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 13.599 14.369 15.467 17.123 18.367 17.177 17.866 18.647 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 18.700 19.700 20.700 22.100 22.800 - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 88 88 89 91 - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.760 28.506 30.683 33.854 36.278 34.381 35.527 37.004 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 26.716 28.362 30.467 33.627 35.993 34.186 35.441 36.783 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,3 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1* 10,6 10,9 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,3 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9* 6,7 7,3 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,0 4,7 4,2 3,7 0,7 -5,7 2,5 3,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 1,5 2,5 Inflacija2 , konec leta 3,2 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 2,0 2,7 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,4 10,6 12,5 13,7 2,9 -15,6 4,1 6,8 Izvoz proizvodov 12,8 10,3 13,4 13,8 0,0 -15,2 3,6 6,5 Izvoz storitev 10,9 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,9 6,1 7,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,3 6,6 12,2 16,3 2,9 -17,9 1,8 4,9 Uvoz proizvodov 14,6 6,8 12,7 15,8 2,6 -19,1 1,3 4,8 Uvoz storitev 5,6 5,5 8,8 19,7 4,9 -10,2 4,4 5,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -720 -498 -771 -1.646 -2.287 -207 10 29 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,6 -1,7 -2,5 -4,8 -6,2 -0,6 0,0 0,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 15.343 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 - - delež v primerjavi z BDP, v % 56,7 71,4 77,6 100,8 105,0 114,7 - - Razmerje USD za 1 EUR 1,242 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,427 1,427 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,7 2,6 2,9 6,7 2,0 -1,4 0,0 1,0 - delež v BDP, v %4 55,0 54,2 52,8 52,7 52,7 54,8 53,8 53,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 3,4 4,0 0,7 6,2 3,1 -1,5 0,0 - delež v BDP, v %4 18,9 19,0 18,8 17,3 18,1 20,2 19,7 19,4 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 5,6 3,7 9,9 11,7 7,7 -21,6 -2,0 3,0 - delež v BDP, v %4 24,9 25,5 26,5 27,7 28,9 24,0 23,2 23,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat - New Cronos; preračuni in napovedi UMAR. Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); * izračuni UMAR na osnovi četrtletnih podatkov SURS. Ekonomsko ogledalo, december 2009 30 Statistična priloga Proizvodnja 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 4 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,1 5,3 6,4 8,4 3,3 -7,7 -18,7 -24,4 -17,8 -6,2 1,3 5,2 12,9 1,7 14,8 B Rudarstvo 5,5 5,5 -3,4 -7,3 13,8 3,5 7,1 -1,2 -6,1 -13,8 5,7 2,7 -16,4 23,1 18,8 3,6 9,5 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,2 7,2 6,9 8,7 3,7 -8,4 -20,3 -25,6 -18,8 -6,7 4,0 5,8 13,6 2,0 15,6 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,7 -15,9 -2,3 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,9 -21,5 -6,3 1,2 -1,2 8,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,6 0,2 32,5 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -22,8 -14,3 39,5 40,5 21,4 22,8 Stavbe 14,3 11,5 -23,9 4,2 37,8 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -25,2 -5,4 56,4 44,7 18,7 10,5 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 -2,6 28,0 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,2 -21,0 23,9 36,8 23,7 32,4 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 - 19,1 26,7 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 - - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 - -3,7 -5,3 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 - - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -13,0 11,8 15,7 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,1 7,0 18,1 23,8 7,2 17,4 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,6 9,6 14,0 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,2 8,5 12,8 23,8 7,0 16,2 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,7 17,9 22,0 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,5 -8,2 3,4 34,7 26,3 9,4 22,0 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,6 15,2 20,7 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,8 -26,9 -18,6 7,5 21,6 30,1 12,3 31,9 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -1,5 5,5 4,2 1,0 1,8 0,6 -3,3 -3,8 1,7 -3,6 4,0 2,9 9,0 0,5 -8,5 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 5,6 5,5 4,8 4,6 4,7 7,2 5,2 2,3 11,7 -1,6 9,6 12,1 11,7 -8,5 8,5 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -6,6 5,5 3,6 -1,3 0,1 -4,8 -11,0 -7,9 -4,7 -5,4 -0,9 -2,6 5,6 8,9 -18,3 Prihodek v gostinstvu 2,3 -2,8 -12,1 2,9 -1,8 -1,6 -3,1 -4,4 -9,6 -12,6 -20,7 -4,4 3,2 -2,5 3,6 -5,7 -2,5 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 160,3 117,9 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 128,9 61,0 38,5 39,3 40,0 42,6 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 1 -22 11 10 7 3 -16 -25 -24 -20 -17 11 11 10 10 10 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 12 -5 -23 10 7 1 -6 -23 -30 -27 -21 -14 10 9 6 6 4 v gradbeništvu 17 3 -49 13 14 11 4 -17 -42 -52 -53 -50 17 12 12 17 12 v storitvenih dejavnostih 29 22 -13 26 29 26 25 7 -15 -19 -10 -9 28 27 31 31 29 v trgovini na drobno 27 23 -14 30 29 29 26 8 -16 -17 -11 -10 31 25 28 32 29 potrošnikov -11 -20 -30 -18 -20 -16 -16 -29 -40 -31 -23 -25 -17 -23 -20 -16 -12 Vir podatkov: SURS. Opombe: ]Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 31 Statistična priloga 2008 2009 2010 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 11 1 2 3,8 6,8 2,0 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,9 -21,7 -16,5 -29,5 -22,2 -21,3 -20,2 -16,9 -16,4 -18,8 -0,6 5,3 - - -4,4 5,6 34,4 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,0 -3,1 -8,9 -21,7 -10,3 -8,1 4,2 12,9 1,5 -4,5 33,1 -21,9 - - 4,2 6,7 1,7 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -19,5 -23,8 -17,7 -31,0 -23,5 -22,1 -21,3 -18,4 -16,8 -20,0 -1,2 6,5 - - 4,2 12,2 0,2 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -6,1 -5,1 -6,5 - - 13,9 15,3 15,8 8,5 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -27,0 -22,7 -9,7 -20,5 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -18,8 - - 3,2 8,8 0,2 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,6 -23,3 -23,3 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -27,0 - - 21,8 20,4 28,0 7,1 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -12,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 11,8 10,3 12,6 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,5 -14,8 -15,0 -18,2 -13,1 -11,1 -6,0 - - 19,1 11,4 13,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,2 -16,8 -12,9 -13,5 -7,1 -3,3 - -1,1 9,0 12,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,5 -20,5 -24,6 -16,1 -7,2 -1,4 11,1 - 20,6 19,2 22,9 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 -16,9 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,0 -27,5 -25,2 -27,8 -23,4 -19,2 -12,2 - - 14,0 -2,4 3,6 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 3,6 -6,1 -6,9 3,6 -11,4 -1,8 -0,8 4,9 0,2 3,3 -3,9 -8,5 5,0 - 10,5 -2,1 1,1 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 9,6 -1,5 10,7 4,3 -2,2 4,4 13,3 12,3 7,7 9,9 -1,5 -10,0 5,0 - 16,2 -2,6 5,3 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,6 -12,5 -20,5 3,0 -16,9 -6,3 -10,3 0,1 -4,1 -1,8 -6,4 -6,9 5,0 - 2,9 -5,0 -3,3 -3,8 -2,1 -1,1 -4,3 -7,6 -7,4 -12,3 -9,1 -10,6 -13,4 -13,4 -12,0 -10,0 -13,3 -14,1 -13,8 -14,6 - - 43,0 39,9 44,5 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 - - 7 5 4 4 2 -5 -20 -23 -25 -25 -26 -26 -23 -22 -22 -21 -17 -18 -17 -17 -13 -14 1 -2 -4 -5 -8 -13 -27 -29 -31 -29 -29 -29 -26 -25 -24 -21 -17 -15 -14 -13 -8 -8 10 8 7 1 3 -4 -17 -30 -38 -40 -47 -54 -49 -54 -50 -56 -54 -54 -47 -49 -55 -55 26 24 25 27 24 19 4 -3 -10 -14 -19 -23 -17 -15 -12 -12 -7 -8 -9 -10 -2 -6 30 27 29 25 24 25 4 -4 -14 -15 -21 -17 -17 -18 -15 -9 -9 -11 -11 -9 -11 -9 -18 -19 -18 -19 -12 -17 -33 -35 -44 -38 -37 -41 -29 -23 -26 -27 -16 -26 -24 -26 -26 -24 Ekonomsko ogledalo, december 2009 32 Statistična priloga Trg dela 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,6 944,5 934,2 937,7 940,9 942,5 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 932,8 936,6 937,9 938,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 854,0 879,3 858,2 865,4 870,8 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 864,4 867,3 870,9 874,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,2 40,8 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 39,2 40,7 40,8 40,8 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 326,8 327,1 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 325,3 325,8 327,1 328,5 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,2 224,0 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 223,5 223,7 224,0 224,2 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 82,5 83,2 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 81,8 82,1 83,1 84,2 V storitvah 491,6 509,1 513,4 499,4 503,0 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 499,9 500,9 503,1 504,9 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 50,6 50,8 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 50,7 50,9 50,9 50,7 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 109,8 110,7 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 109,7 110,3 110,8 111,0 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 777,8 781,2 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 776,7 777,9 781,3 784,3 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 706,2 710,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 705,9 707,8 710,5 713,0 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 71,6 70,8 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 70,8 70,2 70,8 71,3 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 87,6 89,6 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 87,7 89,4 89,6 89,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 68,8 66,8 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 68,4 69,2 67,0 64,3 Ženske 39,1 33,4 42,4 37,3 35,6 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 36,7 36,9 35,7 34,3 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 11,7 10,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 11,2 11,1 10,3 9,5 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 22,2 22,6 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 22,3 22,8 22,7 22,3 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 26,9 26,8 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 27,1 27,6 26,9 25,9 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 35,0 34,0 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 34,7 34,7 34,0 33,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 14,7 15,0 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 14,7 15,6 15,1 14,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 7,4 7,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 7,3 7,4 7,1 6,9 Moški 6,2 5,6 8,3 6,0 6,0 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 6,1 6,2 6,0 5,7 Ženske 9,6 8,1 10,2 9,0 8,6 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 8,9 8,9 8,6 8,3 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 6,7 5,7 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 7,2 2,2 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 0,6 0,9 0,6 0,7 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,9 12,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 4,1 5,8 3,4 3,3 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 10,9 12,4 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 2,5 4,1 4,2 4,1 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 7,4 6,4 