TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Glass Matter September 21, 1303, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under Act of Oongren of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1243 No. 1. — Stev. I NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 2, 1937—SOBOTA, 2. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. MUSSOLINI JE ODSVETOVAL HITLERJU VMEŠAVANJE ____*_______ Zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko FAŠISTIČNI GENERAL FRANCO IMA VEDNO MANJ PRILIK. DA BI SE POLASTIL GLAVNEGA MESTA Hitler pripravlja odgovor Franciji. — Hitler je sklical konferenco nazijskih voditeljev. — Nemški general je odredil mobilizacijo za pomlad. — General Franco bo dobil pomoč. — Sredi januarja bo pričel veliko ofenzivo. ;ouce BERLIN, Nemčija, 1. januarja. — Dobro ^ ni krogi trdijo, d?% je Mussolini svetoval kanclerju Hitlerju, da se čimprej častno umakne iz Španske. Mussolini si je umil roke nad generalom Fran-com in španskimi fašisti ter želi, da Hitler stori isto. Premernba Mussolinijeve politike glede Španske je mnogo vplivala na Hitlerja. Naglo je prekinil! božične počitnice v Berchtesgadenu in odpotoval v Berlin, kjer je povabil na konferenco nazijske voditelje in med njimi vnanjega ministra barona K. von Neuratha in poslanika v Londonu barona Joa-chima von Ribbentropa. Kako daleč bodp šli naziji, da prisilijo Špansko, da izroči nekega španskega potnika in tovor, ki je bil zaplenjen na parniku Falos, bo določeno na tej konferenci. Parnik Palos je bil na zahtevo povelj -nika križarke Koenigsberg izpuščen, toda Baski so pridržali del tovora in nekega španskega potni -ka. Proti Biskajskemu zalivu plujeta križarka Koeln in en rušilec, da prisilita Baske, da pristane-1 jo na nemške zahteve. Na tej konferenci nazijev bo tudi mogoče sklenjen odgovor na angleški in francoski predlog, da Hitler preneha s pošiljanjem prostovoljcev na Špansko. Konferenca pa bo najbrže tudi razpravljala o prošnji generala Franca za več nemških prostovolj- ST0JADIN0VIC BO IZOBČEN Srbski patriarh je zagrozil Stojadinoviču z izobčenjem, če sklene z Vatikanom konkordat. cev. Predno je Mussolini svetoval Hitlerju, da se ne vmešava v špansko državljansko vojno, je Hitler zavlačeval odgovor Angliji in Franciji ter čakal, kak uspeh bo dosegel general Franco pri obleganju Madrida. Francija, l. januarja. — Urednica lista "L'Oevre", Genevieve Tabouis, piše, da je bilo v Nemčiji izdano povelje za splošno mobilizacijo 1 5. marca, toda ne za vojno temveč za podporo nemške diplomacije. Mme. Tabouis pravi, da je prejela to poročilo iz zanesljivega vira '23. novembra je bila konferenca bavarskih di~ vizijskih generalov v Monako vem pod predsedstvom generala Walterja von Reichenaua, ki je naročil navzočim generalom, da imajo pripravljene svoje polke za mobilizacijo 1 5. marca, 1 937 in mu je moral vsakdo dati častno besedo, da bo zadevo držal tajno/* piše mme. Tabouis. Rekel jim je tudi, da ta mobilizacija ne pomeni vojne, temveč samo političen manever, ki ima namen podpirati nemško diplomacijo. AVILA, Španska, 1. januarja. — Sredi januarja bo dobil general Franco velika ojačenja in bo pričel ofenzivo proti Madridu. Navzlic temu, da bo vzelo še nekaj mesecev, predno bo fašistična armada zavzela celo Špansko, ali pa bo poražena, bo Madrid padel v nekaj tednih z novimi četami, katere bo dobili fašisti na pomoč iz drugih evropskih držav. Ko bo general Franco dobil to pomoč, bo pričel veliko ofenzivo, ki bo še letošnjo pomlad končala krvavo državljansko vojno, ki je zahtevala že toli-tiaoč človeških življenj. :ovalci pa so mnenja, da je general da se bo Madrid, ki BEOGRAD, Jugoslavija. 1. januarja- — lz zanesljivega vira prihaja porodilo, da je srbski patriarh zagrozil, tarega Jurija Marsiča je bila končana. ko je prišla vest, da je Maršič živ. Kdo je leta 1931 umrl mesto njega, menila ne bo nikdar znano. Marsič, ki je Hrvat, je bil leta 1929 poslan v State Hospital v Weston, W. Va. Bolniške oblasti so 9. maja, 1931 obvestile njegovo sestro Mrs. Kuri. da je njen brat umrl. Marš i če v i prijatelji so ga prišli kropit in so se čudili, da iii bil skoro nič podoben, ioda dvom so opustili, mengč, da je bil dolgo bolan in se j i tako izpremenil. Mrs. Kuri pravi: ''Prepričana sem bila. da je bil Juro. Njegov obraz je bil malo. bolj shujšan, se mi je zdelo, toda nisem prav nič dvomila. Še poljubila sem ga na ustnice.'* Mrs. Kuri je plačala za pogreb $237. Pokopan je bil na Mount Calvary pokopališču v Wheel ingu. Pred nekaj dnevi pa je prejela Mrs. Kuri iz bolnišnice sporoči I o> da je njen brat o-zdravel. Bila je Asa zmedena, ko je brala pismo, ki ga ji je pisal dr. J. E. Offner in ki pravi med drugim: "Sele pred kratkim se je bolniku razbistril um in sedaj pravi, da se piše Jurij Marsič. Sedaj smo prepričani, da je Maršič živ." Mrs. Kuri tega nikakor ni mogla verjeti, dokler niso šli njegovi prijatelji v bolnišnico, kjer so se prepričali, Ha je Maršič v resnici živ." HSUEIIANG OBSOJEN NA _10 LET JEČE Maršal bo izgubil za pet let državljanske pravice. — Zdaj se kesa svojega dejanja. NANKING. Kitajska, 1. jan. — Posebno vojaško sodišče j<' obsodilo ugralbitelja generala Cankajšeka maršala Oanghsue-Jianga na 10 let ječe in ha iz-uubo državljanskih pravic za dobo petih let. Canghsueliangu je sodišče, kateremu je predsedoval general Cankajšek, ukazalo, da začasno ostane v hiši finančnega ministra H. H. Kunga j>od močno vojaško straž*jl Kungova hiša je podobna francoskemu gradu in se nahaja sredi velikanskega vrta ob vznožju visoke gore. Po tvojem zaslišanju preti vojaških sodiščem je rekel maršal Čanghsueliang: "Karkoli odloči sodišče, bon rad sprejel." Proti maršalu je bilo dvi gnjenih 8 obtožb, proti katerim se ni branil, temveč je rekel da je mislil, da dela vse najboljše za kitajski narod in da prevzame na sebe vso odgovornost za svoj upor. Rekel je tudi, da mu je žal. da so pri ugrabitvi nekateri izgubili svoje življenje in da nikdar ni hotel generalu Cankajšeku storit kaj žalega. NANKING, Kitajska, 1. jan. — Maršalu Canghsueliangu bo zaporna kazen najbrže odpuščena in mu bo doivoljeno. da za nekaj časa odide v tujino. Njegovo politično delovanje n.