»V AMERIKO!« 
RAZSTAVA MUZEJA MIKLOVA HIŠA 
V RIBNICI NA DOLENJSKEM
Viktorija Kante
D vaindvajsetega septem bra 2000 smo v M uzeju M iklova hiša odprli stalno razstavo o 
izseljevanju iz R ibniške doline od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne voj­
ne. Podlaga za razstavo sta bili m ikroštudija, ki jo  je  napravil D ean Ceglar (Inštitut za 
slovensko izseljenstvo ZRC SAZU) in terenske raziskave, ki sem jih  sam a opravila 
kot avtorica razstave.
Od začetka priprav do sam ega odprtja razstave je  minilo leto dni. Pri pripravi 
nanjo je  bilo potrebno dobesedno »odkrivati Ameriko«, saj v m uzejskem  depoju, ra­
zen nekaj številk Am erikanskega Slovenca , drugih predm etov ni bilo. Prebivalce R ib­
niške doline sem prosila za pomoč pri zbiranju predmetov, ki bi se nanašali na izselje­
vanje in življenje v izseljenstvu in sicer preko našega lokalnega časopisa ter radia, 
vendar na začetku ni bilo pravega odziva. Ljudje so zaživeli z razstavo šele, ko sem se 
pojavila na terenu in od hiše do hiše spraševala po m orebitnih predm etih in spom inih 
na Am erikance. Skoraj v vsaki hiši se je  kaj našlo, če ne drugega, vsaj spomine. 
Predmeti, ki sem jih  pridobila za razstavo so predvsem slikovno gradivo, pism a, kovčki 
in skrinje ter druge malenkosti.
Razstava je  razdeljena nekako v tri sklope. Prvi popelje obiskovalca v sam o temo 
izseljevanja, m u na kratko prikaže razmere v Evropi v drugi polovici 19. stoletja, na 
grafičnih prikazih pa se seznani s številčnimi podatki o odhajajočih, prvih Slovencih, 
m isijonarjih na am eriških tleh ter o stališčih Cerkve in države do izseljevanja. Drugi 
del je  nam enjen potovanju posam eznika od doma do trenutka, ko je  zagledal Kip 
svobode na vhodu v newyorško pristanišče. Večino gradiva za ta sklop razstave sem 
si izposodila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, nekaj fotografij pa je  
kopiranih iz literature, k i je  sem jo  imela na razpolago.
Kup kovčkov in skrinj -  simbol prihoda na Ellis Island -  loči splošni del od dela, 
k i je  nam enjen usodam  Ribničanov. Pri tem ribniškem  d e lu je  uporabljen enak pristop 
kot na začetku splošnega dela, in sicer krajši uvod, kdaj in zakaj so se R ibničani začeli 
izseljevati, na ogled sem postavila najstarejši ohranjeni potni list iz Ribniške doline iz 
leta 1859, prikazala nekaj številčnih preglednic ter predstavila področja, kam or so se 
R ibničani v največji m eri izseljevali. Sledijo fotografije in zgodbe o usodah posam ez­
nikov in družin v novi domovini. Zaradi velikega števila fotografij ter ustnih virov, se 
je  oblikovalka razstave, M ojca Turk, odločila, da jih  obiskovalec prelistava v poseb­
nem  albumu.
Ob razstavi smo izdali tudi zloženko v slovenskem  in angleškem  jeziku.
Dve domovini •  Two Homelands 13 • 2001, 191-192
Viktorija Kante
»V AMERSKBS* j«! fesi 
n a  jp n g a s te js s  s l iš a n *  
vsrktik d rag e  (Miloviče 
!?♦ in laC eih a  20 . 
» i t d e t ja ,  O fe a b ij ju s n  in  
laCiii »u priže li 
O d h a ja t i  p r o t i  
obljub ljen i stinjski 
(le feii, A iw a k t.
> T O A M O S t e A ! « w « s  
|g p ?  th s  ronst frequen tly
h o a r d  s te n i t  d u n n j j  i h t i  
m e s t n i  h a l f  a t 
n te e te te s ib  t i e u w r j  
and ih «  b e g in n in g  t f f  
l i l e  M i-.!'.o
WhO tvetr:' 
i r o p o v s r is h e d  a n d  
h u n g r y  &8t  o f f  f a r  
t h e  p r o m i s e d  l a n d  o f  
d r e a m s ,  f o r  A in e n c e
Razstavo pa zaokrožuje pesem Lepa Vida, ki jo  je  pred letom 1819 zapisal Jožef 
Rudež, etnograf, graščak in mecen, rojen v Ribnici. Po tem besedilu je  Prešeren spe­
snil svojo Lepo Vido. Lepa Vida na naši razstavi predstavlja simbol hrepenenja po 
nečem  novem , neznanem, po katerem so hrepeneli tudi izseljenci. Enako kot Vida, pa 
je  m arsikdo doživel v novi dom ovini razočaranje.
192