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 2,2 1,8 2,1 2,5 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 15,3 24,6 -12,3 2,2 6,0 9,5 7,0 2,1 1,9 -4,8 -4,4 -5,0 0,2 -0,2 2,4 3,8 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 5,9 5,4 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 1,6 2,4 1,4 1,7 Umrli2 2,5 2,6 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 38,0 22,6 39,9 9,9 8,9 3,3 4,5 6,0 4,1 13,2 10,6 12,1 -0,3 7,1 1,7 0,1 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 19,1 21,6 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 14,2 22,4 22,8 19,8 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 74,4 73,0 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 69,8 71,9 73,0 74,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 65,8 68,7 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 66,1 65,8 68,3 72,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 7,0 7,3 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 7,1 7,0 7,3 7,7 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 41,5 40,9 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 9,7 14,5 13,0 13,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 33 Statistična priloga 2008 2009 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 939,1 940,8 942,7 941,4 940,5 944,6 950,7 950,3 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 876,6 879,6 882,0 879,9 879,8 885,3 888,1 886,9 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 39,9 39,9 39,8 39,3 39,2 39,2 38,9 38,9 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 330,0 331,2 332,6 332,5 332,5 333,9 333,7 331,5 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 224,1 223,9 224,0 222,7 222,2 222,2 221,3 219,8 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 85,8 87,1 88,4 89,7 90,2 91,6 92,2 91,5 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 506,8 508,6 509,6 508,1 508,1 512,2 515,5 516,5 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 50,9 50,9 51,1 50,9 51,0 51,2 51,1 51,1 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 111,2 111,0 110,9 109,7 109,4 111,4 112,0 112,5 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 787,6 790,5 792,8 791,1 790,9 796,1 798,5 797,0 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 715,8 718,2 720,2 718,5 718,2 722,6 724,6 723,4 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 71,8 72,3 72,6 72,7 72,7 73,5 74,0 73,5 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 89,1 89,2 89,2 88,8 88,9 89,2 89,6 89,9 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 62,4 61,2 60,7 61,6 60,7 59,3 62,6 63,4 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 33,5 32,6 32,4 33,0 32,3 31,1 32,7 32,6 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 8,8 8,4 8,1 8,1 7,8 7,3 9,8 9,9 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 22,0 21,9 21,8 21,9 21,7 21,4 21,4 21,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 25,0 24,6 24,3 24,3 24,3 24,3 24,9 25,5 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 32,7 32,5 32,2 32,1 31,8 31,6 31,4 30,9 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 13,7 13,6 13,4 13,9 13,9 13,7 14,1 14,4 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 6,6 6,5 6,4 6,5 6,5 6,3 6,6 6,7 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 5,5 5,4 5,4 5,4 5,4 5,3 5,6 5,7 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 8,1 7,9 7,8 8,0 7,8 7,5 7,9 7,9 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 0,6 1,7 2,0 -1,3 -0,9 4,1 6,1 -0,5 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 0,8 0,5 0,5 0,5 0,5 0,9 4,6 1,2 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 3,6 3,4 3,6 4,6 3,4 4,5 5,2 5,5 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 3,6 3,2 2,9 2,3 3,1 4,5 4,0 3,2 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 2,6 2,0 1,7 2,0 1,6 2,3 2,5 2,7 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 4,2 2,8 2,5 2,3 2,9 1,9 1,7 0,1 0,3 0,0 0,5 1,4 -0,6 -1,5 -2,7 -1,2 -1,9 -1,3 -2,3 -1,5 -1,2 1,7 1,6 1,5 1,6 2,2 2,6 2,3 2,0 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 -0,4 1,7 2,0 -0,8 -0,7 6,0 4,4 2,7 -1,1 1,3 1,7 1,1 3,9 3,7 5,6 2,2 2,7 5,8 5,7 6,1 0,3 21,6 21,6 20,2 19,8 20,1 24,7 19,7 15,7 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 72,7 74,4 74,9 76,9 76,8 76,0 74,9 75,6 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 76,3 79,1 81,6 83,8 86,7 88,6 90,3 90,4 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 8,1 8,4 8,7 8,9 9,2 9,4 9,5 9,5 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 15,4 13,1 12,5 12,7 10,4 19,6 17,8 11,4 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 Ekonomsko ogledalo, december 2009 34 Statistična priloga Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 9 10 11 12 1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 6,7 7,8 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 4,9 6,6 7,1 6,5 6,1 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 11,4 10,3 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,6 7,4 16,1 10,2 8,3 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 12,6 9,4 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 6,6 8,8 9,4 20,6 5,2 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 8,6 8,2 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 6,2 8,1 9,4 8,2 6,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 11,1 9,3 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 8,5 12,1 9,9 11,8 8,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 10,0 8,3 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 6,8 8,2 12,6 8,5 7,2 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 6,7 7,7 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 3,3 6,7 7,7 5,5 7,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 7,5 7,5 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 6,9 7,1 8,5 6,9 6,5 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 7,7 