\ Kitajskem pa bo saj za nekaj let končano. Vladni uradi so za Novo leto zaprti, toda Nanking obhaja 25. obletnico kitajske republike. VSE BALKANSKE DRŽAVE BODO TESNO ZVEZANE BEOGRAD, Jugoslavija, 1. januarja. — Uradno je bila potrjena vest, da se vrše pogajanja meri Jugoslavijo in Bolgarsko za nenapadalno in prija tejjsko pogodbo. Prvič v 50 letih in po mnogih vojnah se obe državi pogajate za boljše prijateljske odnošaje. Pogajanja so se pričela pre.l več meseci* ko je ministrski predsednik Stojadinovič obiskal kralja Bori>a^ in se od tedaj nadaljujejo. iP^gajanja bodo v nekaj tednih končana in Stojadinovič bo podpisal pogodbo v Sofiji. Obe držejvi boste priznali obstoječe mejo in se boste zav«*-zali, da boste tesno sodelovali na političnbn in gospodarskem pol ju . Jugoslavija je svoje zaveznice v Mali antanti :*i Balkan V /.vezi — Oelioslo vaško. R^uir.*;-sko. Grško in Turčijo — oliv-;-stila o teh pogajanjih in turški vnanji minister dr. Ruždi A ras je izrazil veliko zadovoljstvo nad nameravano pogodbo ter rekel, da bo * to pogodbo zagotovljeno medseboj.no delovanje balkanskih držav in bodo izključene tuje spletke na Balkanu. MATTS0N0V SIN JE NA VARNEM Odvajalec je obvestil dr. Mattsona, da je njegov sin živ. — Odkupnina je pripravljena. TACOMA, Wash., 1. jan. — Odvajalec 10 let starega Char-j lesa Mattsona je obve.-til otrokovega očeta dr. "Williama W. ► Mattsona. da je -in na varnem. To poročilo je prišlo včeraj in je bilo na Mattsonovi družini opaziti boljše razpoloženje. Odkupnina $28,000 je pripravljena in je že bil izbran po-sredufvalee. ki jo bo izročil od-vajalcu. Dr. Mattson je sam potrdil* da odkupnina še ,ni bila plača na. Namestnik ravnatelja zvez nega detektivskega urada Harold Nathan in detektiv K. .J. Connelly, ki je vodil preiskave od ve< t bo Wey erl i ae u se r j e vega sina, sta prišla iz Washingtona v Tacomo in bosta vodila zasledovanje odvajalca s 45 zveznimi detektivi. WASHINGTON, D. C., 1. januarja. — Zdravstvena oblast opozarja prebivalstvo pred bližajočo se influenco. — Proti influenei je samo eno sredstvo, — pravi dr. Ro bert Oleson, pomožni generalni zdravnik. — Kakorhitro čloivefc začuti, da se mu bliža influence naj gre takoj domov in naj leže v posteljo. Najboljše je poklicati zdravnika, ki dožene, če se bolnika ne loteva pljučnica. 44 Veseli me" je rekla Mrs. Kuri," da je Juro še živ in zdrav. Nič mi ni za denar, *ki sem ga plačala za pogreb." BOMBNAJKSPLOZUA MELROSE, Mass., 1. jan.— Tukajšnje oblasti skušajo dognati, kdo je vrgel bombo, ki je eksplodirala na Silivestrov večer na verandi neke tukajšnje privatne hiše. Ranjen ni bil nihče, toda eksplozija je povzročila velHko materijalno škodo I - 1 je zdržal obleganje že osem tednov, držal še mnogo več tednov. Da Madrid do sedaj še ni padel, se ima zahvalit' samo mednarodni brigadi ruskih, poljskih, čehoslo vaških in francoskih prostovoljcev. INDIJA PROTI VOJNI PO TRIDESETIH LETIH PRI-JET MORILEC NEW CASTLE, Pa., 1. jan. — Pred tridesetimi leto velja ea Kanado ........... Sami leta.......... Za feirt leta ........ Iko In ......$0.00 ......13.00 ......fl.'n) | Za New York ea celo lato...... Za pol leta....................$3.50 Za lnocemstro za celo leto......$7.00 Zn pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli DoAil jati po Money Order. Pri spremembi kraja - naročnikov, prosimo, da «e nam tudi prej&oje blvalift£e naznani, da hitreje najdemo naalovnlka. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzrsemBl nedelj In praznikom "GLAS NARODA". 216 W. 18IH Street. New Yavfc. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 NEZAPOSLENI Nihče ne ve. koliko .nezaposlenih je v Združenih drŽavah. Ta trditev sieer nekam čudno zveni, nazadnje je pa res, da niti vlada, uiti priivatne interesne skupine morejo dati točnega odgovora. Navzlic temu je pa nezaposlenost odločilnega pomena za vladno gospodarsko politiko in vladni proračun. Oenitqv glede število nezaposlenih odločilnega pomena za vladno gospodarsko politiko in vladni proračun. Cenitev glede števila nezaposlenih je mnogo. Narodni gospodarstveniki so napisali o tem učene razprave. Statistiki so povedali svoje, toda med eenitjvtimi je vedno za par milijonov jg decembra okrog 5. ure razlike. j sta dva železniška delavca iz Delavska tajnica Miss Perkins pravi naprimer, da je v ! ptujske okolice, ki sta baš bila sedanjem času zaposlenih istotoliko oseb kot jih je bilo 1. HUHI. na potu v delavnico državnih železni ft v Ptuju, na železnis- Slika je bila posneta v Montevideo, glavnemu mestu republike I'rnguaj. V predsednikovem spremstvu je urugajski predsednik Gabriel Terra. Ljudska množica je Roosevlfa navdušeno pozdravljala. vabljena gosta lepo večerjala, potem pa mu pobrala nekaj tisočakov. Pred odhodom sta napisala pismo "gospodom žan-darjein". Zdaj sta ta dva hajduka s svojim posetom povzročila v*: lik o razburjenje in začu-denje v koloniji borskega rud-nika. Nadzornik Anton Gii-ran je zvečer zapustil svoje stanovanje in se napotil proti rudniku, da bi vodil izmenjavo šihta. Na temni poti sta se pred njim kakor zrasla iz tal pojavila dva človeka, mu naperila puški na prsa in zaklicala: "Denar!" Ko je nadzornik povedal, da denarja nima pri sebi, sta zahtevala, naj ju pelje domov. Razbojnika sta gotovo dobro vedela, da je nadzorni k o vo stanovanje na samem kraju kolonije. Ko so prišli v stanovanje, je pn nadzornik slišal pred hišo korake. Večja skupina rudarjev je odhajala na šiht. To *<- nadzornika ohrabrilo, klica. nn pomoč, razbojnika pa sta preko dvorišča zbežala. Haiduk Mi- Peter Zgaga Iz Slovenije. Iz Jugoslavije. ZGODBA O DIKTATORJI' V neki lepi deželi se je pojavil člofvek. ki je strahovito visoko cenil samega sebe, do-čim je voljo naroda v blato teptal. Narod ni bil ž njim zadovoljen, toda volja naroda ni prišla v pošte v. ker je bila globoko v blato poteptana. Vse ga je morah) slaviti, v-c-mu je moralo na komando peti čast in slavo. Možak se je imenoval Dikta-l^J-l tor, kar je tu«t; bi: v prav«-m pomenu besede. Diktatoi j« človek, ki simo u kazuje ter m če }K>siusati ni ko gar in od mkogai sprejemal: povelj. Nihče !ii ivedel. kake pojavil. Ne" je «.ai:i I« na jlojvič je pre< skem rudniku. 