M 151ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Ta zapis sta spodbudili dve informaciji, ki smo ju prejeli v zadnjih nekaj mesecih, o pospešenem uvajanju e-knjig v učne in raziskovalne procese. Eno največjih raziskav o uporabi e-knjig je izvajala orga- nizacija JISC1 (Joint Information Systems Committee) v januarju in februarju 2008 na 123 univerzah v Veliki Britaniji. Prejeli so kar 22.437 delno ali popolnoma izpol- njenih vprašalnikov. Število dobljenih podatkov nedvo- mno daje velik pomen tej raziskavi, zato se mi zdi prav, da nanjo opozorim vse, ki se v našem okolju ukvarjajo s to tematiko. Poleg te objavljene raziskave sem bil letos navzoč še na webinarju2 založbe Springer z naslovom eBook Usage Statistics Revealed (izvedenem 25. septembra 2008). Tudi na tem webinarju so nas opozorili na vedno večji pomen, ki ga dobiva e-knjiga v izobraževalnih in razis- kovalnih procesih. Kljub temu da je to bil webinar enega od založnikov in je zato do rezultatov že na začetku mo- goče zavzeti delno skeptičen odnos, pa nekatere podobne ugotovitve s prej navedeno raziskavo odpravljajo dvom o manipulaciji s podatki, ki so jih navajali na tem webi- narju. Kljub temu da se e-knjiga v primerjavi z e-revijami po- časneje uveljavlja kot oblika študijskega gradiva, lahko glede na navedene podatke iz raziskave vseeno pričaku- jemo, da se bo dokončno uveljavila kot enakopravni no- silec uporabnih informacij v primerjavi z njeno “starejšo sestro” v tiskani obliki. Večina ugotovitev potrjuje rezultate predhodnih raziskav, ki so zajele manjše vzorce.3 Primerjave v tej raziskavi so izdelane za različne vrste uporabnikov (študentje, profesorji, starostne skupine, moški, ženske). Predvsem zanimive so primerjave med študenti in profesorji glede uporabe e- knjig. V nadaljevanju navajam nekaj poudarkov: Rezultati kažejo na končni “vzlet” e-knjige, ki smo ga pričakovali že dalj časa, vendar do njega zaradi različnih razlogov ni prišlo. Predvsem pa so bila velika pričakova- nja o e-knjigi izražena na osnovi hitrega sprejetja e-revij med uporabniki univerz. Raziskava kaže tudi na to, da postajajo poglavja in odstavki v knjigah osnovni elementi uporabe. Ta ugotovitev se sklada z navedbo Springerjevih podatkov o uporabi e-knjig, navedenih v webinarju, kjer tudi ugotavljajo, da se izenačujeta statusa poglavja in od- stavka s funkcijo članka v e-reviji. Naslednja poglavja in ugotovitve iz raziskave govorijo še o vlogi knjižnice in o uporabi informacijskih virov v njej, pri čemer je za uporabnika fizična knjižnična zaloga še zmeraj pomembnejši vir informacij kot internet. Zanimi- va je tudi ugotovitev, ki poleg interneta tudi spletno stran knjižnice predstavlja kot močan vir za iskanje in dostop do e-knjig. Kar 45,6 odstotka anketiranih odgovarja, da je zadnjič dostopalo do e-knjig preko “svoje” univerzitetne knjižnice, 42,6 odstotka anketiranih pa je e-knjigo na- zadnje uporabljalo prosto preko interneta. Drugi načini uporabe zajemajo le še med 5 odstotkov in 1,9 odstotka (kupil sem kopijo, preko svojega kolega, druga knjižnica, se ne spomnim). Rezultati, ki vsekakor razblinjajo boja- zen knjižničarjev pred nakupom e-knjig in skrbjo, da ne bodo uporabljane. Naslednji je podatek o času trajanja uporabe e-knjig: do 20 minut uporablja e-knjige online 52 odstotkov študen- tov in 60 odstotkov profesorjev, več kot 20 minut pa jih uporablja 38 odstotkov študentov in 25 odstotkov pro- fesorjev. Način uporabe e-knjige ter vlogo poglavij kot bistvenega dela pri njeni uporabi ponazarjajo rezultati: 54 odstotkov uporabnikov pregleda eno ali nekaj poglavij, 19 odstot- kov pa nekaj poglavij tudi res prebere. Eden od zanimivejših rezultatov je tudi ugotovitev, da več mlajših uporabnikov (17–21 let) bere gradivo direktno z monitorja, medtem ko je ta odstotek pri starejših anketi- rancih nižji in pada z vsako višjo starostno