8,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 5,4 6,2 8,6 8,2 8,9 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 7,8 9,3 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 3,2 7,0 8,8 7,5 9,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 4,6 6,8 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 3,2 8,1 -2,6 10,1 3,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 7,6 8,6 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 2,2 13,8 8,0 1,8 7,4 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 5,6 6,8 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 5,9 5,0 7,6 3,9 6,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 8,9 9,7 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 6,6 8,3 10,0 8,3 9,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 9,8 8,6 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 9,5 9,7 10,2 9,6 8,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 6,4 11,1 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 5,9 5,9 6,5 6,9 6,8 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 2,4 5,5 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 2,4 2,3 2,6 2,2 3,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 2,1 5,5 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 3,2 1,8 1,8 2,6 3,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 3,0 2,4 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 3,7 1,7 3,3 3,8 4,5 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 5,1 6,6 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 2,9 2,9 7,4 4,9 6,6 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj' nominalno 0,8 0,5 0,4 1,2 1,2 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 0,7 1,1 1,3 1,1 1,3 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 3,7 4,5 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 2,0 3,6 3,9 3,6 4,4 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,1 0,8 2,9 1,7 1,1 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,5 1,9 2,1 1,8 1,2 1,1 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,449 1,500 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,390 1,423 1,468 1,457 1,472 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 35 Statistična priloga 2008 2009 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 9,3 8,0 9,5 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 16,1 6,7 10,3 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 9,7 13,3 11,8 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 10,2 8,5 11,3 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 10,2 9,3 13,2 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 9,8 8,1 10,7 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 8,8 6,7 11,9 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 8,8 7,1 10,0 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 8,5 8,6 8,3 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1 -3,3 0,5 10,4 7,9 9,5 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0 6,4 10,5 8,9 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0 0 0,7 -3,6 -1,6 7,9 10,6 11,8 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 8,3 5,8 10,1 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2 4,2 5,3 4 10,5 9,3 8,7 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 9,5 7,7 10,8 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1 -1,8 1,1 14,3 12,0 12,0 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2 2,4 7,8 5,6 5,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0 -0,1 7,2 6,1 3,2 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1 5,9 -2,8 3,9 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 6,2 6,9 10,3 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 1,0 1,4 1,4 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 4,3 4,7 4,7 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,9 1,4 2,2 0,9 0,0 -0,2 0,2 -0,6 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,3 4,0 4,2 3,1 3,9 3,9 1,6 -1,0 1,475 1,553 1,575 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 Ekonomsko ogledalo, december 2009 36 Statistična priloga Cene 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 11 12 1 2 3 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 5,4 6,6 6,6 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 5,7 5,6 6,4 6,5 6,9 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 12,6 14,0 12,0 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 11,7 12,9 13,9 14,6 13,5 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 6,5 5,4 5,0 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 6,6 6,6 5,7 5,5 5,1 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 2,5 4,9 5,2 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 3,5 2,1 2,9 4,8 6,7 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 7,6 10,5 11,4 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,2 8,0 11,7 9,6 10,4 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 4,0 4,5 5,5 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 4,1 4,3 4,0 4,3 5,2 Zdravje 1,1 2,9 4,0 0,4 -0,5 1,7 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 0,5 0,0 -0,9 -1,2 0,5 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 1,6 2,9 2,9 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 2,5 1,9 2,8 2,7 3,1 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 0,3 2,2 1,9 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 -0,2 1,9 1,0 2,8 2,9 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,7 4,6 5,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 4,6 4,7 4,1 4,9 4,9 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 3,6 4,7 5,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 3,6 3,6 3,4 3,8 7,0 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 8,7 9,3 10,0 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 9,6 8,6 9,2 9,4 9,4 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,4 3,9 4,5 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 