1 leti delal v bor. i : solnčni dan ga pa ni hotci v/.i - STRAŠNA SMRT ŽIVČNO BOLNE 2ENE Zupan, ki je kradel iz občinske blagajne. •Nezaposlene so zadnjič prešteli leta 1930. o priliki ljiul- / kem čez Dravo znanko povozil brzovlak, prispe okrog 4. ure v Ptuj. Vest o strašnem dogodku se je nagio .... , . , _ t, ^ prav le bil popolnoma nedolžen 1 t razširi a po mestu in kmalu so 1 1 / . r -v,. : , • «. vložena ovatfOil. Primanjkljaj pri.s i na zelezniski most organi ;. v skega štet ja • *t"lu ]nostu - Takrat jih je bilo 3,188.000. Leta 1029 jih je bilo znatno'žeTls1?0 t,uljl°' £ manj. Sogla-no z izjavo Miss Perkins bi jih tudi danes ne bilo dosti ivieč. Kako more potemtakem govoriti 4'National Indu strial Conference Board" o S,500.(XX) nezaposlenih? (ire pao-pj samo za **cenitve'*. Drugi eenihi skušajo na temelju teh ^enitev ugotoviti, koliko nezaposlenih tbo prihodnje leto v deželi. To je vsekakor-potrebno in velike važnosti, kajti dogna-ne številke bodo t tvorile temelj vsemu, kar bo ukrenila vlada glede reliefa. Amerika je v tem pogledu precej čudna dežela. Natančno • pre,r«?f|u Su dognali, da- je povedo, koliko denarja, žita in živine je na razpolago. O vsem ima-» >Taja ž.rtev železniške nesreče jo statistike, manjka pa zanesljive statistike o delavskem trgu jiosestniea Karla Pcdpeeanova Dve poti sta: ali naj se nezaposleni sami prijavijo ali naj j;ena upokojenega orožnika. Bi-pa gredo vladni uradniki od hiše do hiše in naj doženejo. koli-j la je stara okro ko ljudi je brez dela in zaslužka. Štetje bi veljalo veHike vsote denarja. Pomislite je pa treba, da vlada financira našteto načrtov, ki niso posebno velike važnosti Ali bi ne kazalo za jiekaj časa te načrte opustiti ter pri njih zaposleno ljudi zaposliti pri štetju? Kongres, ki se sestane meseca januarja, čaka dosti težkih in važnih nalog. Predvsem je treba natančno dognati, koliko nezaposlenih je v deželi. V to svrlio bi pa ne bi^o treba najemati nove armade n-Tudnikov. ker bi bila zvezna blagajna s tem znatno prikrajšana, d očim jo uradnikov ponekod že itak tveč kot preveč. trgala obe nogi, obe roki n. gia-ve. Plašč je stroj zagnal ob eg/a jo. in ko ?o ga dvigni!*:, je padia ;z njega \ Dravo roka ! nesrečne ženske. Po kratkem g ;>:> let. » zadnjem Času je živčno obolela m je proti večeru odšla od hiše, ki jo ima družina v Krčevini pri Ptuju. Nič več-se ni vrnila. Mož jo je iskal po vsem mestu in je njen nenadni odhod z »loma prijavil tudi policiji. Zdaj so jo našli. DO SMRTI SE JE PRE-OBJEDLA KOLIN DENARNE POSILJATVE penama nakazila izvrSujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO ▼ JUGOSLAVIJO žfi $ LS5_____Din. 1M $ 5.60_______Din. 204 T $ 7JM______Din. SM $11.79_______Din. 5M $23.99 Din. 1999 Din. Za $ 6.50 ___________ lir 100 $ 12.25__________Lir 200 $ 39.99 ________Ur 509 $ $7.99 _____________ Lir 1009 $112.50 _____________ Lir 2000 $167.50 _________Lir oGOO KUM BE CENE BE DAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE VENE PODVMŽBNS BPUEMEMBI GOBI ALI DOLI krt zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH ie boljše pogoje. IZPLAČILA V AMKBlftKIH DOLARJIH It«-" poslati....... ..........4 §.7» $10^- M .S10M $15^— »» Jl«^ m m — f» m .......$41JB m m doM t al i krajo laplai BDo v dolarjlb. k irntši DJB HO PO CAB 1M UTIB 1 Krvava likvidacija razbojniške družbe. V čazmanskem in bjelovar-skeni okolišu se je lani spomladi pojavila dobro organizirana razbojniška družba, ki je izvršila kakih 50 razbojstev. T*a-nila več oseb. a na vest! ima tudi nekaj ubojev. Prejšnji mesec so orožniki ustrelili tri člane te razbojniške tolpe, zajeli so jih bili v nekem gozodu pri Cazmi in med razbojniki in o rožniki se razvile, srdita borba. Trije razbojniki so obležali mrtvi, vodja tolpe Malvič pa hišo in pm*'ore v "'"j in čud- je utekel. Te dni so tudi Tvlal-no so !iu- e zde.'o ^"kaj-i vi^a orožniki zajeli v njegovem krat na svojili obh • - -rečai | irozv 1 r»riman'j- kauje v znesku o.">.- :•: I;.n. Bla- . trainik primanikl'aia ni moi^el nasai;" *' . . ' " . . . I upravieiti, a k sreči je imel k;' s: . iiko denarja, da je primanjkljaj pokiil in tako prepre čil, da ni bila proti njemu če- I1,* t . . . ... . . .. ie bi. \ i vei ka uganka. Od i oblasti m zelezinska komisija. . . 7 .. ... , , , i .a k rat je ijnik tudi pono- 1 -otovdi so, da so kolesa od- .. . . J. . , , • i i • t <-i večkrat t u >val občinsko j ii. Kako tudi' V njegovi deže- lli ni bilo lepih in solnčnih dni. j 1 — Dejanja mičejo, zgled: J vi«»če.i". — pravi pregovor: i l>iktatcn- ni ostal sam. Tudi j drugih d "žela h so >e začel i ljeneora kmeta .Josipa Xi'{' vee jih je b"- ča. Preiskava je ugotovila, i\tiiUj- so je bil KIjučarič umorjen in izroji Soroi3kaia nekega imd-dili n?. 5 mesecev strogega za-1 n::Skega upravitelja v njegovem pora. stanovanju ]>ri njem kot nopo- PUBLISHING COMPANY "GUi Naroda" ' hlW YOBX( N. T. V Oačniku pri Jarenini je nenadoma umrla 56-letna koča-rica Ivanka Pišlerič. Zaradi njene nagle smrti so orožniki uvetiii j)reiskavo, pri kateri se je ugotovilo, da sta bila Pišie-ričeva in njena hčerka te dni jx>vabljeni na pojedino kolin. Hčerki koline niso nič škodovale, pač pa je mati očividno zavžila preveč kolinskili do-} brot, da ji je zaradi tega počil želodec in je umrla. S tem se je izkazala neresničnost govoric, da je Pišleričeva poslala žrtev zast rupijenja. SMRT CESTITLJIVE-GA OCANCA V Vikrrah pod Šmarno goro je umrl v visoki starosti let daleč naokrog znani posestnik in zidarski mojster Andrej Veha r. CSmrt ga je naišla tako-rekoč za pečjo, kajti kake resne bolezni nikdar poznal ni. 3tf DftZAVAK > Važno zajpotovanje. Kdor ie namenjen potovati v ctarl kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, da je pon€en v vseh stvareh. Vsled nafie dolgoletne sku&ije Vam zamoremo dati najboljda pojasnila in t odi vse potrebno preskrbeti, da j« potovanje udobno in Litre. »Ho se xa-opno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi praftnje sa povratna dovoljenja, potni Hrte, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času. in kar jo glavno, sa najmanjše stroftkb. Nedriavljani naj no odlaftajo do zadnjega trenutka, ker se dobi Is Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj ea mesee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljamo Vass, da booto poeeni in udobno poUvali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. -pan po naročilu njegovega svaka Ivana Skariča. ki se je polakomnil njegove zemlje. Skarič je najel nekega soseda, da je za 2.0(H) Din. Ključariča ustrelil z lovsko pivsko. oOO Din je izplačal takoj, ostalo pa mu obljubil plačati po izvršenem umoru. Ko so orožniki vodili oba zločinca na železniško postajo, so razburjeni in o-gorčeni vaščani hoteli z obema obračunati, ker sta nakopala s svojim zločinom vsej vasi. ki je uživala doslej sloves miroljnb-'•oeti in poštenosti veliko sramoto. Nabavne pogodbe sta ponarejala uradnik prometnega ministrstva Momčilo Stojanovič in tr-gov9ki zastopnik Miloš Pavlo-vič. Na podlagi ponarejenih pogodb sta na provizijah dobila preko :?