skupino. Si- stem, kjer večina uporabnikov članek ali poglavje natisne ter ga nato prebira v tej obliki, se bo verjetno z leti spre- menil in s tem se bo razbil mit, da uporabniki ne bodo postopoma prešli na direktno branje online gradiva. PORO^ILO JISC IN SPRINGERJEV WEBINAR doi:10.3359/oz0803151 1.19: RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA 152 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Zanimivi so tudi rezultati dostopa do e-knjig. Podatki so navedeni primerjalno za študente in profesorje. V skup- nem povprečju jih največ dostopa preko spletne strani knjižnice, kar 31 odstotkov, preko knjižničnih katalogov pa od 23 do 25 odstotkov. Izstopajoča sta še podatka, da s pomočjo študentov mentorjev (tutorjev) e-knjige upo- rablja 19 odstotkov študentov (profesorji seveda ne), s pomočjo knjižničarjev pa kar 27 odstotkov profesorjev in le 15 odstotkov študentov. Ob teh rezultatih naj navedem še ugotovitev z navedenega Springerjevega webinarja, kjer opozarjajo na t. i. učinek MARC (MARC Effect). E-knjige, ki so vnesene v katalog, so dvakrat, celo trikrat bolj v uporabi. Podatek podpira do sedaj znane rezultate nekaterih raziskav.4 Ugotavili so tudi, da se tudi “starejše” knjige (stare dve leti ali tri) skoraj v enaki meri uporabljajo kot najnovejše. Tudi to govori o smiselnosti vnosa tega gradiva v katalog. Veliko presenečenje predstavljajo rezultati o razlogih oz. namenu obiska knjižnice. Večina študentov (87 odstot- kov) še vedno obišče knjižnico z namenom, da poišče in si izposodi knjige in ne le kot prostor za druženje, študij in dostop do interneta. V zaključku raziskave ugotavljajo, da e-knjige že zelo močno prodirajo v svet britanskih univerz. Kar 62 od- stotkov anketirancev jih je že uporabljalo v povezavi s svojim delom in študijem. In kot ugotavljajo na koncu, se je revolucija e-knjige že zgodila (vsaj na britanskih uni- verzah glede na navedene rezultate). Poleg navedenih ugotovitev iz raziskave JISC ponuja webinar še kup zanimivih podatkov. Naj navedemo le nekaj izstopajočih: • e-knjige v sklopu SpringerLinka predstavljajo 15 od- stotkov vsebine, vendar k statistiki skupne uporabe prispevajo 25 odstotkov, • uporaba 20 odstotkov najpogosteje uporabljenih e-na- slovov predstavlja 55 odstotkov uporabe vseh e-knjig, kar predstavlja veliko manjšo koncentracijo “po- membnih” naslovov v primerjavi z e-revijami, kjer je ta odnos 20/80 (t. i. long tail je veliko manjši kot pri revijah), • študenti bolj uporabljajo e-knjige, raziskovalci pa e- revije, • vrste e-knjig po uporabi (od najbolj do manj uporablje- ne): priročniki, učbeniki, referenčno gradivo, znanstve- na poročila, ožje strokovno gradivo, monografije … • po vsebini (le področja STM od najbolj do manj): kemija in materiali, matematika in statistika, računal- ništvo, tehnika, biomedicina, fizika in astronomija, ekologija, medicina, arhitektura in dizajn, ekonomija in poslovanje … Rezultati, navedeni v polni obliki v omenjenem gradivu, pozivajo k akciji. Bomo hitrejši knjižničarji, uporabniki ali e-knjige? Opombe 1 Po članku UK scholarly e-book usage: a landmark survey, obja- vljenem v Aslib Proceedings: New Information Perspectives; 60 (2008), 4: 311–334. Dostopno tudi na spletu: http://www.emeraldinsight.com/Insight/viewContentItem.do;jses- sionid=E64FCB45A8A64155CFA4564EA34731D6?contentTy- pe=Article&contentId=1733496 (20. 10. 2008). 2 Na navedenem spletnem naslovu je možno pregledati nekatere zapiske sodelujočih blogerjev ob tem webinarju s kratkimi po- udarki: http://www.libraries.wright.edu/noshelfrequired/?p=105 (21. 10. 2008). Žal prosojnice s tega webinarja niso javno dostop- ne, lahko pa vam jih posreduje avtor tega prispevka. 3 Na nekatere članke in avtorje je opozorjeno v avtorjevem ses- tavku: E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani. Knjižnica 51(2007), 1: 157–171. 4 Gl. op. 2. Matjaž Eržen OCENA