3,6 3,6 3,6 3,8 4,2 HICP 3,8 5,5 0,9 5,5 6,5 6,4 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 5,7 5,7 6,4 6,4 6,6 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 3,9 4,7 4,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 4,0 4,0 4,2 4,9 5,1 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 3,6 3,4 3,7 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 3,5 3,4 3,5 3,4 3,3 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,5 6,0 6,1 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 6,9 6,4 6,5 5,6 5,7 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 0,7 0,9 1,5 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 0,3 0,6 0,6 1,3 0,9 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 1,5 1,4 1,7 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 1,2 1,0 1,0 2,1 1,1 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 -0,5 0,1 1,0 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,1 0,1 -0,2 -0,1 0,5 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 0,1 -0,2 0,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 0,0 0,5 -0,7 -0,1 0,1 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 6,2 13,1 16,9 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 8,4 7,9 12,4 12,1 14,8 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 7,4 14,8 17,4 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 10,3 9,8 14,0 14,1 16,4 Komunala -2,3 0,6 3,6 8,4 1,4 1,3 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 6,5 4,8 2,8 0,7 0,7 Promet 0,6 -0,4 0,6 0,6 0,5 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 0,6 0,6 0,5 0,4 0,6 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 3,0 1,4 1,7 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 2,9 2,9 2,1 1,2 1,0 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 5,9 9,5 11,7 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 7,1 6,6 9,3 8,8 10,4 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: * V sk spremembe podatkov za nazaj. 'sestava skupin se spremin energije ie od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od iuliia 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflacije opravi vsak mesec znova, zato so možne a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 37 Statistična priloga 2008 2009 2010 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 6,5 6,4 7,0 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 12,3 12,1 11,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 4,8 5,0 5,1 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,0 4,6 4,1 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 9,3 11,4 13,4 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 5,7 5,7 5,2 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,4 1,7 1,9 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 2,1 2,4 4,4 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 2,8 1,5 1,5 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 5,4 4,4 5,3 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 7,0 4,6 4,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 10,1 9,9 10,1 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 4,7 4,4 4,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 6,2 6,2 6,8 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 5,3 4,9 4,7 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,2 3,3 3,5 4,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 6,1 6,1 5,9 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,5 1,1 2,8 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 0,5 0,9 3,7 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3 0,4 1,3 1,1 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -0,3 0,5 0,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 - 11,9 15,5 23,2 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 12,6 15,3 24,1 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 1,3 1,3 1,3 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - 0,6 0,6 0,6 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 1,2 1,9 1,9 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 8,5 10,8 15,7 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 Ekonomsko ogledalo, december 2009 38 Statistična priloga Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2007 2008 2009 2007 2008 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 12 1 1 2 1 3 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.287 -207 -692 -425 -486 -642 -733 -233 161 -102 -33 -335 -178 -117 -130 Blago1 -1.666 -2.650 -529 -664 -489 -668 -751 -743 -137 -9 -208 -175 -293 -188 -134 -166 Izvoz 19.798 20.048 16.190 5.062 5.084 5.349 5.038 4.577 3.940 4.073 3.962 4.216 1.426 1.618 1.710 1.757 Uvoz 21.464 22.698 16.719 5.726 5.573 6.017 5.789 5.320 4.077 4.082 4.170 4.390 1.719 1.806 1.844 1.923 Storitve 1.047 1.609 1.053 167 334 475 487 314 251 308 308 186 53 109 106 118 Izvoz 4.145 5.040 4.287 1.018 1.053 1.299 1.480 1.209 925 1.050 1.277 1.035 350 339 335 378 Uvoz 3.098 3.431 3.234 851 719 824 993 895 674 742 969 849 297 230 229 260 Dohodki -789 -1.039 -636 -135 -150 -259 -394 -236 -211 -149 -152 -124 -48 -41 -41 -69 Prejemki 1.169 1.264 1.012 343 266 326 335 336 252 249 241 270 120 88 88 90 Izdatki 1.957 2.303 1.649 478 416 585 729 572 463 398 394 394 167 128 129 159 Tekoči transferi -239 -206 -95 -60 -120 -33 16 -69 -136 11 -50 80 -48 -59 -48 -13 Prejemki 941 783 862 278 144 190 229 220 119 246 151 345 83 32 54 58 Izdatki 1.180 989 957 338 264 223 213 289 255 235 201 266 130 91 102 71 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.395 -147 982 435 741 632 588 -129 -27 63 -55 500 86 228 121 Kapitalski račun -52 -43 -10 -8 -8 3 -8 -30 -5 41 -4 -43 -20 -9 0 2 Finančni račun 1.972 2.438 -137 990 443 738 640 618 -124 -68 68 -12 521 95 228 120 Neposredne naložbe -210 381 -689 56 114 -142 128 281 -138 -305 -96 -149 53 32 -13 95 Domače v tujini -1.317 -932 -610 -256 -125 -450 -236 -122 -131 -323 -85 -71 -102 -32 -25 -68 