(K),()(H) Din. Uradnik Stojanovič je v ministrstvu n-kiadel formul ar je za pogodbe vse potrebne pečate, podpise raznih šefov pa je ponarejal. Ko je bila sleparija razkrita, je Stojanovič izginil iz Beograda. Tri dni so ga iskali, naposled pa se je javil sam ter na policiji izpovedal, da ga je pajdaš Pavlovič zapeljal v zločin. Zatrjuje tudi, da si je Pavlovič pridržal skoraj vse pri slepar jene provizije. Preiskava bo dolgotrajna, ker je unravičen sum. da je bilo ponarejenih precej več nabavnih pogodb kakor pa jih priznala oba are-tirauca. ZMRZNIL NA POVRATKU S POKOPALIŠČA. 70-letni bivši ravnatelj nekega budimpeštanskega denarnega zavoda, Adolf Szanto je nmrl na nenavaden način. Pred nekoliko dnevi je izginil z doma in ga dva dni niso mogli najti. Tretjega dne so ga našli zmrznjenega v nekem gozdiču. Izkazalo se je, da je bil stari mož obiskal neko pokopališče, na povratku domov se je v temi izgubil in zašel v gozd, kjer se je izčrpan zgrudil in zmrznil. ROPARSKI UMOR NA KORZIKI. V njegovi delovni sobi v Bastiji na Korziki so našli u-morjenega ravnatelja ene največjih jnžnofrancoskih lesnih industrij Laurenta. Blagajna v kateri je bilo prej 300,000 frankov je bila prazna. Za storilci ni nobenega tledo. paj. in nekoč * • diktatorji domenili, da obiščejo velikega Diktatorja v njegovi lastni de-jželi. (M vseh strani so se odpravi I i na pot. Velikemu Diktatorju ji* bilo prijetno pri srcu. Kako tudi ne,* «aj jib je imel na svetu vendar, le nekaj, ki so mu po duši. sr-r?u in pameti -orodni. In veliki Diktator je dejal svojemu narodu: — Pričakujem visokih £0«-stov. in visoke obiskovalce, j -i ireba dostojno sprejeti. Sprejem l>o>te seveda vi priredili, kajti to ho za vas velika čast. Sprejem mora biti tak, da se mu bodo gostje čudom čudili. Priprajve pa ne smejo dosti veljati. V deželi je revščina in velika depresija. Trefoa je paziti na vsak novčič. Ln sprejem mora biti tak. da bo imel narod od njega velik dobiček. Veliki dan se je bližal, ljudstvo je pa še vedno premišljevalo in ugijbalo, kakšen naj bo sprejem, da l>o imel na i»o.-te velik vpliv, da ne bo predrag in da bodo imeli od sprejema tudi ljudje velik dohiček. Z nastankom jutranje zore je v ljudeh tudi sklep dozorel. Približal se je veliki dan. Od vseh stra:ni so pričeli prihajati diktatorji. Iz bližnjih in daljnih dežel. Pred prestolnim mestom so to ustavili, kajti vrata so bila zaprta in sprejem je bil določen za opoldansko uro. Točno opoldne so se mestna vrata odprla. Dostojanstveno so storpali tu-jezemski diktatorji po glavni ulici, ki je vodila proti glavnemu trgu. Ljudstvo je molčalo. Od nikjer nobenega strela v pozorav od nikjer nobenega pozdrava. Na glasnem trgu se je imel vršiti sprejem. Olavni trg je bil prazen. Nikjer nobenega človeka. Le sredi trga so bila postavljena vešala. Tn na vešalrh se ie zibal veliki Diktator. Ljudstvo je raivnalo natančno po navodilih: sprejem fje strahovito presenetil vse obiskovalce; narod je imel oo stenah slike, čudne in hipormo-derne, gledaš pa ne veš, ali je to jajce v ponvi ali sonce, ki so potaplja v morje; nekatero vzbujajo vtis, da se je njih u-metnik igral s šestilom in kvadratom, druge zopet, da so so slikarju po nerodnosti prevrnili no y>latno piskrčki z najrazličnejšimi barvami. (V ti to ali ono ni všeč, jo boljše, da ne izustiš sodbo. Pri mizah sode modrijani, umetniki in literati starega in novega sveta, vsi poverjeni, da jim bo Pariz prinesel slavo |.ii mir, proti . azni, [žensko pravici • k or Aeme.-|L ,1 v.,v, Jt j V.,,:tM luV -vsled edinstvenega in izjem-vetov- nadaljni potek najine nedelje, tal<.nta„ ki Warroi>os — pravi Mor-lo n • rr> i-___ ____ uspeha. propos •Ali — pravi Mor-,c, T, . rr • • v ' . . . i Snn Francisco ali lokionezna-so spominjat o' V 12 LETIH 54-KRAT OMOŽENA. •nskih !<*t v Pa- jo ceniti. Sameira sebe no slišiš sredi Neki belgijski baron jo prišei oni di'U v bruseljsko cerkev. Whole mi . k ! r som večjih ust. da iiikdar angleš- Jvde Park. pre.llaira P;> 1 * Prepričali so boste tam, kii-i je prišlo ni-[zo prazna je vaša kotit mental- krat eni :> • la bajka o redkobesednem An- logika ni bila • ;iežu." | k» čednost. Mr. Mordan je izreden dol- Vseeno, le pojdi va v Pariz, sin, navezan na pipo in na psn J^po je hitr«> menjati atuiosfe-buldoga, dasiravno advokat, j«\ ro- Kakor bi trenil nas mo-naivnež in Čudak kakor je naiv-j dorna prometna sredstva pr<>-na in čudaška vsa tista prekrasna rasa, s katero je Bon obljudil Anglijo, ta "dragoceni kamen v srebrnem morju." Spornal sem ga v Parizu, kjer] sva oba obiskovala predavanja j pnblika za>e. Količinski gene-ne diplomatski šoli, s to maloM "lni štab j.- že davno zapustil razliko, da je njega pri izhodu] Montmartre in ga pre.puod Mordan. 44 Debate prjznaia SVoie noročne *le-<<-ni sit že iz Hvde .Parka. Radi l>i kaj doživel. l'ra je dve po-1............ - — • polnoči. Se imava dosti časa "Tnump des graiuls dn,--(Tako imenujojf> v . - a (ibi>k apaških beznie , jjo- 'H .. i i vkrcal v metro (podzemeljska železnica) kakor se spodobi za študenta ki ima večkrat oprav-»nnr.nimni lokali, ka v Mont de Piete (zastav-i Xa,n sta po!KMvVala že Ver-lialnica) kakor v 44Banque de j..,,,,. in Baudelaire, tja « F ance." ! zatekel Oskar Wilde, ta-. Tisto nedeljo popoldne svajj,ivi s|)0!nnl Tia marki/> 1 t dirala stV-i množico, Previd- ;.t.k in ]iazi, da n« no sem sledil svojemu prija- »ornfMi. tel ju, sledeč svoji usodi, njo-: Bohemi so tako 'g o vi m ramenom in komolcem. zi)a<|ljivi ljiuljei Te u^.e iajo j Tiimi okni. Z- Množica ljudstva naju je v<|0]jnhn»»st. vzdržen os. in | gostih? a. Vse skoraj navdajala z občutkomJ];n.pCrti)o zavijanje oči, jin. .:e'kam cigani, neskončnosti. Toda še za ne-j kakor (la hl hiku I)nkazal rdečoj nlo !: rr< skončnost trdi Einstein, da ni,luj0 !;r'vr»i. brez meja. In tako tudi midva| y '^fonjaaoni ?Ya ^l^pdola v' r . • " • . • t ovalne agencije • '.irajo /m doživetij že. . i isto v spremstvu civilnih policistov.) S taksijem sva hitro pri O-peri, kjer že čaka a\^obns z na-pisom "Paris at night" P.i-riz peno • ■ • »- O i.-. - , ■ i.O jiO . gro iiovm! Kavarn. • » na -inaoni ulici.'. nnvzpodurjevi heeri. Starejša, neprekosljivo ^)«*2raiitna. dnhovitetrn • iaieni-a .... v u- • <>«'•'** 1 '.'■ ^ ['. • ' i * v' f '* • • • • * • - * ■ •" T . . • : •■> ' ■ ; •*•• i"' ' • • Zi'i ka, Oa]nr» ;>»-. vj.-e" p > »•' j ii ! •- o »tren . mos-j ,loi. kaj j • to! ;lni »roži. \r a pasovi roki | ?il.'išči nož. ostali plesalci in ne-1 iti razk»*orie, ^^t-'-'t''. s re ■'<' - • I • I j •»•f^išča >:):no strašna .Iv;.-J taki pivnici. V Angliji spi > } ir,r uri ike. klavii V URADU ZA SOCIJALNO ZAŠČITO V Baltimore, Md., je zaposlenih nad 1.900 oseb, ki urejujejo rekorde onih, kateri so podvrženi novi avezni ipostavi za starostno pokjnino. V tozadevni sklad morata plačati de-^ lavec in delodajalec po eu odstotek tedenskega »aijnfta. TJ c.a . ini»s poleir naju je onesvetiia. Revica ne ve. tir; le vse domenjeno, da so najel; apaŠa, da bo vihtel nož in da bo Mile Nanette dobila nagrado ; za svoje kričanje! S tem se pač privabi tujce. Kaj pa je zopet to? Na pragu so se pojavili štirje gospodje z naperjenimi revolverji. "Haut-lesmains!" (Kvišku roke!) zakriči eden izmeri njih. Apaši se ne dajo kar tako. V trenutku nastane tema. Ko detektivi z gospodarjevo pa-J močjo zopet razsvetilo sobo, r,o v njej samo še turisti, gospodarjeva družina in policisti. Ta presneta stranska vrata! Z Mordanom nama niso delali nobenih sitnosti in sva odšla proti "Bastille" trgu, vesela, čeprav je bilo najbrž tudi to domenjeno. "Sedaj je čas da pogledam "ozni red za v Anglijo," pravi Mordan in seže v žep. Ni voznega reda! Ni listnice z denarjem! "To pa ni bilo domenjeno!" je flegmatično zamrmral. "Cigareta me 1k> potolažila." Ni doze! "No, vse bi še potrpel, toda izginil mi je tudi tisti lepi vžigalnik v podobi srca, ki mi ga je moja "fiance** prinesla iz Berlina. To je najhujši udarec!*' Potem naj še kdo reče, da Angleii afce sentimentalni l 1.70 .35 ........... .30 ............1.— brošira uu .81» BENEŠKI TRGOVEC. I^ri kaJ: v 5. dejunj---- Klasične ijrre najslavnejšega dramatika, kur jib pozna svetoven literatura, bt-la ie prevedel v krasno slovenščino naš nuji »olj si pesnik Oton Župančič. ('VRAN I>E BERGERAC. Heroična koiue«lljn v I>etih dejanjih. Trdo vezano .............. ČRNE MASKE Spisal "Laonid Andrejev. 32 str. Cena .... Globoka ruslfa drama je podana v ^-Ko lepem slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih ..................... GOSPA Z MORJA. 5. dejanj .................75 KAMELA SKOZI t HO ŠIV ANKE. Vest-lo ^n v :{. dejanjih. V iirri nastojm 11 os4-l».......45 KRELTZK RJE V A SONATA S|j!ss«1 K N. Tolstoj. strani. Gena.....C« S čndovitiin niojstrst% «»ni priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukouiu d »življa-mo pr.znr m prizorom, jjrozoritost za ^"o-z«»vito.-tjo do strašnega k«»n«-a. LJUBOSPM NOST Spisal 1.. Novak. 45 st-;»ni. C!eD" ........ Dejanje te vwlolsra je na|iet,» in p.il:.o pri-stH4-^u humorja. Seenerlja je skromna, število oseb nizko (t;t. Našin« malim odrom, ki ?.<>Ie uspelega večera, knjiži«.> te^lo iiri;.»>-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA. .1. dejanj ........... iiO IJl'DSHJ OOFH: f x. F<« 12 letih. 4 ilcjan^............ •*•.!-»«! V' «») -............ ... i ■ -ir- • ■.•••«, •i . " - w .. ........»a -A-uske, ki trpi. pada in odpušča in umira '»o krivdi moža." PESMI Z NOTAMI MEŠAM IN MOŠKI ZIMXC Ameriška slovenska lira. (Uohuar« .... Orlovske liinuje. < Vodopivee) ........' {'omlatlaiislii odmevi, 11. zv............. i.— 1.10 .15 SLOVENSKI AKORDI mešanih in moških /.tM>n Adamič ................. < u-_-lasoJl Kari ....... Cena 1.50 1'I.AMNKE 1'esmi za sopran, .1. I^iharuar — alt, tenor h. MOŠKI ZBOR Gorski odrm vi. (I^harnar; 'J., zvezek 'Irij. niošlii /bori. i l':tvči<" i Izdala Glasln-na Matie« ......... DVOGLAS NO Naši himni MLADIM i i-'-hi Iiii■)• t■ I: Ki' J" Itti l"r I^-v-tikit s k i: i % i i., ( glasil Emil Adamič . P«) lepi ali ka < i rojstva iniiuijeui. ____* Vna .31) a:< .MEŠAM ZGOKI Ti ije mešani zbori. Izdala <;in<»»ena Matie^ .. RAZNE 5'ESMI S SI'RE>IL?EVANJKM: Domovini, t F« •-» •■. - . »ali! v>ar • .. «»or>ke cvtllice. IIjui umiri i\t* -•■ tn • > r •• •: ••,..... \ pepeinirni m»... • l ii:'i ra ■'■■ ' : • ' MARTA. SEMENJ V RICHMONDL. 4 dej. MOGOČNI PRSTAN. Milčinskl. uJ strani . NAMIŠLJENI BOI VIK M.,i;Bro ... OB VOJSK* • OfOROV - ..iCAKA ■ ' i^i (Vin .................... j' »t •• -i tra fti-atetj« V:: : " . -M !-••* 'f.?-. -J !!•:»:jšim o- dfn-. i » Iit *'<>SLE»>NJf. »V »• '•■ Pare) m strani. Cenm ...... " .. :j. .. <• ^rir Ji .--jiriali, piimem-j T n .it IIau(>tm.'iun. l"Jl .ji. J. rr«. i»ran.ntska bajka v i^-tib th a:iji> I'El'El.l It, narmlria pravijira. «i. dejanj .. str. REVIZOR der.mj. t- !•> vt-zaue. ............ i. R. <>raaiu dejanjih s predigro. (Ca; fk * Vezano ....................... ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Siiat.e«»fH-;»re. Trdo 1"! str. Cena: mehko vriao«).......... OTHEI-O. Shakespeare. Mehko m . ........ SLN Ki'.KSNE MKi, Slraivt-sijeare. Mehko ve/a::o. Cena ...............—........................... SKCri/H. lioiiere, S. dejanj. I"-- str......... .30 .35 (."spavatika. . ..a m'>.;k» NOTE ZA GOSLI ..il .los. Vedra I ...... j^iasbil ...Cena 1.2t 45 40 L— .15 .40 .45 .75 .20 L— MALE I'ESM \RIC E rhske narodne himne ...... i. i- r *« > '—»ni ...... .15 .13 10 f i a. i ML a štfiskUl itr-mu < ■. > ■ ' 1. In -. zvezek ........... /bor primeren za tnchwr ;!.i zl»>r. ir» jK'smie. (I're^eli . .1.— «ll»lt'r ZBORI. < Alj"5' — ' 'i*' . -t io j...: : V "t .i-.n : ^15 .45 Divna Uoč ....... <>. zveze k. M[<>min - »r-.->. iki; Hvali*« vfi» . ............ 1: veselju . >. da; Občutki; « s»i ,-ni itesnj'mu t .................... S"v. Nikolaj .................................. .50 .50 .40 .C0 J* * HfNTKM,'! / I" 1• ' ! ' • •li »•■ • Kjrie .:i5 .60 V v. I ^a iziuihI iielili enotlejanK. cij.u janje se vrši pred svetovno roj no. Namen ki ^a je imel pisatelj, nam odkriva na če. t knjige z bese« 1 a mi: — Ni striV. "m.eč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Iran Rozman. 