Tuje v Sloveniji 1.106 1.313 -79 312 239 308 364 402 -7 17 -12 -78 155 65 11 163 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 575 4.430 -806 305 -1.152 165 1.257 873 1.149 2.326 83 36 16 692 -403 Finančni derivativi -15 46 -9 12 30 4 5 6 -23 12 12 -9 4 10 10 10 Ostale naložbe 4.313 1.415 -4.037 1.665 75 1.947 340 -947 -949 -969 -2.161 43 356 36 -497 536 Terjatve -4.741 -562 -267 -574 -978 -187 388 215 808 -268 -1.075 268 76 147 -960 -165 Komercialni krediti -400 -143 252 136 -518 -170 -9 554 51 11 -49 240 386 -79 -226 -212 Posojila -1.895 -541 207 -627 51 -442 158 -308 279 -73 -39 39 -359 175 -44 -80 Gotovina, vloge -2.454 117 -651 -85 -502 385 258 -23 472 -209 -999 84 56 37 -684 145 Ostale terjatve 7 5 -74 1 -9 40 -19 -7 7 2 12 -95 -6 14 -5 -18 Obveznosti 9.054 1.977 -3.770 2.239 1.054 2.134 -48 -1.162 -1.757 -702 -1.086 -225 279 -111 463 702 Komercialni krediti 499 -67 -507 266 179 309 -19 -537 -378 -88 27 -68 6 -81 105 155 Posojila 3.841 1.868 -2.914 1.345 644 1.472 242 -490 -517 -1.320 -102 -974 254 117 217 311 Vloge 4.727 190 -318 613 253 346 -272 -137 -858 700 -983 822 -14 -134 150 236 Ostale obveznosti -13 -13 -32 16 -22 7 2 1 -5 6 -28 -5 34 -13 -10 0 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 64 -81 80 1 21 114 46 -13 20 72 0 37 -118 Statistična napaka -273 -108 355 -290 -10 -255 10 146 361 -134 39 88 -165 92 -111 9 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 n.p. 505 523 576 598 544 443 461 407 n.p. 159 147 178 199 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 n.p. 2.597 2.752 2.893 2.730 2.385 1.982 2.004 2.036 n.p. 710 891 934 927 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 n.p. 1.850 1.753 1.817 1.648 1.590 1.474 1.569 1.482 n.p. 522 561 580 612 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 n.p. 882 773 928 862 878 582 550 519 n.p. 276 248 252 274 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 n.p. 3.348 3.417 3.668 3.543 3.107 2.367 2.332 2.456 n.p. 998 1.116 1.145 1.156 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 n.p. 1.506 1.459 1.520 1.475 1.416 1.195 1.253 1.251 n.p. 441 466 474 519 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 39 Statistična priloga 2008 2009 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 -120 -201 -165 -347 -157 -138 -236 -164 -334 -50 -117 -66 16 58 87 -30 -100 28 -35 34 -32 -160 -285 -223 -263 -298 -190 -266 -180 -297 -34 -34 -69 -65 4 52 -46 -155 -8 -21 -42 -112 1.866 1.716 1.767 1.809 1.339 1.891 1.841 1.532 1.204 1.216 1.296 1.429 1.306 1.335 1.431 1.403 1.068 1.490 1.502 1.474 1.239 2.026 2.002 1.990 2.071 1.637 2.080 2.107 1.711 1.501 1.250 1.329 1.497 1.371 1.332 1.379 1.450 1.222 1.498 1.523 1.517 1.351 152 170 152 124 166 196 149 107 58 100 61 90 103 108 97 63 130 115 85 56 45 422 433 444 516 487 478 446 372 392 310 280 336 347 344 359 439 449 390 364 313 357 270 263 291 391 320 281 296 264 334 209 220 245 243 237 262 375 318 275 280 257 312 -82 -70 -107 -214 -50 -130 -83 -82 -71 -77 -71 -63 -55 -51 -42 -50 -48 -54 -46 -43 -35 111 106 108 111 115 109 108 105 124 88 83 81 80 83 86 81 80 80 85 86 98 193 177 215 325 165 239 191 187 195 165 154 144 135 135 128 131 128 135 132 129 132 -31 -15 12 5 25 -14 -36 -9 -24 -39 -73 -24 33 -2 -20 3 -27 -25 -53 63 69 38 58 93 64 106 58 54 80 86 29 40 50 112 75 60 69 44 38 55 140 150 69 73 81 59 82 73 90 89 110 68 113 73 78 76 81 66 72 63 108 77 81 192 346 202 411 187 34 -130 279 439 93 -114 -107 24 91 -143 80 -85 69 95 -2 -148 5 -3 1 -6 -1 -1 4 39 -73 -8 -2 5 -2 -2 45 -3 -2 1 0 24 -68 188 349 201 417 188 35 -134 239 512 100 -113 -112 27 93 -188 82 -82 68 95 -26 -81 -49 -9 -84 125 51 -48 -40 85 235 56 -62 -132 -42 -177 -87 -55 52 -94 -46 -48 -55 -160 -128 -163 -116 -34 -86 -81 -9 -32 -25 -52 -55 -95 -207 -20 9 -12 -82 -62 22 -31 111 119 78 241 85 38 41 94 267 80 -11 -77 53 31 -67 -64 64 -12 16 -70 -24 -452 -457 -243 134 -207 238 387 658 212 410 559 -96 1.004 263 -118 862 -216 1.681 -15 -97 195 1 1 1 2 2 2 2 2 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 0 1 -10 602 797 548 229 238 -127 -516 -489 58 -352 -682 85 -935 -64 29 -670 47 -1.539 148 106 -211 384 194 -766 112 -79 355 -435 19 632 124 595 89 -209 -813 755 -651 696 -1.120 278 -339 329 -25 -98 -47 16 147 -172 -43 132 465 146 -45 -50 26 46 -61 -3 76 -122 -40 -19 299 17 -205 -254 255 -377 280 -286 73 -95 34 218 27 35 -49 -59 -57 59 -41 0 29 10 346 506 -468 -164 153 269 -115 -191 283 -68 412 127 -270 -808 869 -590 555 -964 316 -350 119 46 -9 3 5 -2 -22 9 5 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -99 218 603 1.314 117 317 -482 -81 -508 -574 -475 -1.277 -4 -725 750 -726 -19 -649 -418 -130 445 -540 93 220 -4 38 -116 59 -67 -182 -287 -376 -4 2 -36 -32 -20 7 -92 112 80 76 -224 -173 512 1.133 112 228 -98 37 -483 -44 -101 28 -444 -329 348 -1.339 14 -69 -47 -176 19 -817 294 -128 180 -40 206 -438 -51 159 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 4 -2 5 6 0 -5 0 -2 2 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 1 85 16 -21 -73 104 -30 33 -17 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 -72 -145 -37 -64 -30 104 366 -115 -105 -43 231 173 -41 -149 57 -49 184 -96 -60 -32 180 193 192 191 203 152 243 201 185 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 167 153 n.p. 1015 925 953 976 756 998 981 816 589 646 639 696 647 655 702 724 555 757 785 731 n.p. 635 578 603 607 411 629 638 511 441 429 491 555 479 524 567 517 392 573 539 580 n.p. 316 312 300 294 226 342 289 279 310 172 161 248 189 186 174 169 153 196 216 201 n.p. 1.225 1.222 1.221 1.291 1.029 1.222 1.309 1.017 782 746 802 819 762 758 812 860 710 885 901 908 n.p. 518 503 500 520 404 551 544 441 431 353 389 453 437 408 407 434 379 438 434 433 n.p. Ekonomsko ogledalo, december 2009 40 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2007 2008 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 67 67 67 67 67 67 66 66 66 65 66 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3497 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 2.123 2.162 2.052 2.030 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 111 114 112 118 123 124 124 128 129 133 136 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8413 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 7.235 7.318 7.409 7.521 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21682 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 19.351 19.616 20.064 20.404 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2703 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.411 2.494 2.558 2.568 2.736 2.726 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5301 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 2.624 2.375 2.386 2.403 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.730 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 28.503 28.871 29.380 29.805 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 2.276 2.259 2.263 2.228 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.348 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.529 3.477 3.239 3.038 3.137 3.188 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.967 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 20.774 20.613 21.144 21.341 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 6.711 6.841 7.071 6.744 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.766 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 9.734 9.292 9.439 9.936 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.703 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 2.926 3.046 3.170 3.241 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 1.403 1.434 1.464 1.420 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 608 589 585 559 571 560 520 529 527 488 491 Čez noč 218 215 237 269 255 260 218 248 240 226 222 225 218 220 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 248 241 226 248 229 237 220 224 224 196 192 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 60 60 57 56 55 48 45 45 42 42 43 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 31 33 42 37 39 35 29 38 36 32 36 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,37 0,42 0,40 0,40 0,44 0,41 0,41 0,43 0,46 0,46 0,48 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 4,14 4,20 4,30 4,40 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 6,53 6,53 6,63 6,71 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 5,76 5,59 - 6,25 - - 5,63 6,32 5,47 6,63 6,91 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 4,78 4,86 4,94 4,96 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 4,80 4,90 5,09 5,15 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 2,85 2,78 2,84 2,79 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 2,93 2,89 2,98 2,94 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 41 Statistična priloga 2008 2009 2010 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 66 67 69 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 143 178 184 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.682 21.795 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.703 2.684 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.301 6.141 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.730 35.676 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.348 5.215 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.967 28.953 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.690 9.928 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 502 493 537 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 457 454 432 426 228 218 244 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 242 261 237 240 190 196 213 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 42 43 44 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 42 36 36 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 - 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 - 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 - 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 - 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 - 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 - Ekonomsko ogledalo, december 2009 42 Statistična priloga Javne finance 2006 2007 2008 2007 2008 2009 2007 2008 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 12 1 1 2 1 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 12.958,7 14.006,1 15.339,2 3.429,1 4.059,8 3.369,3 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 1.413,0 1.134,1 1.100,1 1.135,2 Tekoči prihodki 12.395,3 13.467,2 14.792,3 3.332,1 3.805,1 3.274,0 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,4 1.309,4 1.104,1 1.073,5 1.096,4 Davčni prihodki 11.762,0 12.757,9 13.937,4 3.123,6 3.606,0 3.110,0 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 1.243,8 1.057,4 1.015,6 1.037,0 Davki na dohodek in dobiček 2.735,3 2.917,7 3.442,2 646,3 769,4 694,4 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 300,3 223,0 221,2 250,1 Prispevki za socialno varnost 4.231,2 4.598,0 5.095,0 1.139,1 1.251,8 1.203,1 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 469,4 394,7 400,0 408,4 Davki na plačilno listo in delovno silo 472,9 418,1 258,0 101,5 120,9 59,4 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 50,3 20,0 19,5 19,9 Davki na premoženje 189,1 206,4 214,9 67,3 59,0 27,5 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 13,3 8,7 10,5 8,3 Domači davki na blago in storitve 4.077,3 4.498,6 4.805,3 1.135,5 1.372,5 1.099,4 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 398,0 404,6 354,7 340,1 Davki na medn. trgov. in transaksije 50,7 117,1 120,1 33,2 31,7 25,6 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 12,2 6,3 9,3 9,9 Drugi davki 5,4 2,1 1,8 0,7 0,7 0,6 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 0,2 0,2 0,2 0,2 Nedavčni prihodki 633,3 709,2 854,9 208,6 199,1 164,0 179,0 261,8 250,1 145,1 158,3 191,4 65,7 46,6 58,0 59,4 