105 strani. Cena.... Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprlzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drlh. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v dejanjih.....60 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3-snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neia. Sanje 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok .........................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. .30 15 snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ................................ 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marij iinrga o-t roka ............................... .30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE .................80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana L— KRAGULJČKI (Utval ............. BOB ZA MLADI ZOB. trda vez MOJE OBZORJE, (Gangl> NARCIS (Gruden!. broS. ........... NARODNA PESMARICA. Cena ..... POLETNO KLASJE. Cena ........... PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. SLUTNE (Albrecht), brog. HVAI ITE GOSPODA i'e-uii v čast svetnikom. ni"šan zbor.. ...........65 • •••••• • • ••••••••o ...........35 ..... .30 POHORSKE POTI (Glaser), brofirano.......T ^0 STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................-50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................................M ZVONCKL Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ...................................«•• ZLATOROG, pravljice, trda v— ........................M ŽIVLJENJE ^ ^ I n it !! t na 1.— Lena 1.— • Cena 1.— PRILOŽNOSTNE I'ESM? za Izvan eerkvene in društvene slnvnost!. sestavil A. «J rum. Mešani in inqski zbori.. .Cena L_ NOTE ZA CITRE Koželjski. 1'oduk v igranje na citrah. 4 *»ežkl 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... JtO NOTE ZA TAMBURICE .oicvenske narodtie pesmi za tamburaški zbor in petje (Ilajuk» ............................1J0 Bom šel na planinre. Podpuri tflov. narodnih Itesmi (Bajuk^ ..........................1._ Na Gorenjskem je fietuo ......................l,_ RAZGLEDNICE Newyor>ke. Različne, dueat ...................40 Iz raznih slovenskih kraje^, dueat ...........40 Narodna noša, ducat .........................40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 <*enta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POCTXINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WF,ST 18th STREET.. . NSW YOBK, N. Y. »m.« .r 1 ,>>. I i a L A s S A n O D A " New York, Saturday, January 2, 1 937 THE LARGEST SLOVESE DAILY IS U.S.A. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA • GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- : 7 ~ Misli na I*mo in od nj\v pohit*' njegove misli na preteklost preteklost, ki je bila popohmia »Irugaena kot sedanjost. Trda, temna potf/.a s<» raztegne okoli njegovih ustnic in globoko in težko mn pride sapa i/, prsi. Tako leži dolgo času, nato pa se dvigne in zopet prime knjigo. Kaj mu pomaga vse premišljevanje, kaj mu koristi, ako se je postavil v preteklost! Baeunati mora s sedanjostjo in samo ž njo. In misel na sladko dekle si je moral izbiti iz glave. Kam naj bi ga dovedlo, ako bi se bolj in bolj zapletel v to brezupno ljubezen. Brez pomena, brez pomenu! Hči majorja — eetudi že dolgo ni bil vee major — lie bi nikdar hotela postati žena priprostega šoferja. Kaj bi ji tudi mogel ^1^j ponuditi * Ali naj bi ji prisodil, da bi hotela ž njim deliti dve sobi nad garažo! Ali pa mogoee še v i-evnejšem stanovanju izven te hiše! Ko bi le mogel doseei, da bi se izkopal iz teh tesnih razmer. Toda, ali ni že vse poskusil, predno je prevzel službo šoferja! Ali ni bila to edina služba, s katero si je mogel služiti kruh * Vse drugo .j«- l»il<» zastonj. Tudi, ko bi bil v položaju, tla bi mogel nadaljevati svoje inžinirsko ueenje, kaj bo poeel po končanih štiulijih, ko je bilo toliko inžinirjev brez službe! Kv« ejemu bi moral iti v tujino. Toda kaj mu pomaga vse to premišljevanje, ee nima denarja, da bi nadalje->al učenje.% Kar si je mogel prihraniti, je bilo malo in dolgo bi vzelo, da bi si prihranil dovolj. In ko bi si že prihranil kako vrč jo vsoto, bi bilo zanj mnogo boljše, da prične kaj drugega, da bi hitrejše prišel naprej. In naj se njegova usoda v bodočnosti oblikuje kakorkoli šofer I leunerslwrg ni bil v stanu pridobiti si Lone. Vedno in vedno mu tavajo njegove misli čez knjigo: ved- Vladarji, ki so odstopili* Zadnjih 2f> let je prineslo l pa še vedno pravico na španski važne izpremeiube na prestolih. | prestol. Zadnji kralj, ki seje V teh letih je odstopilo J4 via-1 o Ipovedal prestolu, je bil simu-dnijev. Vrsto vladarjev, ki so j..ki kralj l'ra.jčiok. Kakor -v odpovedali prefrtolu. je otvn-. Anianullahu. tudi njemu ni ko-l • 1 kitajski cesar Pu Vi. ki jejristilo potovanj«* |k> Evropi. !'<> lidstopil |>o revoluciji 12. febr.: povratku v domovino je prišel lin '1. Sledil mu je ruski car i vrtinec intrig in pod njiho-Xikolaj 11. ki je podpisal od- vim pritiskom se je moral odstopno listino Ki. marca 11M7.; povedati prestolu. AngleŠk*' Neuspeh centralnih držav je i kralj Edvard VIII. je zadnji prisilil k odstopu najprej bol- vladar, ki se je v teh '2~> letih carskega kralja Ferdinanda I.. odpovedal prestolu, ki je prepustil preMol svojemu! Prvič v zgodovini se pojavlja sinu ze oktobra UM H. Kmalu j angleški kralj, ki presto voljno in- sicer in. novembra mu j'-j zapušča največjo posvetno ob-neinški cesar Viljem II. last, ker daje prednost svoji obenem ž njim pa saški kralj; osebni sreči. Res ga j«1 vlada PViedrich August III. Tri dni'zilo vljudno in obzirno j)otom pozneje je podpisal odstopno) -'vojega predsednika postavila listino zadnji avstrijski cesar,j preti ultimat, toda t:i ultimat <-»> dan pozneje, !.">. novembra jt» bil prepuščen njegovi svo- PA I N - E X P E tire Ti*o?crl so (lol)iM pri bolcst.h ril L'o!e<-iiiah vnetih mišic — s p-r vdrgnf-nji. PAIN-EXPELLLI z Tnrstvrno znamko bMro v rabi 70 let. 1 je odpovedal prestolu bavarski kralj Ludvik III.. 22. novembra pa badenski nadvojvo-da Friedrich II. Izmed nemških kraljev se je obdržal rut prestolu na jdelj Viljem II. W'urteiubeški, ki ie odstopil *-. decembra 191 S. I*o vojni se je zamajal najprej turški prestol in sieer še preti revolucijo Kemala paše. Zadnji turški sultan Mohamed j vee easa za o« I no stoji pred njegovimi očmi vabljivo lepi. ljubki dekliški ol>-|^» Pa m ime raz z žarečimi, modrimi očmi, s či-do poltjo k«>t cvet in ko-, stop, temveč so ga nasilno pre-1 (K' ;,|.ifl lasmi, ki so vedno izgledali, kot bi bil po lomili s prestola. Grška volnai®0™.® iskre. j za Malo Azijo • ladka. ljuba I.ona — ali spominjam jaz -ojii je strmoglavila hodni odločitvi. Kdvard VIII. bi si bil laliko izbral drugo pot -- ločil T>i se bil od gosj»e Simp-sonove in ves angleški imperij bi bil skušal čim prej pozabiti •iii ta razburljivi dogodek. Kd-vnnl VI11. bi 1 > i I pa lahko ostal pri svojem sklepu in izjavil, da bo mogoč** po njegovem mnenju obe možnosti združiti. V tem primeru bi bil nastal |m>-ložaj. kakršni so v zgodovini Anglije že bili. namreč spor k »'ulja z vlado in parlamentom, za premoč. Ni težko po I vet lat i, kam bi to vodilo in i kakšen bi bil konec Zgodovi-zadevali angleš obliki legami, s katerimi je obdan 110-s;Iec najvišje stopnje posvetne hierarhije. Morda se ne motimo v sodbi, da je Edvard VIII. po vseh zmedah s to odločitvijo rešil sebi največ simpatij, svoji državi pa največ doprinesel i k pomirjen ju. Da je pa ABESINSKI DAVID IN IN GrOLIJAT. flOOO JO fr»0000000000i»00000«y Največji in najmanjši Etio-pee, ki sta si bila smrtna sovražnika v ostalem pa sta imela nekoč ugleden položaj na biv-~em neguševem dvoru, sta se našla v smrti. Olm so pokopi,) i v pičlem tednu. Abesinski (ioliat se je imenoval Bala Hu in je meril v višino 2.2."> m. Daviti pa je bil gr-hast Lidz Le k os, ki ni meril v višino niti 1.20 m. Bala Hu je na neguševem dvoru opravljal važno funkcijo cesarjevega marcioiitxca ali kako bi to imenovali. Pozneje je postal tam- Pišlte nam za cene voinlh listov. reservacijo kabin In pojasnila za potovanje. 8L0VENIC PL'BL'SUING COMPANY I Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York OC? uirsKi major eesar.jeve garde . . | in suit) ga kot takšnega gledali prednost civilnosti pred slavo i 111 moejo. f radiciji kako dalei duh časa. to je revolt a proti n zgovoren dokaz, je že napredoval v filmskih tedenskih pregledih. Svojemu gospodu je ostal /vest tudi po njegovem begu. Ni iiuel nobene funkcije <"\ nobenih časti več, pa je zapa- SHIPPING NEWS stanjevo rjavimi njih posejane kovinski " I .ona sladka, ljuba Lona — ali slut iš, s kakim lire-! dva vladarja, najprej starega j ^ ^ jH iienjem s,, t,, opominjam jaz — šofei- Heniieisberg• kralja Konstantina, Čigar pre-j '1" ' 'j-1'* ' 1 Kaj bi neki mislila, ako bi s,, kdaj predr/.nil odkriti ji >tol je bil v nevarnosti že odjlTo'l»*>- in ponosno zavrnila kot nesramnega usiljivca.' \V. ne — nič kralj začasno zapustiti svojo j '»ogli biti angleški kralji iismr-kaj takega ne hi storila, samo prestrašila bi se in bi ga pogle-1 državo; prestolu se ie moral {,h »'vratno umorjeni, ran- dala s tako zbeganimi očmi kot sinoči, ko ji je poljubil roko. Režala bi pred njim in bi jra mogt»če nekoliko poiuiiovnla, še posebno, če bi vedela, kako je 1 >i 1 vržen < svoje poti. " L«iiia sladka Lina, ko bi le bil bogat, ko bi ti mogel obljubiti zagotovljeno bodočnost — veni, bila bi moja. prav gotovo hi bila moja. Tvoja rdečica, tvoja zmedenost mi ne kaže brezbrižnosti. Ne gledaš mi mirilo iti hladno v oči. kot drugim moškim — ne —vem, malo si mi naklonjena — navzlic temu, da sem reven šofer." Karkoli je napravil, njegove mii-di so že po kaki poti zopet pri Lotii. je od|Kivedati leta 1512.'! v korist »vojega sina Jurija. Pa tudi ta se ne obdržal na prestolu odstopiti je moral že 18. tlečem hra P>2.'5. duri j II. je bil edini izmed vladarjev, ki so mu j*' . posrečil povratek na prestol. m o™«^«. Afganistanski kralj Amauullali, Edvard VIII. je prvi se je moral odreči prestolu 12. j vsemi temi rodovi, ki so se vrs-januarja H>29, kmalu po svo-,tili na kraljevskem prestolu. Ni dvoma, da je baš ta izjem- uli sti pasti na bojišču ali umreti sredi vojn. Mogli so biti za-podeni v gozdove ali izgnani iz dežele, toda nobenega ni bilo med njimi, ki bi •dovoljno odpovedal NEČLOVEŠKA MATI. K babici Ajigeli Ainighetti-Ji \ i v Milanu je prišla pred nekoliko meseci 2'»-Ietna Bian-ca IVdegoni iz Piaceir/.e in jo je profila, naj ji priskrbi kakš-n«> dojiljo za njenega dva meseca starega dečka. Babica ji je priporočilu 2li-letno Giovanno Sgarella, ki je otroka sprejela, jKjteiii ko se je z materjo |m>-menila zavoljo plačila. IVdc-gonijeva je nato odšla v Pia-cenzo, kjer je bila V službi. Po tem dnevu se jt* Sgarellova zaman obračala pismeno in brzojavno na Pedegonijevo za pla- M02 PROTI 8 VOLKOVOM. čilo. Pedegoni jeva ji sploh ni j --:-- odgovarjala in se ni brigala ni-' V bližini flarmanlija v južni ti najmanj za svojega otroka, j Bolgariji je tolpa lačnih volkov Dojilja ji je pisala, da otrok n:*padla dva lovca. Eden izmed pesa, toda nečloveška mati ji( lovcev seje od strahu onesve-tii odgovorila. Nekega dne je!-til, drugi pa se je /. dvema bo-Sgarcllova prišla v bahičino il iloina boril proti osmini vol- Tri je Usmrtil, drugi * 11 * 1 handitskemu poklicu, s katerim je bil svojo kariero nekoč z.,čel. Končno so ga Italijani ujeli in zaprli. Lidž Lekos zadnji potomec odlične duhovniške družine pa je bil že oil vsega začetka prijatelj Italija-irov in se .je moral pokoriti zaj1'- J«*«,,|urJ*: to s sedmimi bridkimi leti ječe. Kot evnuh in predstojnik harema rasa Tfailnja je bil nekoč pomagal nekim italijanskim 41 raziskovalcem(Mm, (itdiat in David sta sedaj umrla na skrivnosten način. Na parnlkih, Id m debelo tiskani, m vrn« t domovino izleti pod varstvom izku6*neg» spremljevalca. 5. jununrja: t'liiiuii4nln v Havre Iteren^arin v <'lii*rl»ourx Kurojrji v llrt-ujen Manhattan v Havre se bil Pro_ I hišo, položila tam otroka na kovom Njega j(* pregnala iz domovine revolucija, toda pritisku se ni uklonil in odstopne listine ni podpisal. On je izgnanec, lasti njega, ne da bi ga spoznala, ako se ji gospod ne bi od Lonina navada ni bila, da bi tujim moškim gledala v (Sedaj pa ga pogleda in so lahno zgane. Ali je bil ta odlični in elegantni gospod v resnici šofer Hennersber^ Nehote vstavi korak in ne ve, kaj naj stori. Rdečicami takoj zalije obraz in njene oči negotovo in plaho gledajo vanj. Ali naj gre molče mimo njega, ali naj izpregovori ž njim nekaj besedf Odloči se, tla nekoliko govori, ker bi bilo neprijazno, ko bi šla molče mimo njega. Hennersberg se ne upa ogovoriti je; ko pa Lona z junaškim pogledom pogleda proti njemu in ga ogovori, mu zažare njegove oči. 44Ali ste v resnici vi, gospod Hennersberg?"' <4Da, milosti j iva gospica." <4Saj vas še nisem spoznala, ker vas poznani samo v usnjati obleki." 