Kapitalski prihodki 166,8 136,6 117,3 39,6 62,1 28,0 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 31,9 11,1 9,6 7,3 Prejete donacije 5,4 11,9 10,4 2,0 5,0 2,0 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 2,8 0,8 0,7 0,5 Transferni prihodki 42,8 42,5 53,9 0,4 40,5 1,2 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 -0,1 0,4 0,1 0,7 Prejeta sredstva iz EU 348,4 348,0 365,4 55,1 147,1 64,0 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 69,0 17,7 16,1 30,2 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 13.208,7 13.915,5 15.441,7 3.240,0 4.081,8 3.388,6 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 1.691,7 1.030,3 1.140,4 1.218,0 Tekoči odhodki 5.689,0 5.950,9 6.557,5 1.362,2 1.658,2 1.575,9 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 673,7 451,0 512,3 612,7 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.180,3 3.276,9 3.578,9 814,4 825,0 819,7 906,8 892,5 959,8 963,3 1.004,1 953,9 285,3 268,6 266,0 285,1 Izdatki za blago in storitve 2.073,2 2.212,2 2.527,5 518,0 721,3 523,1 589,3 586,1 829,0 548,8 619,4 605,4 321,9 155,0 168,6 199,5 Plačila obresti 376,4 357,0 335,2 17,5 36,7 221,0 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 5,2 22,9 74,2 123,9 Sredstva, izločena v rezerve 59,0 104,8 116,0 12,3 75,2 12,1 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 8 61,3 4,4 3,5 4,1 Tekoči transferi 5.925,8 6.143,9 6.742,2 1.456,0 1.565,1 1.489,9 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 544,3 460,5 517,3 512,1 Subvencije 402,9 423,4 476,5 88,3 92,8 60,5 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 49,2 5,0 35,0 20,6 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.871,5 5.093,3 5.619,2 1.211,1 1.304,0 1.303,5 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 428,5 418,1 441,1 444,3 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 624,1 595,3 598,3 145,3 160,8 118,7 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 62,3 35,7 37,7 45,3 Tekoči transferi v tujino 27,4 32,0 48,2 11,3 7,6 7,2 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 4,3 1,8 3,5 1,9 Investicijski odhodki 901,4 1.130,5 1.255,5 266,9 567,3 149,0 215,9 350,0 540,6 175,3 237,1 297,3 329,0 53,7 44,8 50,5 Investicijski transferi 404,6 334,3 458,6 69,3 181,4 30,6 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,1 96,3 9,0 10,7 10,8 Plačila sredstev v proračun EU 287,9 355,9 427,9 85,6 109,8 143,2 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 48,4 56,1 55,3 31,9 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -250,0 90,6 -102,5 - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Ekonomsko ogledalo, februar 2009 43 Statistična priloga 2008 2009 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 11 1 12 1 2 3 4 5 6 7 8 910 11 1.463,1 1.259,9 1.282,8 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,3 1.241,3 1.364,0 1.435,7 1.228,7 1.216,6 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,3 1.218,4 1.170,6 1.374,1 1.175,5 1.152,4 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 498,3 316,7 291,5 297,9 256,5 252,1 261,1 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 419,0 415,8 419,5 425,8 414,8 432,3 435,0 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 20,9 20,4 20,9 21,3 20,4 21,8 22,1 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 12,0 28,6 22,1 23,0 26,5 20,0 16,3 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 411,5 383,4 386,9 475,3 336,2 416,3 490,6 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 12,3 10,5 10,9 9,8 11,5 9,7 10,2 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 0,2 0,2 0,7 0,3 0,2 0,2 -1,2 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 61,6 53,1 64,3 52,7 98,5 110,6 61,1 58,1 130,9 43,9 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,2 54,3 57,3 6,2 5,8 14,9 12,9 6,8 9,0 6,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 0,8 0,5 0,8 1,6 0,3 1,2 0,6 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 1,1 -0,4 0,2 0,1 0,5 0,0 0,4 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 19,3 25,3 50,2 21,5 53,7 16,1 7,7 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 1.228,6 1.363,5 1.200,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 528,6 544,9 508,2 507,2 486,1 520,4 535,2 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 277,7 338,9 290,3 292,5 292,5 307,6 292,9 306,4 360,5 304,8 332,5 326,0 312,2 373,5 318,4 325,1 317,6 311,2 324,9 323,1 184,8 199,2 205,3 204,0 185,7 196,5 207,5 241,4 380,1 172,5 179,8 196,6 213,2 202,7 203,6 207,6 213,7 184,1 206,6 214,3 61,4 2,5 5,8 4,9 2,2 5,7 22,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 4,6 4,3 6,8 5,9 5,7 10,6 12,0 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 580,1 707,5 569,2 513,9 535,3 518,1 528,4 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 86,7 83,7 72,6 16,6 19,4 21,7 27,7 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 445,0 566,4 437,5 442,0 464,4 438,4 448,8 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 46,2 50,5 54,5 54,0 48,4 50,7 51,4 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 2,2 6,9 4,6 1,3 3,0 7,3 0,5 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 69,3 68,4 78,2 77,7 98,2 174,1 94,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,4 101,9 108,1 119,2 147,1 18,9 19,2 24,3 21,8 38,0 70,9 53,0 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,8 28,1 35,1 82,4 68,6 31,7 23,6 20,9 18,9 21,9 26,2 48,4 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 44 Ekonomsko ogledalo, februar 2010 Seznam kratic Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK -Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, EU - Evropska unija, FED - Federal Reserve System, GURS - Geodetska uprava RS, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ILO - International Labour Organization, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O -Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.