44Danes imam prost dan; gospod doktor Friesen je danes zjutraj odpotoval s svojim prijateljem na deželo." "O. saj res, včeraj mi je to povedal, da se zopet pelje v Bernau." 4iTa'ko je, včasih se pelje v Bernau in tedaj imam vedno prosto nedeljo." (Dalj« prihodnji*.) _:_ jem slavnem potovanju po Evropi« P>ilo je nekaj tednov pozneje neke nedelje popoldne. Na- Med vladarje, ki so se odpora \"a je postala Že popolnoma jesenska, toda solnce je še vedno vedali prestolu, ne smemo šteli sijalo zel > gO' ko ill nebo je kazalo jasno modrino vedrih je- španskega kralja Alfonza XIII. venskih dni. Dr. Friesen je to nedeljo dal svojemu šoferju dopust. Nek prijatelj je prišel ponj s svojim avtomobilom in ga je od-jH'ljal na posestvo svojih starišev. n To se je zadnje čase včasih dogajalo in tako je imel Ludvik Hennersberg večkrat kako prosto nedeljo. Že dopoldne se je pripravil na daljši izpre-hod; je zunaj nekaj malega jedel in je bil na potu domov. Sam, kot vedno, hodi ob -bregu Vanskega jezera. Na vodi so se nekateri še vdajali športu; čolni na jadra in vesla so švigali po vodi in na marsikaterem čolnu je bila vesela družba; slišati je bilo smeli in petje. Vse to je Ludvik sprejel z odprtimi očmi in nasmeh prešine njegov resni obraz, ko je nekaj mladih ljudi, ki so se peljali mimo njega, zaklicalo proti njemu nekaj šaljivih besed. Ta smeh pa ni še popolnoma izginil, ko gre po stranski |>oti mimo grmovja in naenkrat zapazi prihajati mlado damo in se strese, ko jo zagleda. Takoj spozna Lono Strassmanovo. Oblečena je bila v lepo. elegantno jesensko obleko, na kateri ie bilo takoj mogoče opaziti, da ni nastala v modernem modnem ateljeju, temveč pod spretnimi Lomnimi rokami. Zelo lepa je bila v njej. Lona je ob lepem vremenu šla s svojimi stariši na izlet k Vanskcmu jezeru. Njeni stariši so se vstavili v neki restavraciji ob jezeru, da pijo kavo, Ltma pa jih je prosila, da bi smela iti na i/.prehod ob jezeru. Dogovorili so se, da se jim pozneje zopet pridruži. Ker je bilo trt) nedeljah ob jezeru zelo mnogo ljudi, ji oče dovoli. V lejh) oblečenem vitkem gospodu, ki ga je sedaj srečala v sivi civilni obleki, v velikem površniku in sivem klobuku, ni takoj spoznala šoferja Hennersberga, ki ga je do stlaj vedno videla saino v uwnjati šoferski obleki. Skoro bi šla mimo kril. obraz. prestolu i postel jo in zbežala. Dojenček j je bil strašno propadel. Ami- i ' med ghettijeva ga je spravila v ne-1 ko bolnišnico, kjer je kmalu j potem umrl. Sedaj sta se mo-j rali tako nečloveške mati ka- j 11 ost svoje vrste zrcalo naše do- kor dojilja zagovarjati pred j be. Morda ni ]4fav razlagati] sodniki. Sgarellova je izjavila,] si. *o izključno kot znak demo- da je storila pač vse, kar je k rat i čn ost i, zato je pa to znak mogla za otroka, imela pa ni civilnosti. Kralj se čuti na-i sredstev, da bi ga rešila. So-vadnega človeka in daje preti- j dišČe jo je oprostilo, nečloveš-nost državljanskim pravicam I ko mater pa je obsodilo na 4 zasebne sreče pred viisokimi na-'mesece ječe in 1200 lir globe. so zbežali. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 Weat 18th Street "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne poai- 1 jjimn Sat uril in v Trieste I.« fa.vet te v lluvr»» i:>. Januarja: WaxhluKlon v Havre A<|ui(aiiia v Cherbourg iS. januarja: llrcuipo v ItnoifU 1C. januarja: Hex v tienoa I'arl* t llavre -0. jauuarja: Itereiijsiria v CberlNinrg 1TJ. januarja - Kuropa v l!remen januarja: t'niite ali Savoln v t;«-n<»a Cliaiu pla in v Havre !7. januarja: A<|uiiaiiia v ChrrlNHi'K Miinhattan v Havre - februarja: Itreiuen v Premen Keren g:iria v t*herl»ourg ">. februarja: 1'aris v Havre Il«'\ V Genoa .». februarja • Kuropn v Rrenion 10. februarja : ' Queen Mary r Cherbourg Washington v llavre februarja: | C« m te <11 Savoia v Genoa februarja: I Ilreinen v Ilremen '•JO. februarja: lie ile France v Havre I Saturnla v Trst i~4. februarja: Manhattan v Ilnvre 1 Qlieeji Mary v Cherbourg •JO februarja: Kiirnpa v Bremen '.'7. februarja: I'arls v Hat re Rex v Genoa VA2NO ZA NAROČNIKE Pole*: naslova Je razvidno do '/daj Imate plačano naročnino. Prra Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela lu stroškov, Vas prosimo, da skušate naroCnt-n.» pravočasne poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo na plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju aH pa kateremu Izmed zastoplkov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih. VKf'IN'A TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TCDI KOLEDARJE IN PRATI K E; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROBE. _ ZATO OBIŠČETE _ZASTOPNIKA. (K KAJ POTREBUJETE CALIFORNIA : San Francisco, Jacob Lausbln •'O LOR A DO: Pueldo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenhurg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lakanicb Ci<*ero. J. Fabian (Cbicago, Cicero. in Illinois) Jolict, Mary Bamblcb La Salle, J. Spelicb Mascoutah, Frank Auguatlit North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller. Fr, Votlopirec MICHIGAN: Detroit. Frank Stotar MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hlbhing, John PovAe Vlrgina. Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW T0RK: „ Gowanda, 'OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slaralk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krmt$ Youngstown, Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: j Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale In okolica, M. Rupn/k Export, Letils Bapantti i Farrel, Jerry Okorn Fores: Cltj, Math Kaaaln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh ill okolica, J. Pogačar In Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, ft. BchifNt West Newton, Joaeph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr, Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lonis Tucks Dlamandvllle, Joe Rollch 4-T^^BM